Renin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: '''Renin''', znan tudi kot angiotenzinogenaza, je aspartatna proteaza <sup>[1]</sup>. Je pomembna komponenta renin-angiotenzin-aldosteron sistema (RAAS)<sup>[[Renin...)
 
No edit summary
 
Line 1: Line 1:
'''Renin''', znan tudi kot angiotenzinogenaza, je [[aspartatna proteaza]] <sup>[[Renin#Viri|[1]]]</sup>. Je pomembna komponenta [[renin-angiotenzin-aldosteron sistema]] (RAAS)<sup>[[Renin#Viri|[2]]]</sup> in sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka (hormonski regulatorni sistem). Renin izločajo jugstaglomerulne celice ledvic in sicer ob zmanjšanju pretoka krvi skozi ledvica, zmanjšanem volumnu plazme in zmanjšani koncentraciji NaCl <sup>[[Renin#Viri|[3]]]</sup>. Izločanje renina pa zmanjša retencija  vode in mineralov (soli), zaradi česar pride do povečanega volumna plazme in povečanja perfuzije jugstaglomerularnega aparata.  
'''Renin''', znan tudi kot angiotenzinogenaza, je [[aspartatne proteinaze|aspartatna proteinaza]] <sup>[[Renin#Viri|[1]]]</sup>. Je pomembna komponenta [[sistem renin - angiotenzin - aldosteron|sistema renin - angiotenzin - aldosteron]] (RAAS)<sup>[[Renin#Viri|[2]]]</sup> in sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka (hormonski regulatorni sistem). Renin izločajo jugstaglomerulne celice ledvic in sicer ob zmanjšanju pretoka krvi skozi ledvica, zmanjšanem volumnu plazme in zmanjšani koncentraciji NaCl <sup>[[Renin#Viri|[3]]]</sup>. Izločanje renina pa zmanjša retencija  vode in mineralov (soli), zaradi česar pride do povečanega volumna plazme in povečanja perfuzije jugstaglomerularnega aparata.  


Renin cepi [[angiotenzinogen]] do [[angiotenzin|angiotenzina I]], iz katerega po delovanju encima [[angiotenzin konvertaza]] (ACE) nastane angiotenzin II, ki je najmočnejši [[vazokonstriktor]] v organizmu [http://vetgo.com/cardio/concepts/images/page22.gif (shema RAAS)]. Do cepitve angiotenzinogena pride na mestu med [[levcin]]om 10 in [[valin]]om 11 <sup>[[Renin#Viri|[4]]]</sup>. V končni fazi renin poveča izločanje [[antiduretičnega hormona]] (ADH ta poveča prepustnost celic ledvičnih cevk za vodo in sečnino) in [[aldosteron]]a (slednji poveča absorpcijo natrijevih ionov in bikarbonata (HCO<sub>3</sub> -) ter izločanje kalijevih in vodikovih ionov).
Renin cepi [[angiotenzinogen]] do [[angiotenzin|angiotenzina I]], iz katerega po delovanju encima [[angiotenzin konvertaza|angiotenzin konvertaze]] (ACE) nastane angiotenzin II, ki je najmočnejši vazokonstriktor v organizmu [http://vetgo.com/cardio/concepts/images/page22.gif (shema RAAS)]. Do cepitve angiotenzinogena pride na mestu med [[levcin]]om 10 in [[valin]]om 11 <sup>[[Renin#Viri|[4]]]</sup>. V končni fazi renin poveča izločanje [[antidiuretični hormon|antiduretičnega hormona]] (ADH) (ta poveča prepustnost celic ledvičnih cevk za vodo in sečnino) in [[aldosteron]]a (slednji poveča absorpcijo natrijevih ionov in bikarbonata (HCO<sub>3</sub> -) ter izločanje kalijevih in vodikovih ionov).


Renin sestoji iz 340 aminokislin, njegova molekulska masa pa je 37 kDa)<sup>[[Renin#Viri|[5]]]</sup> [http://en.wikipedia.org/wiki/File:PDB_2ren_EBI.jpg (struktura renina)]. V terapiji se uporabljajo inhibitorji renina (enalkiren, [[aliskiren]]…), slednji pa so uporabni tudi v kombinirani terapiji (inhibitorji renina in diuretiki ali inhibitorji renina in zaviralci kalcijevih kanalčkov)<sup>[[Renin#Viri|[6]]]</sup>.
Renin sestoji iz 340 aminokislin, njegova molekulska masa pa je 37 kDa)<sup>[[Renin#Viri|[5]]]</sup> [http://en.wikipedia.org/wiki/File:PDB_2ren_EBI.jpg (struktura renina)]. Za zdravljenje uporabljamo inhibitorje renina ([[enalkiren]], [[aliskiren]]…), slednji pa so uporabni tudi v kombinirani terapiji (inhibitorji renina in diuretiki ali inhibitorji renina in zaviralci kalcijevih kanalčkov)<sup>[[Renin#Viri|[6]]]</sup>.


==Viri==
==Viri==

Latest revision as of 14:20, 4 February 2013

Renin, znan tudi kot angiotenzinogenaza, je aspartatna proteinaza [1]. Je pomembna komponenta sistema renin - angiotenzin - aldosteron (RAAS)[2] in sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka (hormonski regulatorni sistem). Renin izločajo jugstaglomerulne celice ledvic in sicer ob zmanjšanju pretoka krvi skozi ledvica, zmanjšanem volumnu plazme in zmanjšani koncentraciji NaCl [3]. Izločanje renina pa zmanjša retencija vode in mineralov (soli), zaradi česar pride do povečanega volumna plazme in povečanja perfuzije jugstaglomerularnega aparata.

Renin cepi angiotenzinogen do angiotenzina I, iz katerega po delovanju encima angiotenzin konvertaze (ACE) nastane angiotenzin II, ki je najmočnejši vazokonstriktor v organizmu (shema RAAS). Do cepitve angiotenzinogena pride na mestu med levcinom 10 in valinom 11 [4]. V končni fazi renin poveča izločanje antiduretičnega hormona (ADH) (ta poveča prepustnost celic ledvičnih cevk za vodo in sečnino) in aldosterona (slednji poveča absorpcijo natrijevih ionov in bikarbonata (HCO3 -) ter izločanje kalijevih in vodikovih ionov).

Renin sestoji iz 340 aminokislin, njegova molekulska masa pa je 37 kDa)[5] (struktura renina). Za zdravljenje uporabljamo inhibitorje renina (enalkiren, aliskiren…), slednji pa so uporabni tudi v kombinirani terapiji (inhibitorji renina in diuretiki ali inhibitorji renina in zaviralci kalcijevih kanalčkov)[6].

Viri

Zunanje povezave