Tetanusni toksin: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
(New page: Za botulin toksinom je tetanusni toksin druga najbolj stupena snov na svetu. Oba sta podobna toksinom A-B, a ju uvrščamo v posebno skupino nevrotoksinov, saj učinkujeta specifično na ...)
 
(No difference)

Latest revision as of 20:46, 22 January 2014

Za botulin toksinom je tetanusni toksin druga najbolj stupena snov na svetu. Oba sta podobna toksinom A-B, a ju uvrščamo v posebno skupino nevrotoksinov, saj učinkujeta specifično na živčne celice. Oba toksina preprečujeta izločanje nevrotransmiterjev. (Gubina, M., Ihan, A., 2002: 83)

Tetanusni toksin proizvajajo bacili Clostridium tetani, ki se s tujki in umazanijo vnesejo v rano. Globlje v rani, kjer so anaerobni pogoji, bakterija začne proizvajati toksin, ki se po živčnih ovojnicah aksonov prenese v osrednje živčevje. Toksin se veže na receptor na živčnem končiču na motorični plošči in se z endocitozo prenese v aksoplazmo. V veziklu potem potuje do centralnega živčnega sistema, kjer najprej lokalno, nato pa po vsej hrbtenjači preprečuje sproščanje nevrotransmiterjev glicina in gamaaminobutanojske kisline iz inhibicijskih internevronov. Ker ni več zavirajočih dražljajev, to privede to prevelikega vzburjenja motoričnih nevronov in povzroči spastično krčenje mišic. (Gubina, M., Ihan, A., 2002: 83)

Tetanusni toksin je protein z molekulsko maso 150 kDa. Kodiran je na genu TetX. Sintetizira se en protein, ki ga potem proteaze cepijo na dva dela – težko ali B-verigo (100 kDa) in lahko ali A-verigo (50 kDa), ki sta povezani z disulfidno vezjo. (tetanospasmin) Težka veriga je pomembna za vezavo na površino celic in vstop v nevron, lahka veriga pa predstavlja aktivni del z encimsko aktivnostjo (cinkova endopeptidaza). (Gubina, M., Ihan, A., 2002: 83) Toksin učinkuje v sinapsah centralnega živčevja. Pri prenosu živčnega vzburjenja so ključni nevrotransmiterji, ki se sproščajo v sinaptično režo z eksocitozo. Sinaptični mešički, ki vsebujejo nevrotransmiterje, se zlijejo s presinaptično membrano živčnih končičev. To zlitje omogočajo fuzijski proteini (sinaptobrevin, sintaksin, SNAP-25). Lahka veriga tetanusnega toksina je po svoji funkciji proteaza, ki razgrajuje te fuzijske proteine in s tem preprečuje zlitje in sproščanje nevrotransmiterjev. (Gubina, M., Ihan, A., 2002: 84)

Prikaz delovanja tetanusnega toksina

Inkubacija pri okužbi traja 7-8 dni (lahko tudi 54 dni). Pojavijo se značilen bolezenski nasmeh (kot posledica otrdelosti obraznih mišic), otrdelost mišic hrbta in okončin, krči dihalnih mišic (kar lahko povzroči zadušitev) in opistotonus. Bolezen poteka akutno in bolnik brez zdravljenja po nekaj dneh umre. (Gubina, M., Ihan, A., 2002: 236) Pred okužbo se lahko zaščitimo pasivno s humanim antitoksinom ali aktivno s tetanusnim toksoidom (cepivo).(Gubina, M., Ihan, A., 2002: 237)

Viri in literatura