Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 3: Line 3:
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.


Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige[http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.

Revision as of 00:33, 7 December 2009

Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te imajo pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil.

Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.

Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verigesialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.