Zavirano IGF-1 sporočanje zmanjšuje s staranjem povezano proteotoksičnost v miših

From Wiki FKKT

Revision as of 20:13, 18 March 2010 by Natasa Simonic (Talk | contribs)
Jump to: navigation, search

Inzulinski rastni faktor-1 ali IGF-1 (insulin growth factor-1) [1] je polipeptidni hormon, ki ima zelo podobno strukturo kot insulin. Sestavljen je iz 70 aminokislin, njegova molekulska masa znaša 7649 Da. Primarno nastaja v jetrih, njegovo sintezo pa stimulira rastni hormon. Z vezavo na specifični receptor sodeluje pri intraceličnem sporočanju, stimulira celično rast in je potencialni inhibitor za programirano celično smrt. IGF-1 ima pomembno vlogo tudi pri uravnavanju rasti celic (tudi živčnih). Poleg tega je ključni regulator staranja pri ljudeh pa tudi pri črvih, muhah in miših. Zmanjšanje IGF-1 sporočanja ali IIS-ja (insulin/insulin growth factor signaling) upočasni staranje ter ščiti pred toksičnostjo peptida Aβ (amiloid beta) [2]. Oligomeri peptida Aβ, imenujemo jih tudi senilne plake [3](ang. senile plaques), namreč povzročajo nastanek Alzheimerjeve bolezni ali AD (Alzheimer's disease). AD je neozdravljiva degenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadane starejše od 65. leta. Prva simptoma sta izguba spomina in zmedenost, ko pa bolezen napreduje se pojavi še jezavost, nihanje razpoloženja, izguba jezikovnih sposobnosti pa tudi umikanje v osamo. Avtorji članka[4] so odkrili, da se ob zmanjšanju IIS-ja ti dimeri povezujejo v večja, gostejša, a manj toksična vlakna, kar pa upočasni razvoj Alzheimerjeve bolezni, oz. zmanjša večino simptomov AD. To znanje nam odpira nove možnosti za boj proti AD oz. za njeno upočasnitev.

Personal tools