RNaza A

From Wiki FKKT
Revision as of 14:46, 6 January 2013 by Irena hafner (talk | contribs) (New page: '''<h2>RNaza A</h2>''' RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan '''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Encim encim]''' 20. Stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizi...)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

RNaza A

RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan encim 20. Stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizira v ER(endoplazmatski retikulum) trebušne slinavke, izloča pa se v črevo, kjer ima pomembno vlogo pri prebavi hrane.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref> Dobimo pa jo tudi pri izolaciji plazmidne DNA kot stranski produkt.<ref>http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&ved=0CEgQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.student-info.net%2Fsis-mapa%2Fskupina_doc%2Ffkkt%2Fknjiznica_datoteke%2F1258214411_Kq6mcYD_b2_05.ppt&ei=9BLkUPSwMYiktAbm2oDwDA&usg=AFQjCNFYem0imHNGVV_gqK1U6MCCJFkV2g&bvm=bv.1355534169,d.Yms</ref>

RNaza A katalizira hidrolizo RNA in je tipa endo-b. Endonukleaze katalizirajo hidroličitno odcepljanje končnih nukleotidov to pomeni hidrolitično cepijo notranje fosfodiesterske vezi. RNaza najpogosteje cepi ob pirimidinu na 3' koncu.<ref>http://www.shop-aabiot.home.pl/en_GB/p/RNAse-10-mg/116</ref> Njena molekulska masa je 13700 Da, št. aminokislinskih ostankov pa 124.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref> Sestavljena je iz ene polipeptidne verige in vsebuje 8 cisteinov.<ref>http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=140</ref> V enoverižni obliki največjo aktivnost (npr. Sintetična RNaza ima 78% aktivnost).

Nekatere oblike encima (RNaze A), ki so zelo šibko katalitično aktivne, so močno citotoksično aktivne. Ob koncu 90.let je bilo prvič pokazano, da pri človeku RNaza A postane toksična, če se veže na transferin (protein , ki prenaša železo). Nukleazna aktivnost RNaze A se zaradi vezave na transferin ne spremeni. Vezava na transferin vrjetno olajša prenos RNaze A v celico.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref>

Z RNazo A je bila prvič pokazana renaturacija denaturiranih proteinov. Ker encim vsebuje 8 cisteinov, lahko tvori 4 disulfidne mostičke. Izpostavljena raztopini uree(8M) v prisotnosti reducenta 2-merkaptoetanola RNaza A denaturira. Če pa ureo odstranimo in raztopino izpostavimo kisiku, pH = 8, v prisotnosti istega reducenta, dobimo RNazo A,ki je skoraj 100 encimcko učinkovitapovrne se v nativno obliko (tvorijo se vsi 4 disulfidni mostički).<ref>http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=140</ref>


Viri

Zunanje povezave