Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
 
(16 intermediate revisions by the same user not shown)
Line 1: Line 1:
Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te imajo pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil.  
Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil.  


Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1].
Do nedavnega so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.


Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino] [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&h=436&w=600&sz=61&hl=sl&start=11&um=1&itbs=1&tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&tbnh=98&tbnw=135&prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.  
 
 
 
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]
 
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]

Latest revision as of 00:45, 8 December 2009

Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil.

Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) slika1. Do nedavnega so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektrometrije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature Methods, pa je to mogoče v enem koraku.

Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino slika2, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.


Novica: povezava1

Del članka: povezava2