Protein-kinaza: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
Line 35: Line 35:
----
----


== Viri: ==
== VIRI: ==





Revision as of 18:42, 4 January 2010

Protein kinaza (protein kinase; Proteinkinase) je encim, ki pripenja fosfatno skupino k serinski, treoninski ali tirozinski molekuli, vgrajeni v protein.

Protein kinaza je encimska kinaza, ki spreminja ostale proteine s kemijskim dodajanjem fosfatnih skupin. Fosforilacija ponavadi posledično spremeni funkcijo ciljnega proteina (substrata) s spreminjanjem encimske dejavnosti, celične lokacije ali z asociacijo z drugimi proteini. Človeški genom vsebuje približno 500 genov proteina kinaze in predstavljajo približno 2% celotne človeške genske strukture. Protein kinazo lahko prav tako najdemo v bakterijah in rastlinah. Do približno 30% vseh človeških proteinov lahko modificiramo s kinazo. Kinaze so znane po tem, da regulirajo večino celičnih poti, še posebno tiste, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu signalov.


KEMIJSKA AKTIVNOST

Kemijska dejavnost kinaze vključuje odstranitev fosfatnih skupin iz ATP in le te povezati s kovalentno vezjo na eno od treh aminokislin, ki imajo prosto hidroksilno skupino. Večinoma kinaza deluje na oba, tako serin kot treonin, druge delujejo na tirozin, in številka (dvospecifičnost kinaze) deluje pri vseh treh. Obstajajo tudi proteinske kinaze, ki fosforilirajo druge aminokisline, vključno s histidin kinazo, ki fosforilira histidne ostanke.


EVKARIONTSKI PROTEINI

Evkariontski proteini kinaza pa so encimi, ki spadajo v družino zelo velikih proteinov, ki imajo ohranjena katalitska jedra. Obstajajo številne ohranjene regije na katalitskem področju proteinske kinaze. V N-terminalu skrajne katalične domene je glicinsko bogat odsek ostankov v bližini lizinske aminokisline, kjer je bilo dokazano, da je sodelovanje pri ATP obvezujoče.



Slikovni prikaz delovanja proteina kinaze:

- http://employees.csbsju.edu/hjakubowski/classes/ch331/signaltrans/sigtrans.gif

- http://www.bio.miami.edu/~cmallery/150/memb/fig11x12.jpg




VIRI:

[1]

[2]