Optimizacija signalnih peptidov težkih in lahkih verig za večjo ekspresijo terapevtskih protiteles v CHO celičnih linijah

From Wiki FKKT

Revision as of 15:24, 21 April 2015 by Tjaša Blatnik (Talk | contribs)
(diff) ←Older revision | Current revision (diff) | Newer revision→ (diff)
Jump to: navigation, search

UVOD

Rekombinantna monoklonska protitelesa, pridobljena iz celičnih linij CHO, predstavljajo najhitreje rastoči razred bioterapevtikov, zato so se v tej raziskavi usmerili na izboljšanje zaporedja signalnih peptidov humanih imunoglobulinskih težkih in lahkih verig protiteles, ki doprinese k večji produkciji in sekreciji protiteles. Izbrane signalne peptide so preizkusili na petih najbolje prodajanih terapevtikih, in sicer Humira (adalimumab), Remicade (infliximab), Avastin (bevacizumab), Rituxan (rituximab) in Hepceptin (transtuzumab). Ključen korak v proteinski sekreciji je translokacija iz citosola v ER, ki je uravnavana s signalnim peptidom, ki vsebuje med 5 in 30 aminokislin in se nahaja na N-terminalnem koncu nastajajočega proteina. Študije so pokazale, da so omenjeni signalni peptidi zelo heterogeni in celo izmenljivi med različnimi vrstami organizmov. Svojo pomembnost pa so dokazali tudi pri proteinski sekreciji, in sicer učinkovitost je močno odvisna od njigovega zaporedja. Tako kot mnogi drugi proteini, se tudi protitelesa izločajo iz celic po kotranslacijski translokacijski poti. N-terminalno zaporedje nastajajočega proteina prepozna SRP (signal recognition particle), ki SRP-RNC kompleks proteina in ribosoma dostavi do SRP receptorjev na membrani ER. V lumen ER vstopa nastajajoča polipeptidna veriga, SPP (signal peptide peptidase) pa delo dokonča in odcepi stran signalni peptid. To cepljenje vpliva na samo učinkovitost izločanja rekombinantnih protiteles iz sesalskih celičnih sistemov, zato so želeli v tej študiji na podlagi boljših signalnih zaporedij želeli izboljšati količino protiteles.

Personal tools