All public logs

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Combined display of all available logs of Wiki FKKT. You can narrow down the view by selecting a log type, the username (case-sensitive), or the affected page (also case-sensitive).

Logs
(newest | oldest) View (newer 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)
  • 19:36, 22 April 2024 Zarja Rožanc 1 talk contribs created page Inženiring dinamike rasti sesalskih celic za bioproizvodnjo (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717624000120?via%3Dihub Engineering mammalian cell growth dynamics for biomanufacturing] ==Uvod== Sesalske celice se pogosto uporabljajo v proizvodnji kompleksnih bioloških zdravil (rekombinantna monoklonska protitelesa, produkti na osnovi virusnih vektorjev itd.), kjer tekom tipičnega biofarmacevtskega proizvodnega postopka predstavljajo značilno dinamiko rasti, sestavljeno iz faze (ekspon...")
  • 18:05, 22 April 2024 Tjasa.lesnik talk contribs created page Talk:Klasifikacija plazmidov (Created page with "Jan Hvalec (Uvod, Klasifikacija po nezdružljivosti, Klasifikacija po replikonih, Zaključek) Tjaša Lešnik (Genska klasifikacija, Genomska klasifikacija, pATLAS, Plazmidne tolpe, MOB-suite, Zaključek) Nika Makuc (Klasifikacija PTU, Gostiteljska območja, Zaključek)")
  • 17:36, 22 April 2024 Tjasa.lesnik talk contribs created page Klasifikacija plazmidov (Created page with "== UVOD == Potreba po klasifikaciji se je pojavila že pred vpeljavo pojma plazmid. Takrat imenovani »episomi« so bili razporejeni v tri skupine: F-plazmidi, plazmidi, ki nosijo zapis za kolicin, in tisti, ki nosijo zapis za rezistenco. Tak način klasifikacije se je hitro izkazal kot nezadosten, zato so se sproti, ob odkrivanju plazmidov različnih bakterij, razvijali novi načini razvrščanja. Klasifikacije so najprej temeljile na fenotipskih značilnostih, kot so...")
  • 17:30, 22 April 2024 Tjasa.lesnik talk contribs created page User:Tjasa.lesnik (Created page with "== UVOD == Potreba po klasifikaciji se je pojavila že pred vpeljavo pojma plazmid. Takrat imenovani »episomi« so bili razporejeni v tri skupine: F-plazmidi, plazmidi, ki nosijo zapis za kolicin, in tisti, ki nosijo zapis za rezistenco. Tak način klasifikacije se je hitro izkazal kot nezadosten, zato so se sproti, ob odkrivanju plazmidov različnih bakterij, razvijali novi načini razvrščanja. Klasifikacije so najprej temeljile na fenotipskih značilnostih, kot so...")
  • 15:10, 22 April 2024 Mdeutsch talk contribs created page 48C Cadmium catcher LBP (Created page with " ==Uvod== Kadmij, 48. element periodnega sistema, je ena od težkih kovin, ki najbolj škodujejo zdravju ljudi. Nevarnost kadmija je v zadnjem desetletju privedla do uvedbe ukrepov, ki omejujejo njegovo uporabo v Evropi. Kljub temu je kadmij še vedno prisoten v okolju in različnih izdelkih, kot so cigaretni dim, akumulatorji, pigmenti, premazi, plastika in elektronski deli. Nepravilno odlaganje teh izdelkov, skupaj z rudarjenjem kovin, kjer je kadmij stranski proizvod,...")
  • 12:10, 22 April 2024 Tina.kosovel talk contribs created page Talk:Replikacija plazmidov po principu kotalečega se kroga (Created page with "Tinkara Robek: Lara Pajnhart: Tina Kosovel: Relaksazna funkcija MobM, Represorji, Gostiteljeve funkcije, Zaključek")
  • 12:01, 22 April 2024 Tina.kosovel talk contribs created page Replikacija plazmidov po principu kotalečega se kroga (Created page with "Relaksazna funkcija MobM MobM je dimer iz 494 amonokislinskih ostankov, ki ima veliko vsebnost Glu in Asp. Glavni domeni sta povezani s kratko a-helikalno verigo, ki je ključna za pravilno pozicijoniranje DNA v katalitičnem mestu (brez nje encim ni funkcionalen). Celotna struktura relaksaze je podobna levi dlani, kjer osrednji del (osrednja beta plošča s stranskimi heliksi) deluje kot platforma za ssDNA in koordinira kovinski ion (triada His ostankov). Na vrhu prote...")
  • 11:05, 22 April 2024 Lara.ferjancic talk contribs created page Talk:Replikacija plazmidov po mehanizmu téta (Created page with "Nika Janc (Uvod, Razred A) Špela Puhov (PriA voden ponovni zagon replikacijskih vilic) Lara Ferjančič (Regulacija replikacije)")
  • 11:02, 22 April 2024 Lara.ferjancic talk contribs created page Replikacija plazmidov po mehanizmu téta (Created page with "Teta replikacija je najpogostejši mehanizem podvojevanja plazmidov pri enterobakterijah. Znotraj teta plazmidov razlikujemo dva mehanizma začetka replikacije, prvi je podoben oriC, ki se vzporedno začne s sintezo vodilne verige pri oriC, vodi do nastanka replisoma in spada v razred teta A replikacije. Druga skupina pa so teta B, C in D replikacije vodene s PriA, ki so podobne ponovnemu zagonu replikacije po razpadu replikacijskih vilic in kjer pride do sestavljanja...")
  • 10:38, 22 April 2024 Lara.ferjancic talk contribs created page REPLIKACIJA PLAZMIDOV PO MEHANIZMU TETA (Created page with "Teta replikacija je najpogostejši mehanizem podvojevanja plazmidov pri enterobakterijah. Znotraj teta plazmidov razlikujemo dva mehanizma začetka replikacije, prvi je podoben oriC, ki se vzporedno začne s sintezo vodilne verige pri oriC, vodi do nastanka replisoma in spada v razred teta A replikacije. Druga skupina pa so teta B, C in D replikacije vodene s PriA, ki so podobne ponovnemu zagonu replikacije po razpadu replikacijskih vilic in kjer pride do sestavljanja...")
  • 17:34, 21 April 2024 Tejaspruk talk contribs created page Molekularni nabor navzkrižno hranjenih sevov za pripravo sintetičnih skupnosti kvasovk (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.nature.com/articles/s41564-023-01596-4 Molekularni nabor navzkrižno hranjenih sevov za pripravo sintetičnih skupnosti kvasovk] == Uvod == Mikrobni konzorcij (angl. ''microbial consortium'') je definiran kot skupina raznolikih mikroorganizmov, ki lahko sodelujejo kot skupnost [1]. Te skupnosti imajo veliko uporabnost v industrijskih procesih, saj imajo v primerjavi s posameznimi populacijami mikrobov velikokrat izboljšano zmogljivos...")
  • 09:43, 20 April 2024 ZalaPerko talk contribs created page PET-2-Protein (Created page with "S projektom "Pet-2-Protein" je skupina Aalto-Helsinki iz Finske leta 2023 sodelovala na tekmovanju iGEM in prejela zlato medaljo. Avtorica povzetka: Zala Perko ==Uvod== Dva izmed poglavitnih izzivov, s katerimi se danes soočamo v svetu, sta onesnaževanje okolja s plastičnimi odpadki in pomanjkanje hrane. Kljub ekološkim in zdravstvenim posledicam na svetu vsako leto proizvedemo kar 400 milijonov ton plastike, od katerih več kot polovica konča na odlagališčih...")
  • 14:47, 16 April 2024 User account Zarja Rožanc 1 talk contribs was created by WikiSysop talk contribs and password was sent by email
  • 14:41, 16 April 2024 WikiSysop talk contribs blocked Zarja Rožanc talk contribs with an expiration time of indefinite (account creation disabled, autoblock disabled) (Ni prejela gesla, ker je navedla neobstoječ e-naslov.)
  • 17:20, 15 April 2024 Ana Pervanja talk contribs created page Sintetična mRNA-stikala s povratno zanko, ki omogočajo zaznavanje miRNA (Created page with "Izhodiščni članek: [https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0045206823007423?via%3Dihub Self-feedback loop-containing synthetic mRNA switches for controlled microRNA sensing] == Uvod == Organizmi s kombinacijo uravnavanja izražanja proteinov na transkripcijski in translacijski ravni dosežejo želene prilagoditve, ki jim omogočijo preživetje v različnih okoljih. Zato v sintezni biologiji obstaja potreba po kompleksnejših sistemih, s katerimi bi po...")
  • 19:48, 14 April 2024 Sašo Jakob talk contribs created page Kaskadno ojačano genetsko vezje za detekcijo glivnih patogenov (Created page with "Izhodiščni članek: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0956566324000617?via%3Dihub")
  • 10:38, 14 April 2024 Rahela Repina talk contribs created page DARWINS (Created page with "Projekt [https://2023.igem.wiki/sjtu-software/ DARWINS] so razvili člani skupine SJTU-Software iz Šanghaja za namen sodelovanja na tekmovanju iGEM 2023. DARWINS je programska oprema za določanje idealne termične stabilnosti (Tm) proteinov v procesu njihove usmerjene evolucije. Motivacija za projektno nalogo prihaja iz želje napovedovanja Tm proteinov Ago in njihovih mutant ter usmerjene evolucije proteina KmAgo do temperaturno bolj stabilnih proteinov za njihovo upo...")
  • 09:25, 14 April 2024 Emakavcic talk contribs created page ReMixHD (Created page with "ReMixHD je projekt, s katerim je ekipa z Univerze v Heidelbergu sodelovala na tekmovanju iGEM 2023. ==Problem== Na svetu se vsako leto proizvede 430 milijonov ton plastike, kar vodi do nastanka velike količine plastičnih odpadkov. Le majhen delež odpadkov se reciklira, saj s trenutnimi tehnikami lahko recikliramo le tiste plastične produkte, ki so sestavljeni samo iz ene vrste polimera. Za postopek reciklaže je potrebne veliko energije, pri tem nastajajo toplogredn...")
  • 09:01, 14 April 2024 Markokovacic talk contribs created page Uporaba sesalskega RNA-vezavnega proteina Musashi-1 kot alosterično reguliranega translacijskega represorja v E. coli (Created page with "Izhodiščni članek: [https://journals.asm.org/doi/10.1128/spectrum.02897-23# A synthetic biology approach to assemble and reboot clinically relevant Pseudomonas aeruginosa tailed phages] == Uvod == Regulacija izražanja genov na potranskripcijskem nivoju se pri prokariontih in evkariontih razlikuje. Evkarionti imajo več RNA-vezavnih proteinov, ki imajo lahko številne funkcije in lahko delujejo tudi na specifičen način. Pri prokariontih stabilnost mRNA in inicia...")
  • 10:48, 13 April 2024 Ena Kartal talk contribs created page OPHAelia (Created page with "oPHAelia je projekt ekipe iz Tesalije, ki je leta 2023 tekmovala na iGEM sinteznem tekmovanju. Predtavitev projekta je dostopna na povezavi https://2023.igem.wiki/thessaly == Uvod == Na svetovni lestvici proizvodnje oljčnega olja je Grčija na tretjem mestu, saj proizvede 18 % svetovnega oljčnega olja. Tesalija kot majhna regija proizvede manj kot 10 % grškega oljčnega olja. Glavni problem pri proizvodnji oljčnega olja je odpadna voda – (ang. Olive Oil Mill Was...")
(newest | oldest) View (newer 20 | ) (20 | 50 | 100 | 250 | 500)