Vpliv transgena rastnega hormona na genetsko arhitekturo lastnosti povezanimi z rastjo: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 1: Line 1:
Z genskim inženiringom je človek ustvaril veliko genetskih variacij v rastlinah in živalih. Večinoma ni povsem znano, kako bi te genetske variacije vplivale na ekosisteme, če bi gensko spremenjeni organizmi (GSO) bili izpuščeni v okolje. Boljše razumevanje potencialnih okoljskih vplivov GSO v naravnem okolju, bi prineslo boljše ocene tveganja, s čemer pa bi lahko izboljšali ohranjanje divjih populacij. V predstavljeni študiji so na primeru srebrnega lososa (''Oncorhynchus kisutch''), preverili kako prisotnost transgena (TG) za rastni hormon vpliva na genetsko arhitekturo preostalih, z rastjo povezanih lastnosti glede na netransgene (NT) osebke. Uporabili so kartiranje lokusov kvantitativnih lastnosti (QTL kartiranje). Rezultati naj bi veljali tudi za druge vrste rib iz družine postrvi (''Salmonidae'') npr. drugi lososi, postrvi, zlatovčice.
Z genskim inženiringom je človek ustvaril veliko genetskih variacij v rastlinah in živalih. Večinoma ni povsem znano, kako bi te genetske variacije vplivale na ekosisteme, če bi gensko spremenjeni organizmi (GSO) bili izpuščeni v okolje. Boljše razumevanje potencialnih okoljskih vplivov GSO v naravnem okolju, bi prineslo boljše ocene tveganja, s čemer pa bi lahko izboljšali ohranjanje divjih populacij. V predstavljeni študiji so na primeru srebrnega lososa (''Oncorhynchus kisutch''), preverili kako prisotnost transgena (TG) za rastni hormon vpliva na genetsko arhitekturo preostalih, z rastjo povezanih lastnosti glede na netransgene (NT) osebke. Uporabili so kartiranje lokusov kvantitativnih lastnosti (QTL kartiranje). Rezultati naj bi veljali tudi za druge vrste rib iz družine postrvi (''Salmonidae'') npr. drugi lososi, postrvi, zlatovčice.[1]


== Križanje in merjenje kvantitativnih lastnosti ==
== Križanje in merjenje kvantitativnih lastnosti ==
Iz linije M77 srebrnega lososa so pripravili TG živali s stabilno vključenim OnMTGH1 genom za rastni hormon na enem mestu na genomu. TG so vstavili z mikroinjiciranjem v moško projedro.[2] Linijo so gojili deset generacij s povratnim križanjem hemizigotnega TG samca in samice divjega tipa (WT). Za potrebe raziskave so s križanjem enega para dobili potomce, ki so jih gojili v bazenih laboratorija Fisheries and Oceans Canada laboratoriy v Zahodnem Vancouvru. Ribe so gojili v sladki vodi, dokler niso dosegle primerne zrelosti za premestitev v slano vodo. Spremljali so rast vsake posamezne ribe z meritvami teže in dolžine, računali pa so tudi faktor rasti.
Med potomci, ki so se izvalili 21. 1. 2011 je bilo 121 netransgenih (NT) in 123 transgenih potomcev (T). 26. 7. 2011 so ločili T skupino od NT zaradi pospešene rasti T, ki so postali že očitno večji. Ob tem času so T potomci dosegli tudi zrelost za premestitev v slano vodo, kar se pokaže kot sprememba pigmentacije kože. Vstavili so jim pasivne integrirane transponderje (PIT) in odščipnili tolščenko (neparno adipozno plavut) s pomočjo katere so genotipizirail ribe za prisotnost transgena.
NT populacija je bila 20. 1. 2012 označena s PIT, tudi jim so odščipnili tolščenko za preverjanje odsotnosti transgena. Na ta dan so tudi vsem, T in NT, odstranili levo ventralno plavut, ki so jo uporabili za izolacijo DNA visoke kakovosti za genotipiziranje. NT skupina je 21. 2. 2012 dosegla enako povprečno dolžino kot njihovi sorojenci 26. 7. 2011, povprečno težo pa 19. 3. 2012. Zrelost za premik v slano vodo so dosegli 28. 7. 2012, eno leto za T sorojenci.
== QTL kartiranje lokusov ==

Revision as of 17:42, 19 March 2019

Z genskim inženiringom je človek ustvaril veliko genetskih variacij v rastlinah in živalih. Večinoma ni povsem znano, kako bi te genetske variacije vplivale na ekosisteme, če bi gensko spremenjeni organizmi (GSO) bili izpuščeni v okolje. Boljše razumevanje potencialnih okoljskih vplivov GSO v naravnem okolju, bi prineslo boljše ocene tveganja, s čemer pa bi lahko izboljšali ohranjanje divjih populacij. V predstavljeni študiji so na primeru srebrnega lososa (Oncorhynchus kisutch), preverili kako prisotnost transgena (TG) za rastni hormon vpliva na genetsko arhitekturo preostalih, z rastjo povezanih lastnosti glede na netransgene (NT) osebke. Uporabili so kartiranje lokusov kvantitativnih lastnosti (QTL kartiranje). Rezultati naj bi veljali tudi za druge vrste rib iz družine postrvi (Salmonidae) npr. drugi lososi, postrvi, zlatovčice.[1]

Križanje in merjenje kvantitativnih lastnosti

Iz linije M77 srebrnega lososa so pripravili TG živali s stabilno vključenim OnMTGH1 genom za rastni hormon na enem mestu na genomu. TG so vstavili z mikroinjiciranjem v moško projedro.[2] Linijo so gojili deset generacij s povratnim križanjem hemizigotnega TG samca in samice divjega tipa (WT). Za potrebe raziskave so s križanjem enega para dobili potomce, ki so jih gojili v bazenih laboratorija Fisheries and Oceans Canada laboratoriy v Zahodnem Vancouvru. Ribe so gojili v sladki vodi, dokler niso dosegle primerne zrelosti za premestitev v slano vodo. Spremljali so rast vsake posamezne ribe z meritvami teže in dolžine, računali pa so tudi faktor rasti. Med potomci, ki so se izvalili 21. 1. 2011 je bilo 121 netransgenih (NT) in 123 transgenih potomcev (T). 26. 7. 2011 so ločili T skupino od NT zaradi pospešene rasti T, ki so postali že očitno večji. Ob tem času so T potomci dosegli tudi zrelost za premestitev v slano vodo, kar se pokaže kot sprememba pigmentacije kože. Vstavili so jim pasivne integrirane transponderje (PIT) in odščipnili tolščenko (neparno adipozno plavut) s pomočjo katere so genotipizirail ribe za prisotnost transgena. NT populacija je bila 20. 1. 2012 označena s PIT, tudi jim so odščipnili tolščenko za preverjanje odsotnosti transgena. Na ta dan so tudi vsem, T in NT, odstranili levo ventralno plavut, ki so jo uporabili za izolacijo DNA visoke kakovosti za genotipiziranje. NT skupina je 21. 2. 2012 dosegla enako povprečno dolžino kot njihovi sorojenci 26. 7. 2011, povprečno težo pa 19. 3. 2012. Zrelost za premik v slano vodo so dosegli 28. 7. 2012, eno leto za T sorojenci.

QTL kartiranje lokusov