Nova teorija o vzroku za Downov sindrom lahko privede do novih terapij: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 1: Line 1:
[http://en.wikipedia.org/wiki/Down_syndrome Downov sindrom] je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom. Upočasnjeni razvoj je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95% primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek [http://en.wikipedia.org/wiki/Meiosis mejoze].
[http://en.wikipedia.org/wiki/Down_syndrome Downov sindrom] je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom. Upočasnjeni razvoj je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95% primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek [http://en.wikipedia.org/wiki/Meiosis mejoze].


Do sedaj so bili znanstveniki mišljenja, da je zato, ker imajo posamezniki z Downovim sindromom dodaten kromosom, motnja najverjetneje posledica prisotnosti preveč genov ali beljakovin v strukturi. Toda nedavna študija kaže ravno nasprotno, da bi lahko pomanjkanje proteina v možganih bolnikov z Downovim sindromom prispevalo k kognitivnimi motnjami in prirojenimi okvarami srca, ki so za to bolezen značilni. Znanstveniki so v vrsti poskusov pokazali, da je pri ljudeh in miših z Downovim sindromom nižja raven beljakovine [http://en.wikipedia.org/wiki/MECP2 MeCP2], kot pri ljudeh in miših brez te bolezni. Raziskave pa so tudi pokazale, da bi ročno vstavljanje majhnih delcev RNA - tako imenovanih [http://en.wikipedia.org/wiki/MicroRNA mikroRNA]  (znanstveniki so sintetizirali in vstavili dve taki molekuli, imenovali pa so jih miR – 155 in miR – 804), ki med drugimi tudi uravnavajo vsebnost teh beljakovin, lahko povišalo koncentracijo beljakovin tako v mišjih kot tudi v človeških možganih. Dejstvo, ki to trditev potrdi, je poskusno zdravilo na to RNA – imenuje se [http://www.nature.com/nature/journal/v438/n7068/full/nature04303.html antagomir]. To zdravilo pa je vrnilo nivo beljakovine na normalni nivo pri miški, ki je imela Downov sindrom.
Do sedaj so bili znanstveniki mišljenja, da je zato, ker imajo posamezniki z Downovim sindromom dodaten kromosom, motnja najverjetneje posledica prisotnosti preveč genov ali beljakovin v strukturi. Toda nedavna študija kaže ravno nasprotno, da bi lahko pomanjkanje proteina v možganih bolnikov z Downovim sindromom prispevalo k kognitivnimi motnjami in prirojenimi okvarami srca, ki so za to bolezen značilni. Znanstveniki so v vrsti poskusov pokazali, da je pri ljudeh in miših z Downovim sindromom raven beljakovine [http://en.wikipedia.org/wiki/MECP2 MeCP2] nižja, kot pri ljudeh in miših brez te bolezni. Raziskave pa so tudi pokazale, da bi ročno vstavljanje majhnih delcev RNA - tako imenovanih [http://en.wikipedia.org/wiki/MicroRNA mikroRNA]  (znanstveniki so sintetizirali in vstavili dve taki molekuli, imenovali pa so jih miR – 155 in miR – 804), ki med drugimi tudi uravnavajo vsebnost teh beljakovin, lahko povišalo koncentracijo beljakovin tako v mišjih kot tudi v človeških možganih. Dejstvo, ki to trditev potrdi, je poskusno zdravilo na to RNA – imenuje se [http://www.nature.com/nature/journal/v438/n7068/full/nature04303.html antagomir]. To zdravilo pa je vrnilo nivo beljakovine na normalni nivo pri miški, ki je imela Downov sindrom.

Revision as of 21:40, 6 April 2010

Downov sindrom je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom. Upočasnjeni razvoj je posledica kromosomske nepravilnosti; 21. kromosomu je namreč dodan še eden (gre za trisomijo 21. kromosoma). V 95% primerov je vzrok trisomije 21 nepravilen potek mejoze.

Do sedaj so bili znanstveniki mišljenja, da je zato, ker imajo posamezniki z Downovim sindromom dodaten kromosom, motnja najverjetneje posledica prisotnosti preveč genov ali beljakovin v strukturi. Toda nedavna študija kaže ravno nasprotno, da bi lahko pomanjkanje proteina v možganih bolnikov z Downovim sindromom prispevalo k kognitivnimi motnjami in prirojenimi okvarami srca, ki so za to bolezen značilni. Znanstveniki so v vrsti poskusov pokazali, da je pri ljudeh in miših z Downovim sindromom raven beljakovine MeCP2 nižja, kot pri ljudeh in miših brez te bolezni. Raziskave pa so tudi pokazale, da bi ročno vstavljanje majhnih delcev RNA - tako imenovanih mikroRNA (znanstveniki so sintetizirali in vstavili dve taki molekuli, imenovali pa so jih miR – 155 in miR – 804), ki med drugimi tudi uravnavajo vsebnost teh beljakovin, lahko povišalo koncentracijo beljakovin tako v mišjih kot tudi v človeških možganih. Dejstvo, ki to trditev potrdi, je poskusno zdravilo na to RNA – imenuje se antagomir. To zdravilo pa je vrnilo nivo beljakovine na normalni nivo pri miški, ki je imela Downov sindrom.