Sintezna biologija

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
Line 1: Line 1:
-
  Začetek predavanj v študijskem letu 2017/18: ponedeljek, 2. oktobra 2017 ob 11:15 v seminarski sobi 3036 (lamela 3A).  
+
  Izpiti v študijskem letu 2017/18: 16. februar, 9. julij, 10. september 2018.  
Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Kljub temu so se prvi dokaj splošni učbeniki za ta predmet pojavili šele par let nazaj, vsebina predmeta pa ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti še ni dokončno vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), zato se bomo verjetno v prvih letih srečevali z nekaterimi začetniškimi težavami.  
Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Kljub temu so se prvi dokaj splošni učbeniki za ta predmet pojavili šele par let nazaj, vsebina predmeta pa ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti še ni dokončno vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), zato se bomo verjetno v prvih letih srečevali z nekaterimi začetniškimi težavami.  
Line 18: Line 18:
Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. [[Seminarji SB 2015/16|Seznam naslovov]] vsebuje tudi povezave do seminarjev.
Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. [[Seminarji SB 2015/16|Seznam naslovov]] vsebuje tudi povezave do seminarjev.
-
V študijskem letu 2016/17 študentje lahko izbirajo med dvema tipoma seminarskih tem: visokocitirani raziskovalni (ne pregledni)članki s področja sintezne biologije ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM 2016. [[Seminarji SB 2016/17|Seznam tem]] vključuje povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv. Podobno bo tudi v tekočem študijskem letu.
+
V študijskem letu 2016/17 so študentje lahko izbirali med dvema tipoma seminarskih tem: visokocitirani raziskovalni (ne pregledni)članki s področja sintezne biologije ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM 2016. [[Seminarji SB 2016/17|Seznam tem]] vključuje povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv.  
 +
 
 +
Enako so seminarji organizirani tudi v tekočem študijskem letu. Oglejte si [[Seminarji SB 2017/18| kazalo]] s povezavami do povzetkov in gradiv.  
=== Ocenjevanje ===
=== Ocenjevanje ===

Revision as of 15:23, 12 December 2017

Izpiti v študijskem letu 2017/18: 16. februar, 9. julij, 10. september 2018. 

Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Kljub temu so se prvi dokaj splošni učbeniki za ta predmet pojavili šele par let nazaj, vsebina predmeta pa ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti še ni dokončno vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), zato se bomo verjetno v prvih letih srečevali z nekaterimi začetniškimi težavami.

Predmet Sintezna biologija smo vključili v prvi magistrski študij Biokemije na FKKT kot enega od dveh temeljnih predmetov v 2. letniku, po tem, ko študentje že opravijo izpit iz Tehnologije DNA. Delno se navezuje na predmet izbirnega predmeta Molekularna biotehnologija. Z reakreditacijo je predmet od leta 2016/17 naprej obvezen za vse študente Biokemije.

Predmet ima 30 h predavanj, 25 h seminarjev in 20 h računalniških in laboratorijskih vaj in ga izvajamo v zimskem semestru.

Nosilec predmeta sem Marko Dolinar. Navodila za vaje, ki jih bo letos vodil asist. Aljaž Gaber, boste dobili v tednu pred prvo vajo.

Pri pripravi seminarjev in pripravah na izpit boste verjetno rabili sinteznobiološki terminološki slovar SBTS (v nastajanju).

Seminarji

V študijskem letu 2013/14 so študentje pripravljali poglavja za učbenik sintezne biologije, v katerem so obdelana poglavja od osnov do kompleksnih, ne pa toliko aplikativnih, izvedb načel sintezne biologije.

V študijskem letu 2014/15 so bili tema seminarjev najodmevnejši članki s področja sintezne biologije. Ti so najpogosteje napisani v tako kompleksnem jeziku, da jih študentje nižjih letnikov ali nestrokovnjaki (ki pa imajo osnovno znanje s področja biokemije in molekularne biologije) ne morejo v celoti razumeti. S seznama 40 najbolj citiranih člankov s področja SB so si študentje izbrali vsak enega za predstavitev. Ta je bila v dogovoru s študenti v angleškem jeziku v pisni obliki (3000 - 5000 besed), predstavitev na seminarskih urah (15 minut za vsako predstavitev) pa je bila v slovenskem jeziku. Kazalo člankov za 2014/15 s povezavami na seminarje je na ločeni strani.

Leta 2015/16 so bili seminarji pretežno iz dveh zbornikov, v katerih poglavja obravnavajo osnovne pristope v sintezni biologiji in uporabo za industrijske namene, nekaj seminarjev pa je na osnovi preglednih člankov, ki opisujejo zaokrožena področja raziskav in aplikacij. Seznam naslovov vsebuje tudi povezave do seminarjev.

V študijskem letu 2016/17 so študentje lahko izbirali med dvema tipoma seminarskih tem: visokocitirani raziskovalni (ne pregledni)članki s področja sintezne biologije ali pa predstavitev katerega od nagrajenih študentskih projektov s tekmovanja iGEM 2016. Seznam tem vključuje povezave do seminarjev, ti pa povezave do izhodiščnih gradiv.

Enako so seminarji organizirani tudi v tekočem študijskem letu. Oglejte si kazalo s povezavami do povzetkov in gradiv.

Ocenjevanje

Ocena je sestavljena iz več delov. Za pripravo seminarja (ocena mora biti sama po sebi pozitivna, vsaj 6, sicer morate seminar pripraviti na novo) boste dobili 25 % točk, za sodelovanje pri seminarjih pa 10 %. Za odgovore na kolokviju boste dobili 20 % točk, preostalih 45 % pa za odgovore na vprašanja iz teorije. Na pisnem delu izpita morate iz teorije doseči vsaj 55 %, da lahko pridete na ustni del izpita. Ta bo trajal 15-20 minut in na tem delu lahko oceno teoretičnega dela izpita ohranite, izboljšate ali poslabšate. Znanje na ustnem delu bom obtežil z 1/3, na pisnem delu pa z 2/3. Če ne boste znali kakšne osnovne stvari, ustnega dela ne boste opravili in boste morali ponovno na izpit. Upam, da se to sploh ne bo zgodilo. Na ocene za vaje in seminarje ustni del izpita ne bo vplival.

Primeri izračuna končne ocene:
1. primer
Ocena seminarja 9, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 6,5, teorija pisno 70 %, ustno izjemno dobro znanje, ocena 10, zato ocena iz teorije 70%*0,67*10 + 10*0,33 = 8.
Preračun po formuli: 9*0,25+6*0,1+6,5*0,2+8*0,45 = 7,75 -> ocena 8
2. primer
Ocena seminarja 6, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 7, teorija pisno 55 %, ustno na meji sprejemljivega, 6- (5,75), zato ocena iz teorije 55%*0,67*10 + 5,75*0,33 = 5,58.
Preračun po formuli: 6*0,25+6*0,1+7*0,2+5,58*0,45 = 6,01 -> ocena 6

Meje med ocenami bodo: 0-11%: 1, 12-22%: 2, 23-33%: 3, 34-44%: 4, 45-54%: 5 (odstotki se nanašajo na oceno pisnega dela izpita), 5,95-6,8: 6, 6,81-7,6: 7, 7,61-8,4: 8, 8,41-9,2: 9, 9,21-10: 10

Personal tools