Sintezna biologija

From Wiki FKKT
Revision as of 08:23, 19 December 2014 by MDolinar (talk | contribs)
Jump to navigationJump to search

Sintezna biologija je prišla kot samostojen predmet na slovenske univerze dobrih 10 let za prvimi ameriškimi univerzami. Kljub temu so se prvi dokaj splošni učbeniki za ta predmet pojavili šele lani, vsebina predmeta pa ni standardizirana in je med univerzami lahko zelo različna. V slovenščini nimamo niti učbenika, niti ni vzpostavljena terminologija (veliko izrazov sicer prevzemamo iz molekularne biologije), zato se bomo verjetno v prvih letih srečevali z nekaterimi začetniškimi težavami.

Predmet Sintezna biologija smo vključili v magistrski študij Biokemije kot enega od dveh temeljnih predmetov v 2. letniku, po tem, ko študentje že opravijo izpit iz Tehnologije DNA. Delno se navezuje na predmet izbirnega predmeta Molekularna biotehnologija.

Predmet ima 30 h predavanj, 25 h seminarjev in 20 h računalniških in laboratorijskih vaj in ga izvajamo v zimskem semestru.

Nosilec predmeta sem Marko Dolinar. Urnik v študijskem letu 2014/15: ponedeljek od 11h do 12:30 (predavanja) in torek od 12h do 13:30 (seminar). Kdaj se bodo začele vaje, bom sporočil naknadno. Navodila za vaje boste dobili v tednu pred prvo vajo.

Pri pripravi seminarjev in pripravah na izpit boste verjetno rabili sinteznobiološki terminološki slovar SBTS (v nastajanju).

Seminarji

V študijskem letu 2013/14 so študentje pripravljali poglavja za učbenik sintezne biologije, v katerem so obdelana poglavja od osnov do kompleksnih, ne pa toliko aplikativnih, izvedb načel sintezne biologije. V študijskem letu 2014/15 pa so tema seminarjev najodmevnejši članki s področja sintezne biologije. Ti so najpogosteje napisani v tako kompleksnem jeziku, da jih študentje nižjih letnikov ali nestrokovnjaki (ki pa imajo osnovno znanje s področja biokemije in molekularne biologije) ne morejo v celoti razumeti. S seznama 40 najbolj citiranih člankov s področja SB so si študentje izbrali vsak enega za predstavitev. Ta bo v dogovoru s študenti v angleškem jeziku v pisni obliki (3000 - 5000 besed), predstavitev na seminarskih urah pa bo dolga 15 minut in bo v slovenskem jeziku. S tem, ko bo pisni del v angleščini, bo koristen za širšo javnost, s slovenskimi predstavitvami pa bomo utrjevali slovensko strokovno izrazje. Kazalo člankov s povezavami na seminarje je na ločeni strani.

Ocenjevanje

Ocena je sestavljena iz več delov. Za pripravo seminarja (ocena mora biti sama po sebi pozitivna, vsaj 6, sicer morate seminar pripraviti na novo) boste dobili 25 % točk, za sodelovanje pri seminarjih pa 10 %. Za odgovore na kolokviju boste dobili 20 % točk, preostalih 45 % pa za odgovore na vprašanja iz teorije. Na pisnem delu izpita morate iz teorije doseči vsaj 55 %, da lahko pridete na ustni del izpita. Ta bo trajal 15-20 minut in na tem delu lahko oceno teoretičnega dela izpita ohranite, izboljšate ali poslabšate. Znanje na ustnem delu bom obtežil z 1/3, na pisnem delu pa z 2/3. Če ne boste znali kakšne osnovne stvari, ustnega dela ne boste opravili in boste morali ponovno na izpit. Upam, da se to sploh ne bo zgodilo. Na ocene za vaje in seminarje ustni del izpita ne bo vplival.

Primeri izračuna končne ocene:
1. primer
Ocena seminarja 9, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 6,5, teorija pisno 70 %, ustno izjemno dobro znanje, ocena 10, zato ocena iz teorije 70%*0,67*10 + 10*0,33 = 8.
Preračun po formuli: 9*0,25+6*0,1+6,5*0,2+8*0,45 = 7,75 -> ocena 8
2. primer
Ocena seminarja 6, sodelovanje pri seminarju 6, kolokvij 7, teorija pisno 55 %, ustno na meji sprejemljivega, 6- (5,75), zato ocena iz teorije 55%*0,67*10 + 5,75*0,33 = 5,58.
Preračun po formuli: 6*0,25+6*0,1+7*0,2+5,58*0,45 = 6,01 -> ocena 6

Meje med ocenami pri zaključevanju za vpis v VIS bodo: 0-11%: 1, 12-22%: 2, 23-33%: 3, 34-44%: 4, 45-54%: 5 /negativne ocene so pri neopravljenem pisnem izpitu/, 5,95-6,8: 6, 6,81-7,6: 7, 7,61-8,4: 8, 8,41-9,2: 9, 9,21-10: 10