Nukleaza S1: Difference between revisions

Revision as of 21:15, 2 January 2013

[http:\\http://sl.wikipedia.org/wiki/Encim Encim] nukleaza S1 je endonukleaza, ki katalizira cepitev fosfodiestrskih vezi med nukleinskimi kislinami. Pogosto se uporablja v laboratoriju pri molekularni biologiji. Njena molska masa je ~31 kDa. Ob določanju aminokslinskega zaporedja nukleaze S1 je bilo potrjeno, da je monomer, torej iz ene polipeptidne verige. Ta je dolga 267 aminokislinskih ostankov, z N-glikoziliranim Asn na mestih 92 in 228.

erov tiouracila s formulo C4H4N2OS Skeletna formula. Njegovo kemijsko ime je 2,3-dihidro-2-tiokso-4(1H)-pirimidinon, poleg ketonske pa poznamo tudi njegovo enolno obliko. Je grenka, bela kristalinična snov, topna v fluorovodikovi kislini in bazičnih raztopinah a le rahlo topna v vodi in etanolu. Nad 340°C se stali in razpade. Sintetiziramo ga lahko s kondenzacijo etil formilacetata in tiouree, najdemo pa ga tudi v naravi, na primer v družini rastlin Brassicaceae, kamor med drugim prištevamo tudi cvetačo in brokoli, ki ga vsebujejo v zelo majhnih količinah.

2-Tiouracil je najbolj poznan kot hormonski antagonist tiroksina in trijodtironina ter je prvo uspešno tionamidsko zdravilo proti hipertirodizmu (z njim se torej zdravi Gravesovo bolezen). Kot prvi je leta 1943 njegovo uporabo opisal Edwin Bennett Astwood, ki ga je, tako kot tioureo, uspešno uporabljal na pacientih in jim tako blažil simptome ter izboljšal njihovo zdravstveno stanje. Kasneje so ga zamenjale bolj učinkovite oziroma manj nevarne snovi (npr. propiltiouracil). 2-Tiouracil je namreč potencialno rakotvoren (dokazano na živalih; sum na ljudeh), povzroča pa tudi druge stranske učinke kot je agranulocitoza.