Molekularne osnove ved o življenju - KI: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 4: Line 4:
Celoten [http://www.fkkt.uni-lj.si/attachments/2762/ke105-sl.pdf opis] na strani FKKT.<br>  
Celoten [http://www.fkkt.uni-lj.si/attachments/2762/ke105-sl.pdf opis] na strani FKKT.<br>  


  [3.10.] V zimskem semestru so govorilne ure pri doc. Dolinarju ob četrtkih ob 15. uri,   
  [3.10.] V zimskem semestru so govorilne ure pri prof. Dolinarju ob četrtkih ob 15. uri,   
  lahko pa se najavite na konzultacije v času, ko sem prisoten - okvirni razpored zasedenosti  
  lahko pa se najavite na konzultacije v času, ko sem prisoten - okvirni razpored zasedenosti  
  je na mojem [http://openwetware.org/wiki/User:Marko_Dolinar koledarju].  
  bo na mojem spletnem [http://openwetware.org/wiki/User:Marko_Dolinar koledarju].  





Revision as of 07:55, 3 October 2012

Obvezni predmet prvostopenjskega študija Kemijsko inženirstvo in študija Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Nosilca predmeta: prof. dr. Marko Dolinar, Katedra za biokemijo FKKT, in prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl s Katedre za kemijsko, biokemijsko in ekološko inženirstvo.
Šifra predmeta: IN104
Celoten opis na strani FKKT.

[3.10.] V zimskem semestru so govorilne ure pri prof. Dolinarju ob četrtkih ob 15. uri,  
lahko pa se najavite na konzultacije v času, ko sem prisoten - okvirni razpored zasedenosti 
bo na mojem spletnem koledarju. 


Zasnova predmeta

5 ECTS, 45 h predavanj, 15 h seminarjev, 15 h laboratorijskih vaj

Študijska literatura

Izbrana poglavja iz učbenika Temelji biokemije (R. Boyer, Študentska založba) in dodatna gradiva (na voljo v spletni učilnici).
Sprotno učenje bo lažje v Spletni učilnici FKKT, najdete pa tudi sprotne informacije in nekaj povezav na druge strani, ki pbravnavajo teme iz MOVŽ-a.

Ocenjevanje

Poročila z vaj 10 %, seminar 10 %, kolokvij z vaj 15 % izpit iz teorije 65 %.

Pogoj za prijavo na izpit so opravljene vaje, oddana poročila z vaj in opravljen kolokvij z vaj z najmanj oceno 4 (od 10).

Teoretični del izpita bo mogoče opraviti z dvema delnima izpitoma. Prvi bo v drugi polovici novembra ali v začetku decembra), drugi pa predvidoma v drugem tednu januarja. Kolokvijski del (torej preverjanje znanja iz vaj) bo mogoče opraviti ločeno, v posebnem terminu, sicer pa bo vključen v redne izpitne roke. Če želite opraviti izpit po delih, je treba pri vsakem od dveh delnih izpitov doseči vsaj 55 % točk iz teorije. Kdor ne opravi izpita v dveh delih, bo izpit lahko opravljal v zimskem izpitnem roku v enem delu. Na voljo bosta dva termina, razpisana kot dva ločena izpitna roka. Naslednja možnost opravljanja izpita bo v junijskem roku (1 termin) in zadnja v jesenskem roku (1 termin). Skupaj bodo na voljo samo štirje izpitni roki.

Izpitne ocene bova zaključevala po naslednjem ključu: - če iz teorije ne boste dosegli meje 50 %: 0-9: ocena 1; 10-19: ocena 2; 20-29: ocena 3; 30-39: ocena 4; 40-49: ocena 5; - če boste zbrali iz teorije vsaj 50 % točk: seštevek točk po formuli (poročila z vaj / seminar / kolokvij / izpit) 50-59: ocena 6; 60-68: ocena 7; 69-77: ocena 8; 78-86: ocena 9; >86: ocena 10. V sistem VIS bova vpisovala vse ocene, tudi negativne, ki jih dobite na končnih izpitih (ne pa tudi tistih, ki bi jih dobili s seštevkom delnih izpitov).

1. primer ocenjevanja (povprečen študent): ocena za poročila z vaj 7 od 10 možnih točk, ocena za seminarje 7 od 10 točk, izpit: kolokvijski del 67 % (10 od 15 točk), teoretični del 69 % (45 od 65 točk), skupaj 7 + 7 + 10 + 45 = 69 točk, ocena 7. V indeks se vpiše enotna ocena predmeta, to je dobro (7). Isti študent bi s samo za dobre 3 odstotne točke boljšim teoretičnim znanjem (72,3 % ali 47 točk od 65) zbral skupaj 71 točk, kar bi zadoščalo za oceno 8.

2. primer (zelo dober študent): ocena za poročila 9 (od 10), seminarji 9 (od 10), kolokvijski del izpita 87 % (13 od 15), teoretični del 91 % (59 od 65), skupaj 90 %, ocena 10.

3. primer (podpovprečen študent): poročila z vaj 6 (od 10), seminarji 5 (od 10), kolokvij 60 % (9 od 15), teorija 50 % (37,5 od 65), skupaj 57,5 %, ocena 6.

4. primer (nezadostno znanje): poročila z vaj 3 (od 10), seminarji 1 (od 10), kolokvij 50 % (7,5 od 15), teorija 45 % (29 od 65), skupaj 40,5 %, ocena 5.

Ocenjevanje seminarja

Seminarje bo predstavila prof. Žnidaršič Plazlova v oktobru. Seminarje boste pripravili v pisni in ustni obliki - predstavitve bodo od začetka decembra do konca semestra.

Izpitni roki

Delna izpita sta bila 12.12.2011 in 9.1.2012. Kdor opravi izpit po delih, se mora prijaviti na 1. redni rok v sistemu VIS, da mu lahko vpišem oceno v e-indeks.

Zaključni izpiti (če izpita ne opravite z delnima izpitoma) so bili lani:
- 30. 1. 2012
- 14. 2. 2012
- 2. 7. 2012
- 24. 8. 2012

Študenti se morajo za vsakega od izpitnih rokov prijaviti v sistemu VIS najmanj 5 delovnih dni pred izpitom. Odjava je možna še 3 dni pred izpitom, izjemoma pa po e-pošti ali osebno do začetka izpita. Med izpitom odjava ni možna.

V zimskem izpitnem obdobju sta razpisana dva roka. Prijava na prvi rok ne pomeni, da se ne smete prijaviti tudi na drugega.

Kolokviji z vaj imajo 7-10 vprašanj, vaše odgovore ocenijo asistenti, ki so vodili vaje pri vaši skupini. Zaključni izpiti imajo po 27 vprašanj, odgovore pa ocenjujeva oba predavatelja, vsak za svoj del snovi. Na izpitih je časa za pisanje 65  minut. Vprašanja so treh tipov: za obkrožanje - z enim samim pravilnim odgovorom (tu negativnih točk ni, a če je obkrožen več kot en odgovor, je za to vprašanje ocena 0), za risanje s kratko razlago, ter za vstavljanje manjkajočih izrazov ali kratke pisne odgovore (1-2 stavka).

Ogled izpitov je mogoč po objavi rezultatov po predhodni najavi po e-pošti.

Vsebina

Predmet je razdeljen na tri sklope. Študijski viri so učbenik in dodatna gradiva (skripta v pripravi). Strani v učbeniku so pri vsaki temi navedene v oklepaju. Nekatere vsebine so v učbeniku razložene nekoliko bolj podrobno kot jih bo treba znati na izpitu.

Življenje
1. Življenje in vede o življenju.
2. Značilnosti celic: prokarionti in evkarionti. Evolucija in sistematika. [B13-21 + skripta]
Biološke makromolekule
3. Aminokisline, peptidi in proteini. [B70-79]
4. 3D zgradba proteinov in njihova biološka vloga. [B80-91,B98-120]
5. Encimi: reakcije, kinetika, inhibicija, koencimi. [B126-145, B156-169]
6. Ogljikovi hidrati: zgradba in biološka vloga. [B180-201]
7. Lipidi, biološke membrane in transport. [B208-237]
8. DNA in RNA: zgradba in vloga. [B244-260,B306-322]
Molekularne osnove celičnih procesov
9. Ohranjanje in prenos biološke informacije (DNA -> RNA -> proteini). [B272-297,B306-332]
10. Rekombinantna DNA in biotehnologija. [B338-358]
11. Osnove bioenergetike in celičnega metabolizma. [B366-387]
12. Imunokemijske metode. [skripta]

Razpored tem po tednih

(vsak teden ima 4 kontaktne ure predavanj in/ali seminarjev, če ni drugače navedeno) Letošnji razpored si oglejte v spletni učilnici predmeta MOVŽ-KI!

Spletna učilnica

Dostop do slik s predavanj bo preko učilnice FKKT z vmesnikom Moodle. Naš predmet ima svojo vstopno stran na naslovu http://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/course/view.php?id=14, za delo v spletni učilnici pa se boste morali najprej registrirati.