Vpliv transgena rastnega hormona na genetsko arhitekturo lastnosti povezanimi z rastjo

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
Line 19: Line 19:
-
== Zakljiuček ==
+
== Zaključek ==

Revision as of 19:14, 19 March 2019

Z genskim inženiringom je človek ustvaril veliko genetskih variacij v rastlinah in živalih. Večinoma ni povsem znano, kako bi te genetske variacije vplivale na ekosisteme, če bi gensko spremenjeni organizmi (GSO) bili izpuščeni v okolje. Boljše razumevanje potencialnih okoljskih vplivov GSO v naravnem okolju, bi prineslo boljše ocene tveganja, s čemer pa bi lahko izboljšali ohranjanje divjih populacij. V predstavljeni študiji so na primeru srebrnega lososa (Oncorhynchus kisutch), preverili kako prisotnost transgena (TG) za rastni hormon vpliva na genetsko arhitekturo preostalih, z rastjo povezanih lastnosti glede na netransgene (NT) osebke. Uporabili so kartiranje lokusov kvantitativnih lastnosti (QTL kartiranje). Rezultati naj bi veljali tudi za druge vrste rib iz družine postrvi (Salmonidae) npr. drugi lososi, postrvi, zlatovčice. [1]

Contents

Križanje in merjenje kvantitativnih lastnosti

Iz linije M77 srebrnega lososa so pripravili TG živali s stabilno vključenim OnMTGH1 genom za rastni hormon na enem mestu na genomu. TG so vstavili z mikroinjiciranjem v moško projedro.[2] Linijo so gojili deset generacij s povratnim križanjem hemizigotnega TG samca in samice divjega tipa (WT). Za potrebe raziskave so s križanjem enega para dobili potomce, ki so jih gojili v bazenih laboratorija Fisheries and Oceans Canada laboratoriy v Zahodnem Vancouvru. Ribe so gojili v sladki vodi, dokler niso dosegle primerne zrelosti za premestitev v slano vodo. Spremljali so rast vsake posamezne ribe z meritvami teže in dolžine, računali pa so tudi faktor hitrosti rasti. Med potomci, ki so se izvalili 21. 1. 2011 je bilo 121 netransgenih (NT) in 123 transgenih potomcev (T). 26. 7. 2011 so ločili T skupino od NT zaradi pospešene rasti T, ki so postali že očitno večji. Ob tem času so T potomci dosegli tudi zrelost za premestitev v slano vodo, kar se pokaže kot sprememba pigmentacije kože. Vstavili so jim pasivne integrirane transponderje (PIT) in odščipnili tolščenko (neparno adipozno plavut) s pomočjo katere so genotipizirail ribe za prisotnost transgena. NT populacija je bila 20. 1. 2012 označena s PIT, tudi jim so odščipnili tolščenko za preverjanje odsotnosti transgena. Na ta dan so tudi vsem, T in NT, odstranili levo ventralno plavut, ki so jo uporabili za izolacijo DNA visoke kakovosti za genotipiziranje. NT skupina je 21. 2. 2012 dosegla enako povprečno dolžino kot njihovi sorojenci 26. 7. 2011, povprečno težo pa 19. 3. 2012. Zrelost za premik v slano vodo so dosegli 28. 7. 2012, eno leto za T sorojenci.[1]


QTL kartiranje lokusov

Kot referenčno QTL karto so uporabili karto, ki so jo sami razvili leta 2014. Takrat so primerjali kartiranje genomov srebrnega lososa z drugimi ribami iz družine postrvi. Za določanje so uporabili tri diploidne in dve haploidni liniji lososov, tudi to linijo, iz katere so preiskovani osebki v tej raziskavi.[3] Sekvence so uredili, barkode pa so uporabili za identifikacijo posameznih osebkov. Ker kakovost branja pade po prebranih 74 nt, so lokuse definirali kot 74 nt dolge RAD sekvence. Vse lokuse so prilegali z RAD lokusi referenčne karte, dovolili so neujemanje treh nukleotidov. Določili so polimorfne lokuse za T in NT skupino. Ker so ugotavljali genetsko arhitekturo pri primerljivih fenotipih T in NT, so med sabo primerjali QTL pozicije v T in NT skupinah in pregledali razmerja med vplivom lokusa in fenotipom za vak QTL. Uporabili so segregirane QTL iz samca in iz samice. Da bi zaznali s spolom povezane razlike in vzorce in stopnje rekombinacije, so posebej analizirali polimorfne lokuse, prisotne samo pri mami – WT samici ali očetu – TG samcu. Po lociranju posameznih QTL so naredili še testa za dva in več QTL, da so lahko določili interakcije večih QTL.[1]


Rezultati

Zaključek

Viri:

  1. 1.0 1.1 1.2 M. Kodama, K. A. Naish in R. H. Devlin: Influence of a growth hormone transgene on the genetic architecture of growth-related traits: A comparative analysis between transgenic and wild-type coho salmon. Evol Appl. 11(10), 2018; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6231474/
  2. M. Uh, J. Khattra in R. H. Devlin: Transgene constructs in coho salmon (Oncorhynchus kisutch) are repeated in a head-to-tail fashion and can be integrated adjacent to horizontally-transmitted parasite DNA. Transgenic Res. 15(6), 2006; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16952013
  3. M. Kodama, M. S. O. Brieuc, R. H. Devlin, J. J. Hard in K. A. Naish: Comparative Mapping Between Coho Salmon(Oncorhynchus kisutch) and Three Other Salmonids Suggests a Role for Chromosomal Rearrangementsin the Retention of Duplicated Regions Followinga Whole Genome Duplication Event. G3. 4(9), 2014; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4169165/
Personal tools