View source

'''Asparaginska kislina'''


Asparaginska kislina ali aspartatna kislina, (okrajšano kot Asp or D; Asx ali B sta okrajšavi tako za [[asparagin]] kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H. L-oblika je ena od 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine ali proteine. Kodona, ki zapisujeta omenjeno aminokislino, sta GAU in GAC. Anion asparaginske kisline se imenuje aspartat.

- Asparaginska kislina je poleg glutaminske kisline ena od dveh kislih aminokislin. Njena vrednost pKa je 4,0.
- Asparaginska kislina je ena izmed tistih kislin, ki imajo negativno nabite stranske radikale (pH 6,0-7,0)
- L-aspargin pridobivamo z  ekstrakcijsko metodo in sintezo, uporabljamo jo pa kot terapevtsko
sredstvo. Letno jo proizvedemo okrog 50 ton.

- Asparaginska kislina je pomembna tudi pri:
*pridobivanju alanina;
  alanin se namreč lahko pridobi z dekarboksilacijo asparaginske kisline:
  asparaginska kislina-> alanin + co2
*izločanju amoniaka iz telesa

Prav tako je Asparaginska kislina pomembna za gojenje nekaterih organizmov:
Japonski raziskovalci so iz naravnih substratov izolirali novo vrsto mikroorganizma
Corynebacterium glutamicum – ATCC . 21144. Ta morfološko heterogena kultura je
najdena v obliki paličic, kokov in niti. Vzgaja se na podlagi z glukozo in asparaginsko
kislino.

'''Asparaginska kislina in metabolizem dušika'''
Kvasovke so sposobne izkoriščati rang različnih anorganskih in organskih virov dušika, za vključitev v strukturne in funkcionalne dušikove komponente celice. V mešanici amoniakalnih soli in aminokislin, raje izkoriščajo soli, ki so nato aktivno transportirane v celico. Rod Saccharomyces cerevisiae, najprej uporabi aminokisline: asparaginska kislina, glutamin, lizin, glutaminska kislina (www.analyses of kombucha ferments report on growers.htm).

'''Vloga pri biosintezi drugih aminokislin'''
Aspartat je za sesalce (in s tem za človeka) neesencialna aminokislina, saj ga sesalci sami proizvajajo v dovoljšnjih količin in ni nujno, da ga pridobivajo s hrano. S pomočjo transaminacije se sintetizira iz oksaloacetata

Pri rastlinah in mikroorganizmih je aspartat predhodnik drugih aminokislin: metionina, treonina, izolevcina in lizina. Pretvorba se začne z redukcijo aspartata v polaldehid O2CCH(NH2)CH2CHO. Asparagin se proizvede iz aspartata preko naslednje transaminacije:

-O2CCH(NH2)CH2CO2- + GC(O)NH3+ O2CCH(NH2)CH2CONH3+ + GC(O)O

(kjer sta GC(O)NH2 in GC(O)OH glutamin oziroma glutaminska kislina)

'''Druge biokemijske vloge
'''
Aspartat je tudi presnovek v ciklusu sečnine ter sodeluje v procesu glukoneogeneze. Sodeluje tudi v malat-aspartatnem ciklusu. Aspartat je prav tako donor dušikovega atoma v biosintezi inozitola, ki je predhodnik purinskih baz

Aspartat (konjugirana baza asparginske kisline) je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat.