Vitamin K

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
The printable version is no longer supported and may have rendering errors. Please update your browser bookmarks and please use the default browser print function instead.

Vitamin K

Vitamin K je v maščobah topen. Včasih se je imenoval vitamin koagulacije (od tod tudi oznaka K), saj je ena njegovih glavnih vlog sodelovanje pri strjevanju krvi. Vitamin K ima dve naravni pojavni obliki:filokinon (vitamin K1) in menakinon (vitamin K2). Poleg teh dveh poznamo še sintetične oblike, ki imajo oznake od K3 do K7. Od teh je najaktivnejši vitamin K3 oz. menadion.


K1 [1]

K2 [2]


Pomen vitamina K

Telesni procesi, pri katerih sodelujejo od vitamina K odvisne beljakovine, so:

- koagulacija / strjevanje krvi

- mineralizacija kosti: s kostmi so povezane 3 od vitamina K odvisne beljakovine. Zadolžene so za normalno presnovo, rast in razvoj kosti ter preprečevanje kalcifikacije (nalaganje kalcija in posledična otrditev) hrustanca in mehkih tkiv

- rast celic.


Viri vitamina K

Hrana

Filokinona (vitamin K1) je največ v vrtni solati, špinači, cvetači, brokoliju, ohrovtu, zelju, soji in jetrih, pa tudi v sojinem in olivnem olju. Menakinon (vitamin K2) se nahaja v živalskih maščobah.

Črevesne bakterije

Bakterije, ki se nahajajo v debelem črevesju, proizvajajo menakinon.


Pomanjkanje vitamina K

Glavni vzroki pri odraslih so:

- jemanje zdravil proti strjevanju krvi iz skupine antagonistov vitamina K;

- dolgotrajna uporaba antibiotikov;

- bolezni jeter; Ker je vitamin K topen v maščobah, vsaka motnja absorpcije maščob pomeni tudi motnjo absorpcije vitamina K. Razne bolezni jeter lahko vodijo do zmanjšane proizvodnje žolča.


Priporočene dnevne doze vitamina K so:

Moški (25 let) = 120µg/dan

Ženske (od 30 let) = 90 µg/dan

Dojenčki (0-12 mesecev)=10-20 µg/dan

Mladostniki = 15-100 µg/dan


Predoziranje vitamina K

Čeprav je vitamin K topen v maščobah, do danes še ni znanih primerov zastrupitve razen s sintetično obliko K3 (menadion), ki pri novorojenčkih s še nerazvitimi funkcijami jeter lahko povzroči hemolitično anemijo, povišano količino bilirubina v krvi in kernikterus (obarvanje in okvara jeder možganskega debla zaradi hude zlatenice).


Viri

[3]

- Medić - Šarić Marica, Ines Buhač, Vlasta Bradamante: Vitamini in minerali (resnice in predsodki), Ptuj: In obs medicus, 2002