https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ozivljanje_dehidriranih_rastlin&feed=atom&action=historyOzivljanje dehidriranih rastlin - Revision history2024-03-28T15:59:27ZRevision history for this page on the wikiMediaWiki 1.39.3https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ozivljanje_dehidriranih_rastlin&diff=3845&oldid=prevM.B. at 17:04, 10 May 20102010-05-10T17:04:28Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 17:04, 10 May 2010</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov znotraj celice. Vendar lahko nekatere rastline, kot je »vstajenje praprot« (Polypodium polypodioides), preživijo ekstremno stopnjo izgube vode, tudi do celo 95% vsebine vode. Kako so se celice v teh rastlinah odpornih proti izsušitvi sposobne obdržati pri življenju? </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov znotraj celice. Vendar lahko nekatere rastline, kot je »vstajenje praprot« (<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>Polypodium polypodioides<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''</ins>), preživijo ekstremno stopnjo izgube vode, tudi do celo 95% vsebine vode. Kako so se celice v teh rastlinah odpornih proti izsušitvi sposobne obdržati pri življenju? </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Da bi odgovorili na vprašanje kako »vstajenje praprot« to uspe, so začeli s poskusom pri katerem so uporabili tehniko <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pivnanja proteinov </del>»western blotting«, ki lahko odkrije primerne nivoje različnih proteinov skozi čas, tehniko imunolokalizacije, ki lahko »razsvetli« prostorska območja rastlinskega tkiva, kjer naj bi se skrival posamezni protein ter mikroskopiranje na atomsko silo, ki lahko loči posamezne proteine in včasih posamezne atome. </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Da bi odgovorili na vprašanje kako »vstajenje praprot« to uspe, so začeli s poskusom pri katerem so uporabili tehniko »western blotting«, ki lahko odkrije primerne nivoje različnih proteinov skozi čas, tehniko imunolokalizacije, ki lahko »razsvetli« prostorska območja rastlinskega tkiva, kjer naj bi se skrival posamezni protein ter mikroskopiranje na atomsko silo, ki lahko loči posamezne proteine in včasih posamezne atome. </div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ugotovili so, da je določena vrsta proteinov, imenovana dehydrin, bolj prevladujoča med sušnimi pogoji ter blizu celičnih sten. Odkrili so tudi, da se vaskularno tkivo praproti, ki se nahaja blizu centrov posameznih listov praproti ne deformira tako zelo, ter poudarili pomembnost ohranjanja tega tkiva nedotaknjenega, ko je voda zopet na razpolago. Če bi bil dehydrin gen lahko lokaliziran in bi ga lahko prenesli na druge vrste, bi s tem lahko vplivali na zmožnost upiranja rastlin suši in izsuševanju.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ugotovili so, da je določena vrsta proteinov, imenovana dehydrin, bolj prevladujoča med sušnimi pogoji ter blizu celičnih sten. Odkrili so tudi, da se vaskularno tkivo praproti, ki se nahaja blizu centrov posameznih listov praproti ne deformira tako zelo, ter poudarili pomembnost ohranjanja tega tkiva nedotaknjenega, ko je voda zopet na razpolago. Če bi bil dehydrin gen lahko lokaliziran in bi ga lahko prenesli na druge vrste, bi s tem lahko vplivali na zmožnost upiranja rastlin suši in izsuševanju.</div></td></tr>
</table>M.B.https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ozivljanje_dehidriranih_rastlin&diff=3720&oldid=prevM.B. at 14:23, 20 April 20102010-04-20T14:23:55Z<p></p>
<table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface">
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<col class="diff-marker" />
<col class="diff-content" />
<tr class="diff-title" lang="en">
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Older revision</td>
<td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Revision as of 14:23, 20 April 2010</td>
</tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Line 1:</td>
<td colspan="2" class="diff-lineno">Line 1:</td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov znotraj celice. Vendar lahko nekatere rastline, kot je »vstajenje praprot« (Polypodium polypodioides), preživijo ekstremno stopnjo izgube vode, tudi do celo 95% vsebine vode. Kako so se celice v teh rastlinah odpornih proti izsušitvi sposobne obdržati pri življenju? </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov znotraj celice. Vendar lahko nekatere rastline, kot je »vstajenje praprot« (Polypodium polypodioides), preživijo ekstremno stopnjo izgube vode, tudi do celo 95% vsebine vode. Kako so se celice v teh rastlinah odpornih proti izsušitvi sposobne obdržati pri življenju? </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Da bi odgovorili na vprašanje kako »vstajenje praprot« to uspe, so začeli s poskusom pri katerem so uporabili tehniko pivnanja proteinov »western blotting«, ki lahko odkrije primerne nivoje različnih proteinov skozi čas, tehniko imunolokalizacije, ki lahko »razsvetli« prostorska območja rastlinskega tkiva, kjer naj bi se skrival posamezni protein ter mikroskopiranje na atomsko silo, ki lahko loči posamezne proteine in včasih posamezne atome. </div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Da bi odgovorili na vprašanje kako »vstajenje praprot« to uspe, so začeli s poskusom pri katerem so uporabili tehniko pivnanja proteinov »western blotting«, ki lahko odkrije primerne nivoje različnih proteinov skozi čas, tehniko imunolokalizacije, ki lahko »razsvetli« prostorska območja rastlinskega tkiva, kjer naj bi se skrival posamezni protein ter mikroskopiranje na atomsko silo, ki lahko loči posamezne proteine in včasih posamezne atome. </div></td></tr>
<tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;"></ins></div></td></tr>
<tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ugotovili so, da je določena vrsta proteinov, imenovana dehydrin, bolj prevladujoča med sušnimi pogoji ter blizu celičnih sten. Odkrili so tudi, da se vaskularno tkivo praproti, ki se nahaja blizu centrov posameznih listov praproti ne deformira tako zelo, ter poudarili pomembnost ohranjanja tega tkiva nedotaknjenega, ko je voda zopet na razpolago. Če bi bil dehydrin gen lahko lokaliziran in bi ga lahko prenesli na druge vrste, bi s tem lahko vplivali na zmožnost upiranja rastlin suši in izsuševanju.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Ugotovili so, da je določena vrsta proteinov, imenovana dehydrin, bolj prevladujoča med sušnimi pogoji ter blizu celičnih sten. Odkrili so tudi, da se vaskularno tkivo praproti, ki se nahaja blizu centrov posameznih listov praproti ne deformira tako zelo, ter poudarili pomembnost ohranjanja tega tkiva nedotaknjenega, ko je voda zopet na razpolago. Če bi bil dehydrin gen lahko lokaliziran in bi ga lahko prenesli na druge vrste, bi s tem lahko vplivali na zmožnost upiranja rastlin suši in izsuševanju.</div></td></tr>
</table>M.B.https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ozivljanje_dehidriranih_rastlin&diff=3719&oldid=prevM.B.: New page: Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov zn...2010-04-20T14:23:15Z<p>New page: Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov zn...</p>
<p><b>New page</b></p><div>Suša lahko resno zahteva davek pri rastlinah. Ko so celice prikrajšane vode se skrčijo, sesedejo. Brez delovanja sredstva vode, lahko pride do motnje v delovanju kemikalij in encimov znotraj celice. Vendar lahko nekatere rastline, kot je »vstajenje praprot« (Polypodium polypodioides), preživijo ekstremno stopnjo izgube vode, tudi do celo 95% vsebine vode. Kako so se celice v teh rastlinah odpornih proti izsušitvi sposobne obdržati pri življenju? <br />
Da bi odgovorili na vprašanje kako »vstajenje praprot« to uspe, so začeli s poskusom pri katerem so uporabili tehniko pivnanja proteinov »western blotting«, ki lahko odkrije primerne nivoje različnih proteinov skozi čas, tehniko imunolokalizacije, ki lahko »razsvetli« prostorska območja rastlinskega tkiva, kjer naj bi se skrival posamezni protein ter mikroskopiranje na atomsko silo, ki lahko loči posamezne proteine in včasih posamezne atome. <br />
Ugotovili so, da je določena vrsta proteinov, imenovana dehydrin, bolj prevladujoča med sušnimi pogoji ter blizu celičnih sten. Odkrili so tudi, da se vaskularno tkivo praproti, ki se nahaja blizu centrov posameznih listov praproti ne deformira tako zelo, ter poudarili pomembnost ohranjanja tega tkiva nedotaknjenega, ko je voda zopet na razpolago. Če bi bil dehydrin gen lahko lokaliziran in bi ga lahko prenesli na druge vrste, bi s tem lahko vplivali na zmožnost upiranja rastlin suši in izsuševanju.</div>M.B.