Renin

From Wiki FKKT
Revision as of 14:20, 4 February 2013 by MDolinar (talk | contribs)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

Renin, znan tudi kot angiotenzinogenaza, je aspartatna proteinaza [1]. Je pomembna komponenta sistema renin - angiotenzin - aldosteron (RAAS)[2] in sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka (hormonski regulatorni sistem). Renin izločajo jugstaglomerulne celice ledvic in sicer ob zmanjšanju pretoka krvi skozi ledvica, zmanjšanem volumnu plazme in zmanjšani koncentraciji NaCl [3]. Izločanje renina pa zmanjša retencija vode in mineralov (soli), zaradi česar pride do povečanega volumna plazme in povečanja perfuzije jugstaglomerularnega aparata.

Renin cepi angiotenzinogen do angiotenzina I, iz katerega po delovanju encima angiotenzin konvertaze (ACE) nastane angiotenzin II, ki je najmočnejši vazokonstriktor v organizmu (shema RAAS). Do cepitve angiotenzinogena pride na mestu med levcinom 10 in valinom 11 [4]. V končni fazi renin poveča izločanje antiduretičnega hormona (ADH) (ta poveča prepustnost celic ledvičnih cevk za vodo in sečnino) in aldosterona (slednji poveča absorpcijo natrijevih ionov in bikarbonata (HCO3 -) ter izločanje kalijevih in vodikovih ionov).

Renin sestoji iz 340 aminokislin, njegova molekulska masa pa je 37 kDa)[5] (struktura renina). Za zdravljenje uporabljamo inhibitorje renina (enalkiren, aliskiren…), slednji pa so uporabni tudi v kombinirani terapiji (inhibitorji renina in diuretiki ali inhibitorji renina in zaviralci kalcijevih kanalčkov)[6].

Viri

Zunanje povezave