To bee...Hornet to bee, ali uporaba bakterij za boj proti invazivni vrsti

From Wiki FKKT
Revision as of 16:45, 16 May 2020 by Pb5398 (talk | contribs)
Jump to navigationJump to search

To bee…Hornet to bee je projekt francoske študentske ekipe iz univerze v Poitiersu, ki je na tekmovanju iGEM 2019 prejel zlato medaljo. Glavni cilj ekipe je bila priprava sintezno biološkega sistema za proizvodnjo učinkovin uporabnih pri zatiranju azijskega sršena.

Spletna stran projekta To bee...Hornet to bee, iGEM 2019, Poitiers https://2019.igem.org/Team:Poitiers

Avtor povzetka: Primož Bembič

Uvod

V zadnjih desetletjih je, skupaj z globalno trgovino ter hitrim in enostavnim transportom dobrin po vsem svetu, prišlo tudi do povečanega širjenja tujerodnih oz. invazivnih rastlinskih in živalskih vrst. Tujerodne vrste običajno v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov oz. obstoječi organizmi niso prilagojeni na njihovo prisotnost, kar predstavlja veliko grožnjo lokalnim ekosistemom.

Azijski sršen

Eden izmed takih primerov je pojav azijskega sršena (Vespa velutina nigrithorax) in njegov vpliv na populacijo čebel v nekaterih evropskih državah. V Evropi so ga prvič opazili leta 2004 na jugozahodu Francije, od tam pa se je hitro razširil v vse sosednje države. Poglavitno težavo predstavlja dejstvo, da večinski delež prehrane azijskega sršena predstavljajo čebele. Te so glavni opraševalec približno 80 % vseh rastlinskih vrst, približno eno tretjino teh pa predstavljajo rastline, ki jih uporabljamo za prehrano. Močan upad njihovega števila bi tako pomenil veliko ekološko katastrofo, ki bi posledično imela tudi hude ekonomsko-socialne posledice, tako zaradi izgube delovnih mest čebelarjev kakor zaradi težav pri proizvodnje hrane.

Zatiranje azijskega sršena

Trenutno se v Evropi uporabljata predvsem dve metodi zatiranja azijskega sršena, ki pa imata vsaka svoje pomanjkljivosti. Prva metoda je sestavljena iz odkrivanja in uničevanja gnezd azijskega sršena. Glavna težava pri tem je dejstvo, da so gnezda v uporabi samo eno sezono poleg tega pa se običajno nahajajo visoko v krošnjah in jih je zaradi goste vegetacije težko opaziti. Poleg tega se pri uničevanju uporabljajo močni pesticidi in insekticidi, ki imajo izrazito negativen okolijski vpliv. Druga metoda temelji na lovljenju azijskih sršenov v namenske pasti, iz katerih sršen po vstopu ne more pobegniti. Vendar pa vaba, ki se pri tem uporablja privablja tudi druge, koristne žuželke, med njimi tudi čebele, ki se prav tako ujamejo v pasti in tam poginejo.