Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS): Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: ==Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)== Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je skupek simptomov in infekcij, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi ok...)
(No difference)

Revision as of 17:07, 11 January 2011

Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)

Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je skupek simptomov in infekcij, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV (humani imunodificentni virus. Glavni tarči HIV sta imunski sistem in centralni živčni sistem. Okužba s HIV predstavlja kronično in napredujočo bolezen, za katero so značilne novotvorbe in oportunistične ter druge okužbe, ki so posledica okvarjenih imunskih mehanizmov.Virus HIV spada v družino retrovirusov ; njegov genom je namreč zapisan v RNK. Po okužbi vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino s pomočjo encima reverzne transkriptaze, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Do okužbe z virusom HIV pride preko:

  • spolnega stika »per rectum« ali »per vaginam« (semenska tekočina, nožnični izloček)
  • prenosa s krvjo ali krvnimi derivati
  • vertikalnega prenosa z matere na plod in otroka (materino mleko)

Potek bolezni


Akutna faza
Dva do štiri tedne po okužbi se lahko pojavijo simptomi, podobni kot pri gripi (vročina, potenje, zatečene bezgavke, slabost ...), pri nekaterih pa se akutna faza ne izrazi.
Latentna faza
Akutni fazi sledi latentna faza, ko se virus v telesu množi, a ne povzroča simptomov. Traja 9–11 let.
Faza ARC (angl.(A)ids (R)elated (C)omplex)
Ob koncu latentne faze se ponovno pojavijo simptomi, podobni tistim v akutni fazi, vendar ne minejo.
Faza aidsa
Se pojavi, če so prisotne določene sekundarne okužbe ali zločeste novotvorbe oz. t.i. aids definirajoče bolezni.

Simptomi


Pri bolnikih z aidsom je značilno, da gre večinoma za okužbe z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci, ki jih imunski sistem zdravega človeka zatre. Okuženi imajo tudi večje tveganje za pojav nekaterih vrst raka, prav tako se pogosto pojavijo sistemski znaki okužbe, kot so:

  • povišana telesna temperatura,
  • znojenje
  • zatečene bezgavke
  • splošna oslabelost mišic
  • izguba telesne teže
  • glavobol
  • kronična utrujenost
  • izguba teka
  • dolgotrajne driske


Okužbe dihal

  • pnevmocistoza, pljučnica, ki jo povzroči mikroorganizem Pneumocystis carinii.
  • jetika (tuberkuloza)


Okužbe prebavil

  • vnetja požiralnika, ki jo povzroči okužba s kandidami, virusom herpesa simpleksa 1


Nevrološki in psihiatrični simptomi

  • nevropsihiatrične motnje
  • Kriptokokni meningitis - okužba možganskih ovojnic z glivo Cryptococcus neoformans in lahko povzroči vročino, glavobole, izčrpanost, slabost.
  • progresivna amultifokalna levkoencefalopatija (PML) nastopiarada - okvara mielina, moten prenos živčnih impulzov.


Novotvorbe

Pri bolnikih, okuženih s HIV-om je povečana možnost za nastanek nekaterih vrst raka, kar je posledica sekundarnih okužb z onkogenimi DNK-virusi (Epstein-Barr), KSHV (angl. Kaposi's sarcoma-associated herpesvirus) in humanim virusom papiloma (HPV).

  • Kaposijev sarkom je najpogostejša oblika raka pri okuženih z virusom HIV. Povzroča ga KSHV in se kaže na koži v obliki vijoličastih vozličev, lahko prizadene usta, prebavila in pljuča.
  • Hodgkinov limfom, rak zadnjika in danke
  • Pri ženskah rak materničnega vratu (HPV).

Zdravljenje

Preventiva

Kot preventiva je predvsem pomembna splošna osveščenost o okužbi in bolezni. Cepiva proti okužbi z virusom HIV ali zdravila, ki bi popolnoma pozdravila okužbo s HIV-om ali aids, zaenkrat še ne poznamo. Edina poznana ukrepa za preprečevanje okužbe je izogibanje izpostavljenosti (zaščiten spolni odnos – kondom in izogibanje uporabi pribora za injiciranje, če je bil v stiku s krvjo koga drugega) ali protiretrovirusna terapija takoj po visoko tvegani izpostavljenosti.


Protivirusno zdravljenje

Za zdravljenje okužb z virusom HIV se uporablja t. i. visoko aktivna protiretrovirusna terapija (angl. highly active antiretroviral therapy = HAART). Sedanja optimalna oblika HAART sestoji iz kombinacije različnih skupin protiretrovirusnih zdravil. Običajni režim zdravljenja sestoji iz dveh nukleotidnih zaviralcev reverzne transkriptaze ter enega zaviralca proteaze ali nenukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze.