Plazmalema: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 1: Line 1:
'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]]  
'''Plazmalema'''(celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]]  


Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.
Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.
Line 20: Line 20:
== Membranski proteini ==
== Membranski proteini ==


Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]]
Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, periferne in integralne membranske proteine.

Revision as of 17:34, 25 November 2009

Plazmalema(celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[1]]

Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov. Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.

Fosfolipidni dvosloj

Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[2]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).

Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.

Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:

- pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne

- čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost

- čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost

Membranski proteini

Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[3]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, periferne in integralne membranske proteine.