Neural stem cells

From Wiki FKKT
Revision as of 18:24, 29 November 2013 by RokŠtemberger (talk | contribs)
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

Zdravljenje Parkinsonove bolezni na mišjem modelu s transplantacijo nevronskih izvornih celic

Uvod

Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša degenerativna bolezen (takoj za Alzheimerjevo boleznijo). Nastane zaradi propada dopaminskih nevronov, ki proizvajajo dopamin in se le-ta ne proizvaja v zadostni koncentraciji, da bi opravljal nalogo živčnega prenašalca. Znaki te bolezni so: mišična rigidnost, upočasnjena gibljivost in značilen tremor. Gre namreč za kronično bolezen, ki sedaj še ni ozdravljiva, pacientu lahko le lajšamo simptome in s tem delno ohranjamo kvaliteto življenja.

Zdravljenje Parkinsonove bolezni (PD) so znanstveniki že izvajali z metodo izvornih celic, vendar se le-ta ni obnesla zaradi mnogih stranskih učinkov. Nato so znanstveniki razvili novo potencialno metodo, ki bi vključevale uporabo embrionalnih izvornih celic: nevronske izvorne celice (NSC) in inducirane pluripotentne izvorne celice.

Pri raziskavi so za transplantacijo NSC celic uporabili linijo HBL.F3, saj je le-ta stabilna in ima potencial, da se diferencira v nevronske in glia celice. Prej je bilo možno transplantirane izvorne celice opazovati samo ex vivo z uporabo imunohistokemije, kar pa je vključevalo žrtvovanje ogromno živali in veliko časa. Metoda, ki omogoča ponovitve meritev na eni živali v realnem času, in pri njej ni potrebno žrtvovati živali, je bioluminiscenčno slikanje (BLI).

Modelni organizem

Pri raziskavi so uporabili 8 tednov stare moške miši C57BI/6, ki so jim povzročili Parkinsonovo bolezen z nevrotoksinom. Ta sev miši so uporabili zato, ker je zelo občutljiv na omenjeni nevrotoksin.

Priprava modificiranih izvornih celic (F3-effLuc)

Izvorne celice HB1.F3 so transfecirali z Lenti virusi (ki so bili predhodno pripravljeni v drugih celicah), ki so vsebovali gen z zapisom za okrepljene kresničkino luciferazo, ki se je izražal na površini F3-effLuc izvornih celic. Okrepljena kresničkina luciferaza proizvede več svetlobe kot navadna, in nam tako omogoča večjo občutljivost z metodo BLI. Za in vitro in in vivo test določitve bioluminiscenco so znanstveniki uporabili D-luciferin, ki se je pretvoril v oksiluciferin in svetlobo katero so detektirali z BLI.

Induciranje PD modela

6-hidroksidopamin (6-ODHA) so vbrizgali intravaskularno v desni striatum miši. To je povzročilo degeneracijo dopaminskih nevronov, kar je vodilo v nastanek Parkinsonove bolezni.

Transplantacija izvornih celic

Štiri tedne po injekciji 6-ODHA so bile F3-effLuc stereotaktično transplantirane v desni striatum, kjer so znanstveniki predhodno povzročili degradacijo dopaminskih nevronov. Transplantirane celice so se zadrževale na desni strani striatuma in niso migrirale v ostale dele možganov.

Rezultati

In vitro luciferazna aktivnost effLuc transfeciranih celic je bila ustrezna. Celice, ki so ekspresirale gen za effLuc so bile določene s pretočno citometrijo in so predstavljale 88,6% vseh celic, kar pomeni da je transfekcija uspela. Izkaže se tudi, da je bioluminiscenca naraščala linearno s številom celic. Več kot je bilo prisotnih F3-effLuc celic, večja je bila bioluminiscenca.

Transplantirane F3-effLuc celice so znanstveniki uspešno videli na možganih vseh miši z uporabo metode BLI. Bioluminiscenčna aktivnost transplantiranih F3-effLuc celic je gradialno padala v primerjavi z ozadjem do dneva 10 (kasneje se bioluminiscence ne zazna več). Zaradi umiranja F3-effLuc celic v tujem organizmu se je bioluminiscenca dnevno zmanjševala.

Pri vedenjskem testu na miših so opazili izboljšanje šele po 4 tednih po transplantaciji, po 4 dneh niso opazili v nobeni preiskovani skupine bistvenih razlik. Injicirali so jim apomorfin (agonist dopamina), in pri PD miših opazili zmanjšanje tremorja in s tem izboljšanje v njihovem vedenju.

Imunohistokemijske raziskave so pokazale, da je bilo na začetku (4 dni po transplantaciji) prisotnih zelo veliko transplantiranih izvornih celic F3-effLuc v striatumu, pozneje (4. tedne po transplantaciji) pa je bilo živih celic bistveno manj. Naredili so tudi raziskave detektiranja apoptotskih celic z metodo »Tunnel stain« in ugotovili, da je bilo na začetku zelo veliko apoptotskih celic, potem pa se apoptoza zmanjšala in s tem tudi delež apoptotskih celic, ker je bilo živih še samo peščica.

Zaključek

Idealen sistem za zdravljenje z izvornimi celicami bi moral imeti dve pomembni lastnosti: dolgo živeče izvorne celice v tujem gostitelju in pa zmožnost diferenciacije v odrasle dopaminske nevrone. In vivo nadzorovanje transplantiranih izvornih celic je tudi ključnega pomena pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. V našem primeru je transplantacija F3-effLuc celic v PD mišjem modelu uspela. Transplantirane F3-effLuc celice so uspešno nadzorovali z in vivo BLI sistemom. Le-ta nam omogoča določitev lokalizacije transplantiranih celic v realnem času brez žrtvovanja živali ali nekaterih ostalih invazivnih postopkov.

Dodatno*

Članek: H. Im, D.W.Hwang, H.K. Lee et al. In vivo Visualitation and Monitoring of Viable Neural Stem Cells Using Noninvasive Bioluminiscence Imaging in the 6-Hydroxydopamine-Induced Mouse Model of Parkinson Disease. Molecular Imaging, 2013, letn. 12, str. 224-234.

Dostopno na: Članek na medmrežju