Monelin

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.


Monelin je sladek protein, ki so ga odkrili leta 1969 v plodu zahodnoafriške rastline (Dioscoreophyllum cumminsii ). Prvotno je bil uvrščen med ogljikove hidrate. Monelin je 100.000 bolj sladek od saharoze na molarni in 3000-krat bolj sladek na masni ravni.


Kemijska zgradba:


Protein sestavljata dve nekovalentno povezani polipeptidni verigi: A A (45 aminokislin) in veriga B (50 aminokislin). Tridimenzionalno strukturo monelin tvori 5 antiparalelnih beta površin ( tri na A verigi, dve na verigi B ) in alfa-vijačnica ( na verigi B ). V molekuli ni nobene disulfidne vezi.


Lastnosti in uporaba:


Nativni dvoverižni monelin je relativno občutljiv na povišano temperaturo in vpliv kislin. Pri inkubaciji na 50 c v kislem PH-ju, monelin izgubi sladek okus ( se denaturira ). Da bi zvečali stabilnost, so pripravili enoverižni analog z združitvijo N- terminalnega konca verige A in C- terminalnega konca verige B, ki sta v strukturi blizu skupaj. Enoverižni monelin je ohranil sladek okus, pridobil pa je večjo PH- in termostabilnost. V nedavnih študijah so raziskovali tudi štiri analoge monelina in ugotovili, da sta (asnA16) monelin in (asnA26) monelin še veliko slajša od nativnega monelina, saj sta 7500- in 5500-krat bolj sladek od saharoze. Monelin kot sladilo v EU in ZDA ni odobreno, medtem ko je na Japonskem odobren kot neškodljiv aditiv.


Viri:


[1], Razlaga o monelinu, vse osnovne informacije [2], Sladila in sladkorji


  1. ^ GE Inglett, JF May. (1969). »Serendipity berries - Source of a new intense sweetener«. J Food Sci 34: 408-411
  2. ^ Berlec A, Štrukelj B. (2006). »Proteini sladkega okusa kot alternativna sladila«. Farmacevtski vestnik 5: 292-297
  3. ^ a b Kant R. (2005). »Sweet proteins - potential replacement for artificial low calorie sweeteners«. Nutr J 4:5