Wiki FKKT - User contributions [en]

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2010-01-11T10:16:43Z

ŠP: /* Celična biokemija */

=Seznam novic po področjih=
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]).

===Encimatika===
[[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]] Alenka Mikuž, 23.12.2009

===Biokemija bolezni===
 
[[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009

[[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami ]] Maruša Rajh, 16.12.2009

[[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] Janez Meden, 15. 12. 2009

[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje%2C_ki_bo_morda_pripomoglo_pojasniti%2C_zakaj_hepatitis_B_bolj_prizadene_mo%C5%A1ke_kot_%C5%BEenske Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske] Tine Tesovnik, 22. 12. 2009

[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nova_razlaga%2C_kako_telo_prepre%C4%8Duje_nastanek_novih_%C5%BEil Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil] Vid Puž, 05.01.2010

[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Izpostavljenost_tobaku_je_povzro%C4%8Ditelj_kompleksnih_sledi_na_genomu_drobnoceli%C4%8Dnega_plju%C4%8Dnega_raka Izpostavljenost tobaku je povzročitelj kompleksnih sledi na genomu drobnoceličnega pljučnega raka] Urška Slapšak, 19.01.2010

[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Razumevanje_sinteze_in_popravkov_DNA_pri_rakavih_obolenjih_s_PCNA Razumevanje sinteze in popravkov DNA pri rakavih obolenjih s PCNA] Saška Polanc, 19.01.2010

===Nevrobiokemija===
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] Špela Medic, 9.12.2009

[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009

[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] Tea Lenarcic, 15.12.2009

[[Aktivacija genskega izražanja encimov za sintezo holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] Pia Pužar Dominkuš, 12.1.2010

===Genomika===
[[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] Daša Janeš, 5.1.2010
 

===Nanobiotehnologija===
 

===Celična biokemija===
[[Odkrit mehanizem poliubikvitinacije]] Zorica Latinovic 20.1.2010

[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] Tjaša Lukan, 8.12.2009

[[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz popkovnične krvi]] Špela Petelin, 5.1.2010

[[odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] Branislav Lukić 13.1.2010

[[Antifibrotični učinki zelenega čaja, raziskani na in vitro in in vivo modelih jetrne fibroze]] Blaž Svetic, 13.1.2010

[[Imunsko in kemijsko sprožen oksidativni stres spremeni potek translacije]] Davor Škofič Maurer, 19.1.2010

===Hormonska regulacija===
[[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009

===Metabolizem===
 
[[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] Gregor Kurinčič, 23.12.2009

===Signalne poti v celicah===
[[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] Ana Bajc, 15. 12. 2009
 

===Imunologija===
[[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]] Alenka Buh, 25.12.2009
 
[[Pomoč človeškega proteina pri preprečitvi z okužbo H1N1 gripo ter ostalimi virusi]] Sabina Mavretič, 20.1.2010
 

===Genetika===
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009
 
[[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] Andraž Šmon, 22.12.2009
 
[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA]] Primož Bembič, 16.12.2009
 
[[Odkrit gen odgovoren za postmejotično represijo spolnih kromosomov pri mišjih samcih]] Jasna Brčić,6.1.2010
===Forenzika===
[[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] Tanja Guček, 16.12.2009
 
===Proteomika===
[[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] Alenka Bombač, 23.12.2009
 
[[Reducirajoči periplazemski sistem, ki preprečuje oksidacijo cisteina brez disulfidnih vezi]] Sara Pintar, 12.1.2010
 
[[TRANSMEMBRANSKI PROTEIN NOTRANJEGA UŠESA (Tmie) JE BISTVEN ZA NORMALEN SLUH IN RAVNOTEŽJE PRI NAVADNI CEBRICI]] Maja Kozlevčar, 20.1.2010

Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz popkovnične krvi

2010-01-11T10:15:02Z

ŠP:

[http://sl.wikipedia.org/wiki/Melatonin Melatonin] je hormon, ki nastaja v pinealocitih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1erika češeriki]. Pomemben je pri uravnavanju [http://en.wikipedia.org/wiki/Circadian_rythm cirkadianih ritmov] številnih bioloških funkcij.

Melatonin je tudi antioksidant in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Znan je njegov vpliv na aktivacijo limfocitov in sicer celic T, celic B ter celic NK. Ravno to vlogo melatonina, torej kot spodbujevalca imunskega sistema, so kitajski znanstveniki nadalje raziskali in svoje ugotovitve objavili v reviji World Journal of Pediatrics. Zanimal jih je vpliv melatonina na proliferacijo celic iz popkovnične krvi.

Raziskava je pokazala, da melatonin pospeši proliferacijo celic iz popkovnične krvi in da je proliferacija odvisna od koncentracije melatonina. Sklepajo, da melatonin vpliva neposredno na celično delitev zato, ker se veže na visokoafinitetne receptorje ter spodbudi reakcije med rastnimi faktorji in njihovimi receptorji. Melatonin je na novorojenčkove celice vplival precej močneje kot na celice iz krvi odraslih.

Vse razlike med krvnimi celicami novorojenčkov in celicami odraslih, dobljene pri tej raziskavi, so se izkazale kot dokaz, da je »narava« imunskega sistema otrok (sploh novorojenčkov) veliko bolj občutljiva. Njihov imunski sistem je še v razvoju. Češerika pri novorojenčku ne proizvaja melatonina; cirkadiani ritem tega hormona se pojavi šele po koncu treh mesecev življenja.

Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz popkovnične krvi

2010-01-11T10:09:33Z

ŠP: New page: Melatonin je hormon, ki nastaja v pinealocitih v češeriki. Pomemben je pri uravnavanju cirkadianih ritmov številnih bioloških funkcij. Melatonin je tudi antioksidant in ima pomembno v...

Melatonin je hormon, ki nastaja v pinealocitih v češeriki. Pomemben je pri uravnavanju cirkadianih ritmov številnih bioloških funkcij.

Melatonin je tudi antioksidant in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Znan je njegov vpliv na aktivacijo limfocitov in sicer celic T, celic B ter celic NK. Ravno to vlogo melatonina, torej kot spodbujevalca imunskega sistema, so kitajski znanstveniki nadalje raziskali in svoje ugotovitve objavili v reviji World Journal of Pediatrics. Zanimal jih je vpliv melatonina na proliferacijo celic iz popkovnične krvi.

Raziskava je pokazala, da melatonin pospeši proliferacijo celic iz popkovnične krvi in da je proliferacija odvisna od koncentracije melatonina. Sklepajo, da melatonin vpliva neposredno na celično delitev zato, ker se veže na visokoafinitetne receptorje ter spodbudi reakcije med rastnimi faktorji in njihovimi receptorji. Melatonin je na novorojenčkove celice vplival precej močneje kot na celice iz krvi odraslih.

Vse razlike med krvnimi celicami novorojenčkov in celicami odraslih, dobljene pri tej raziskavi, so se izkazale kot dokaz, da je »narava« imunskega sistema otrok (sploh novorojenčkov) veliko bolj občutljiva. Njihov imunski sistem je še v razvoju. Češerika pri novorojenčku ne proizvaja melatonina; cirkadiani ritem tega hormona se pojavi šele po koncu treh mesecev življenja.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2010-01-11T10:08:10Z

ŠP: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] 
''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] 

''Recenzenta: Branislav L., Alenka B. ''
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] 
''Recenzenta: Karmen K., Matej C. ''
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] 
''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm] 
''Recenzenta: Pia P.D., Sara P. ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: Katja P., Blaž S. ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WSR-4XNW6M0-5&_user=10&_coverDate=11%2F13%2F2009&_rdoc=5&_fmt=high&_orig=browse&_srch=doc-info(%23toc%237053%232009%23999639996%231559117%23FLA%23display%23Volume)&_cdi=7053&_sort=d&_docanchor=&view=c&_ct=18&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=d1b60b299f8dcdbb2b452d4db5aacc3e] 
''Recenzenta: Urška S., Maja K. ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''
2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] 
''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] 
''Recenzenta: Špela B., Branislav L. ''
2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela M. ''
3 Alenka Mikuž - [[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]][http://www.andrologyjournal.org/cgi/rapidpdf/jandrol.109.008052v1] 
''Recenzenta: Urška S., Blaž S. ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 29.12.} 
1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Ana B. ''
2 Daša Janeš - [[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] 
''Recenzenta: Tea L., Maja K. ''
3 Špela Petelin - [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz popkovnične krvi]] [http://www.springerlink.com/content/a74w67w6m0837034/?p=5ad812d45e74446ab6760f3224470ef4&pi=1] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.} 
1 Alenka Buh [[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]][http://jbiol.com/content/8/10/93] 
''Recenzenta: Maruša R., Tanja G. ''
2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in imunoglobinov IgY pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: Tjaša L., Špela M. ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela B. ''
2 Sara Pintar - [[Reducirajoči periplazemski sistem, ki preprečuje oksidacijo cisteina brez disulfidnih vezi]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091122095419.htm] 
''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B. ''
3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Matej C. ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic - [[Antifibrotični učinki zelenega čaja, raziskani na in vitro in in vivo modelih jetrne fibroze]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101359.htm] 
''Recenzenta: Tea L., Ana B. ''
2 Matej Cibic - [[Fotosintetično recikliranje oglikovega dioksida v izobutilaldehid]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210162222.htm] 
''Recenzenta: Alenka M., Primož B. ''
3 Branislav Lukić - [[odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm] 
''Recenzenta: Andraž Š., Daša J. ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Imunsko in kemijsko sprožen oksidativni stres spremeni potek translacije]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: Tine T., Špela P. ''
2 Urška Slapšak - [[Izpostavljenost tobaku je povzročitelj kompleksnih sledi na genomu drobnoceličnega pljučnega raka]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091216131757.htm] 
''Recenzenta: Maruša R., Vid P. ''
3 Saška Polanc - [[Razumevanje sinteze in popravkov DNA pri rakavih obolenjih s PCNA]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]
''Recenzenta: Sara P., Katja P. ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: Alenka B., Karmen K. ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D. ''
3 Zorica Latinović - [[Odkrit mehanizem poliubikvitinacije]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202131627.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Tanja G. ''

Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)

2010-01-11T10:05:39Z

ŠP:

[http://en.wikipedia.org/wiki/Melatonin Melatonin] je hormon, ki nastaja v pinealocitih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1erika češeriki]. Pomemben je pri uravnavanju [http://en.wikipedia.org/wiki/Circadian_rhythm cirkadianih ritmov] številnih bioloških funkcij.

Melatonin je tudi antioksidant in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Znan je njegov vpliv na aktivacijo limfocitov in sicer [http://en.wikipedia.org/wiki/T_cell celic T], [http://en.wikipedia.org/wiki/B_cell celic B] ter [http://en.wikipedia.org/wiki/NK_cell celic NK]. Ravno to vlogo melatonina, torej kot spodbujevalca imunskega sistema, so kitajski znanstveniki nadalje raziskali in svoje ugotovitve objavili v reviji World Journal of Pediatrics. Zanimal jih je vpliv melatonina na proliferacijo celic iz popkovnične krvi.

Raziskava je pokazala, da melatonin pospeši proliferacijo celic iz popkovnične krvi in da je proliferacija odvisna od koncentracije melatonina. Sklepajo, da melatonin vpliva neposredno na celično delitev zato, ker se veže na visokoafinitetne receptorje ter spodbudi reakcije med rastnimi faktorji in njihovimi receptorji. Melatonin je na novorojenčkove celice vplival precej močneje kot na celice iz krvi odraslih.

Vse razlike med krvnimi celicami novorojenčkov in celicami odraslih, dobljene pri tej raziskavi, so se izkazale kot dokaz, da je »narava« imunskega sistema otrok (sploh novorojenčkov) veliko bolj občutljiva. Njihov imunski sistem je še v razvoju. Češerika pri novorojenčku ne proizvaja melatonina; cirkadiani ritem tega hormona se pojavi šele po koncu treh mesecev življenja.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2010-01-11T10:01:11Z

ŠP: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] 
''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] 

''Recenzenta: Branislav L., Alenka B. ''
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] 
''Recenzenta: Karmen K., Matej C. ''
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] 
''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm] 
''Recenzenta: Pia P.D., Sara P. ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: Katja P., Blaž S. ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WSR-4XNW6M0-5&_user=10&_coverDate=11%2F13%2F2009&_rdoc=5&_fmt=high&_orig=browse&_srch=doc-info(%23toc%237053%232009%23999639996%231559117%23FLA%23display%23Volume)&_cdi=7053&_sort=d&_docanchor=&view=c&_ct=18&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=d1b60b299f8dcdbb2b452d4db5aacc3e] 
''Recenzenta: Urška S., Maja K. ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''
2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] 
''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] 
''Recenzenta: Špela B., Branislav L. ''
2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela M. ''
3 Alenka Mikuž - [[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]][http://www.andrologyjournal.org/cgi/rapidpdf/jandrol.109.008052v1] 
''Recenzenta: Urška S., Blaž S. ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 29.12.} 
1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Ana B. ''
2 Daša Janeš - [[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] 
''Recenzenta: Tea L., Maja K. ''
3 Špela Petelin - [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)]] [http://www.springerlink.com/content/a74w67w6m0837034/?p=5ad812d45e74446ab6760f3224470ef4&pi=1] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.} 
1 Alenka Buh [[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]][http://jbiol.com/content/8/10/93] 
''Recenzenta: Maruša R., Tanja G. ''
2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in imunoglobinov IgY pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: Tjaša L., Špela M. ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela B. ''
2 Sara Pintar - [[Reducirajoči periplazemski sistem, ki preprečuje oksidacijo cisteina brez disulfidnih vezi]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091122095419.htm] 
''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B. ''
3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Matej C. ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic - [[Antifibrotični učinki zelenega čaja, raziskani na in vitro in in vivo modelih jetrne fibroze]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101359.htm] 
''Recenzenta: Tea L., Ana B. ''
2 Matej Cibic - [[Fotosintetično recikliranje oglikovega dioksida v izobutilaldehid]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210162222.htm] 
''Recenzenta: Alenka M., Primož B. ''
3 Branislav Lukić - [[odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm] 
''Recenzenta: Andraž Š., Daša J. ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Imunsko in kemijsko sprožen oksidativni stres spremeni potek translacije]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: Tine T., Špela P. ''
2 Urška Slapšak - [[Izpostavljenost tobaku je povzročitelj kompleksnih sledi na genomu drobnoceličnega pljučnega raka]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091216131757.htm] 
''Recenzenta: Maruša R., Vid P. ''
3 Saška Polanc - [[Razumevanje sinteze in popravkov DNA pri rakavih obolenjih s PCNA]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]
''Recenzenta: Sara P., Katja P. ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: Alenka B., Karmen K. ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D. ''
3 Zorica Latinović - [[Odkrit mehanizem poliubikvitinacije]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202131627.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Tanja G. ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2010-01-11T09:59:07Z

ŠP: /* Seminarski roki: */

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-12-22T18:13:36Z

ŠP: /* Celična biokemija */

Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)

2009-12-22T18:00:12Z

ŠP: New page: [http://en.wikipedia.org/wiki/Melatonin Melatonin] je hormon, ki nastaja v pinealocitih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1erika češeriki]. Pomemben je pri uravnavanju [http://...

[http://en.wikipedia.org/wiki/Melatonin Melatonin] je hormon, ki nastaja v pinealocitih v [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1erika češeriki]. Pomemben je pri uravnavanju [http://en.wikipedia.org/wiki/Circadian_rhythm cirkadianih ritmov] številnih bioloških funkcij.

Melatonin je tudi antioksidant in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Znan je njegov vpliv na aktivacijo limfocitov in sicer [http://en.wikipedia.org/wiki/T_cell celic T], [http://en.wikipedia.org/wiki/B_cell celic B] ter [http://en.wikipedia.org/wiki/NK_cell celic NK]. Ravno to vlogo melatonina, torej kot spodbujevalca imunskega sistema, so kitajski znanstveniki nadalje raziskali in svoje ugotovitve objavili v reviji World journal of pediatrics. Zanimal jih je vpliv melatonina na proliferacijo novorojenčkovih enojedrnih krvnih celic, zbranih iz posteljice.

Raziskava je pokazala, da melatonin pospeši proliferacijo celic iz novorojenčkove posteljice in da je proliferacija odvisna od koncentracije melatonina. Sklepajo, da melatonin vpliva neposredno na celično delitev zato, ker se veže na visokoafinitetne receptorje ter spodbudi reakcije med rastnimi faktorji in njihovimi receptorji. Melatonin je na celice iz placente vplival precej močneje kot na celice iz krvi odraslih.

Vse razlike med krvnimi celicami novorojenčkov in celicami odraslih, dobljene pri tej raziskavi, so se izkazale kot dokaz, da je »narava« imunskega sistema otrok (sploh novorojenčkov) veliko bolj občutljiva. Njihov imunski sistem je še v razvoju. Češerika pri novorojenčku ne proizvaja melatonina; cirkadiani ritem tega hormona se pojavi šele po koncu treh mesecev življenja.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-12-22T17:34:45Z

ŠP: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] 
''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] 

''Recenzenta: Branislav L., Alenka B. ''
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] 
''Recenzenta: Karmen K., Matej C. ''
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] 
''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm] 
''Recenzenta: Pia P.D., Sara P. ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: Katja P., Blaž S. ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WSR-4XNW6M0-5&_user=10&_coverDate=11%2F13%2F2009&_rdoc=5&_fmt=high&_orig=browse&_srch=doc-info(%23toc%237053%232009%23999639996%231559117%23FLA%23display%23Volume)&_cdi=7053&_sort=d&_docanchor=&view=c&_ct=18&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=d1b60b299f8dcdbb2b452d4db5aacc3e] 
''Recenzenta: Urška S., Maja K. ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''
2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] 
''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] 
''Recenzenta: Špela B., Branislav L. ''
2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela M. ''
3 Alenka Mikuž - [[Histonska demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]] 
''Recenzenta: Urška S., Blaž S. ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 29.12.} 
1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Ana B. ''
2 Daša Janeš - [[Izražanje genov v adenokarcinomu sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] 
''Recenzenta: Tea L., Maja K. ''
3 Špela Petelin - [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)]] [http://www.springerlink.com/content/a74w67w6m0837034/?p=5ad812d45e74446ab6760f3224470ef4&pi=1] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: Maruša R., Tanja G. ''
2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in protiteles pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: Tjaša L., Špela M. ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm]
''Recenzenta: Aljaž G., Špela B. ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B. ''
3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Matej C. ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: Tea L., Ana B. ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: Alenka M., Primož B. ''
3 Branislav Lukić - [[Odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm] 
''Recenzenta: Andraž Š., Daša J. ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: Tine T., Špela P. ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: Maruša R., Vid P. ''
3 Saška Polanc - [[Razumevanje smiselnosti popravkov v DNA pri rakavih obolenjih]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]
''Recenzenta: Sara P., Katja P. ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: Alenka B., Karmen K. ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D. ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: Gregor K., Tanja G. ''

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-12-18T09:55:37Z

ŠP: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] 
''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] 

''Recenzenta: Branislav L., Alenka B. ''
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] 
''Recenzenta: Karmen K., Matej C. ''
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] 
''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm] 
''Recenzenta: Pia P.D., Sara P. ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: Katja P., Blaž S. ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WSR-4XNW6M0-5&_user=10&_coverDate=11%2F13%2F2009&_rdoc=5&_fmt=high&_orig=browse&_srch=doc-info(%23toc%237053%232009%23999639996%231559117%23FLA%23display%23Volume)&_cdi=7053&_sort=d&_docanchor=&view=c&_ct=18&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=d1b60b299f8dcdbb2b452d4db5aacc3e] 
''Recenzenta: Urška S., Maja K. ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''
2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] 
''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] 
''Recenzenta: Špela B., Branislav L. ''
2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela M. ''
3 Alenka Mikuž - [[Histonska demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]] 
''Recenzenta: Urška S., Blaž S. ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 29.12.} 
1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Ana B. ''
2 Daša Janeš - [[Izražanje genov v adenokarcinomu sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] 
''Recenzenta: Tea L., Maja K. ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: Maruša R., Tanja G. ''
2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in protiteles pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: Tjaša L., Špela M. ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm]
''Recenzenta: Aljaž G., Špela B. ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B. ''
3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] 
''Recenzenta: Janez M., Matej C. ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: Tea L., Ana B. ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: Alenka M., Primož B. ''
3 Branislav Lukić - [[Odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm] 
''Recenzenta: Andraž Š., Daša J. ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: Tine T., Špela P. ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: Maruša R., Vid P. ''
3 Saška Polanc - [[Razumevanje smiselnosti popravkov v DNA pri rakavih obolenjih]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]
''Recenzenta: Sara P., Katja P. ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: Alenka B., Karmen K. ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D. ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: Gregor K., Tanja G. ''

Prepisovanje DNA v RNA

2009-12-01T06:24:58Z

ŠP: /* DNA IN RNA */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan RNA. RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (deoksiriboza oz. riboza) in po pirimidinski bazi (timin oz. uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza (ali krajše RNAP).

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 10^4 do 10^5 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg]

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA-polimeraze, prokariontske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule. Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika 1: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg
*Slika 2: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg
*Slika 3: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg

Leksikon BMB

2009-11-30T21:00:09Z

ŠP: /* Prenos genske informacije */

==Biološke molekule==
* [[Aminokisline in proteini]]
** Lastnosti aminokislin
** Peptidna vez in peptidi
** [[Ravni proteinske strukture]]
*** [[Kolageni]]
**[[Glikozilacija]]
* Lipidi
** [[Maščobne kisline]]
** [[Membranski lipidi]]
** Lipidi kot zaloga energije
** [[Holesterol]]
* Ogljikovi hidrati
** [[Monosaharidi]]
** [[Disaharidi in oligosaharidi]]
** Polisaharidi
*** [[Škrob]]
*** [[Glikogen]]
* [[Nukleinske kisline]]
** [[Nukleozidi in nukleotidi]]
** Polimeri nukleinskih kislin
** Parjenje baz
* [[Vitamini]]

==Metabolizem==
* [[Pregled metabolizma]]
**Metabolizem aminokislin
**Metabolizem lipidov
**Metabolizem ogljikovih hidratov
**Metabolizem nukleotidov
**Kofaktorji
**[[Termogeneza]]

==Prenos signalov==
* Receptorji
* G-proteini
* Načini prenosa signalov
**[[Z encimom povezani receptorji]]
**[[Z G-proteini povezani receptorji]]
* Sekundarni prenašalci
*[[Transport majhnih molekul skozi membrano]]

==Prenos genske informacije==
* [[Podvojevanje DNA]]
** [[Semikonzervativno podvajanje]]
** DNA-polimeraze pri prokariontih in evkariontih
** Vodilna in zastajajoča veriga
** [[Telomeri]]
* [[Prepisovanje DNA v RNA]]
* [[Sinteza proteinov]]
* Uravnavanje izražanja genov
* Organizacija kromatina pri evkariontih
* Značilnosti genomov
* "Sebični gen"
* Prenos genske informacije pri retrovirusih
* [[Mutacije]]

==Molekularna biotehnologija==
* Kloniranje genov
* Hibridizacija
* Izražanje genov
* Določanje nukleotidnih zaporedij
* Verižna reakcija s polimerazo (PCR)
* [[Biočipi]]
* [[Genetsko spremenjeni organizmi]]

==Celična in fiziološka biokemija==
* [[Celični skelet]]
**[[Bički in migetalke]]
* Celične membrane
** Plazmalema
** Bakterijska celična membrana
*** Zgradba celične ovojnice gramnegativnih bakterij
*** Zgradba celične ovojnice grampozitivnih bakterij
*** Zgradba peptidoglikanskega sloja
** Celična membrana arhej
** Celična stena rastlin
** Jedrna membrana in jedrna pora
** Mitohondrijska membrana
** Membrana kloroplastov
* [[Motorni proteini]]
* [[Celična smrt]]
* Poškodbe s prostimi radikali
* [[Medcelični stiki]]

==Biokemija bolezni==
* [[Rak]]
* [[Sladkorna bolezen tipa I in II]]
* [[Parkinsonova bolezen]]
* [[Zvijanje proteinov in prionske bolezni]]
* [[Alzheimerjeva bolezen]]
* [[Huntingtonova bolezen]]
* Mišična distrofija
* Sepsa
* [[Levkemija]]
* Želodčna razjeda
* Debelost
** Leptin
* Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)

==Posebna poglavja==
* [[Uvod v imunologijo]]
** Prirojeni odgovor
*** Receptorji TLR
** Pridobljeni odgovor
*** Predstavitev antigenov
*** Aktivacija limfocitov B
*** [[Aktivacija limfocitov T]]
** Splošna zgradba imunoglobulinov
*** Imunoglobulinski tip zvitja
*** Predstavitev imunoglobulinskih razredov
* Biokemija čutil
** Zaznavanje vonjev
** Zaznavanje okusov
** Tip in bolečina
** Sluh
* Proteinsko inženirstvo

----
[[Biokemijski_seminar]] -- nazaj na Seminarje

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:45:37Z

ŠP: /* POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 10^4 do 10^5 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg]

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA-polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule. Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika 1: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg
*Slika 2: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg
*Slika 3: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:45:00Z

ŠP: /* RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 10^4 do 10^5 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg]

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA-polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika 1: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg
*Slika 2: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg
*Slika 3: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:44:04Z

ŠP: /* Podaljševanje (elongacija) */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 10^4 do 10^5 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg]

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika 1: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg
*Slika 2: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg
*Slika 3: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:37:48Z

ŠP: /* VIRI */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 104 do 105 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg]

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika 1: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg
*Slika 2: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg
*Slika 3: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:34:32Z

ŠP: /* Zaključek (terminacija) */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 104 do 105 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Simple_transcription_termination1.svg]

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/MRNA-interaction.png

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:33:27Z

ŠP: /* Podaljševanje (elongacija) */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 104 do 105 vgrajenih nukleotidov. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/21/Simple_transcription_elongation1.svg]

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula.

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/MRNA-interaction.png

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:32:57Z

ŠP: /* Začetek (iniciacija) */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA. [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/91/Simple_transcription_initiation1.svg]

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 104 do 105 vgrajenih nukleotidov.

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula.

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/MRNA-interaction.png

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:28:34Z

ŠP: /* PROCES PREPISOVANJA */

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza ali krajše RNAP.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA.

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 104 do 105 vgrajenih nukleotidov.

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula.

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/MRNA-interaction.png

Prepisovanje DNA v RNA

2009-11-30T20:20:54Z

ŠP: New page: ==DNA IN RNA== Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in...

==DNA IN RNA==

Zaporedje nukleotidov v molekuli DNA (deoksiribonukleinska kislina) narekuje aminokislinsko zaporedje proteina. Specifične regije na DNA (geni) se prepišejo v kemijsko in funkcionalno drugačen polinukleotid imenovan ribonukleinska kislina (RNA). RNA se od DNA razlikuje po vsebujočem sladkorju pentozi (DNA vsebuje deoksiribozo, RNA pa ribozo) in po pirimidinski bazi (DNA vsebuje timin, RNA pa uracil).

==PROCES PREPISOVANJA==

Prenos informacije iz DNA v RNA se imenuje sinteza RNA ali DNA transkripcija oz. prepisovanje. Sinteza RNA poteka v treh korakih: začetek (iniciacija), podaljševanje (elongacija) in zaključek (terminacija). Celoten proces prepisovanja katalizira encim RNA polimeraza.

==Začetek (iniciacija)==
Prepisovanje gena se prične s prepoznavanjem promotorske regije, ki vsebuje start signal za prepisovanje. Holoencim RNA-polimeraze se veže na večino regij matrične DNA, vendar je interakija močnejša na promotorskih regijah. Znotraj promotorske regije pri vseh prokariontskih DNA najdemo dve pomembni podregiji:
regijo -10 (t.i. Pribnowovo zaporedje) z običajnim zaporedjem TATAAT in
regijo -35, ki ima zaporedje TTGACA.
Holoencim RNA-polimeraze se na matrico DNA veže nespecifično in potuje navzdol (v smeri 3` -> 5` po matični verigi), dokler ne prepozna promotorske regije. Močnejša vezava na promotorsko zaporedje, še posebej na regiji -10, upočasni napredovanje RNA-polimeraze in povzroči razprtje dvojne vijačnice DNA. Loči se približno 12 do 15 baznih parov, kar pripelje do nastanka prepisovalnega mehurčka. Sinteza RNA se začne z vstopom prvega ribonukleotida, ki se izbere glede na možnost vezave z vodikovo vezjo na matrico DNA in njegove vezave v aktivno mesto RNA-polimeraze. RNA-polimeraza katalizira nastanek fosfoestrske vezi med prvima dvema nukleotidoma. Vsak ribonukleotid, ki se veže, je komplementaren deoksiribonukleotidu na verigi DNA.

==Podaljševanje (elongacija)==
Podaljševanje verige RNA poteka v smeri 5` -> 3`. RNA-polimeraza se pomika po matrici DNA in dodaja nukleotide rastoči verigi RNA. Ko je dodanih približno 10 nukleotidov, ena od podenot RNA-polimeraza disociira, tako da ostane le osrednji encim. Disociirana podenota je potrebna za prepoznavanje promotorskih regij ter za začetek sinteze, vendar ni bistvenega pomena za podaljševanje. Za to obdobje sinteze je značilen prehodni hibrid, kjer sta DNA in RNA povezani. RNA-polimeraza katalizira podaljševanje verig zelo natančno, saj pride do nastanka napačnega baznega para enkrat na od 104 do 105 vgrajenih nukleotidov.

==Zaključek (terminacija)==
Podaljševanje se nadaljuje vse dokler encim ne naleti do naslednjega posebnega predela zaporedja na DNA, ki vsebuje stop signal. Tam se RNA polimeraza zaustavi in se loči od obeh verig DNA ter od novo nastale verige RNA. RNA ostane enoverižna molekula.

==RAZLIKE V PROCESU PREPISOVANJA PRI EVKARIONTIH IN PROKARIONTIH==

V prokariontskih celicah prepisovaje poteka v citoplazmi, v evkariontskih pa v celoti v celičnem jedru. Razlike obstajajo tudi v številu encimov: evkarinotske celice vsebujejo tri različne RNA polimeraze, prokariotske pa le eno. Evkariontska RNA-polimeraza I tvori velike ribosomske RNA, RNA-polimeraza II prepisuje gene, ki kodirajo proteine, RNA-polimeraza III pa tvori različne manjše RNA, kot so tRNA (transfer ali prenašalna RNA) in rRNA 5 S (ribosomal ali ribosomska RNA).

==POSTTRANSKRIPCIJSKE SPREMEMBE RNA==

Molekule RNA, ki so nastale pri procesu prepisovanja, imenujemo primarni transkripti. Te običajno biološko niso aktivne. Zato jih je potrebno predelati v zrele, biološko funkcionalne molekule.Geni večine evkariontskih celic imajo tako kodirajoča zaporedja (eksoni) kot tudi nekodirajoča zaporedja (introni). V procesu primarne transkripcije je prepisan celoten gen (ekson in intron) v zelo dolgo molekulo RNA. Preden RNA zapusti celično jedro, kompleks posebnih RNA encimov odstrani vsa področja intronov – dobimo veliko krajšo molekulo RNA. Proces spreminjanja primarnega transkripta je odvisen od vrste celic in vrste RNA.

==VIRI==

*Alberts, B. et al. Molecular biology of the cell. 3. izdaja. New York: Garland publishing, 1994.
*Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
*Slika: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/MRNA-interaction.png

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-10-27T21:34:12Z

ŠP: /* Seminarski roki: */

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T18:04:33Z

ŠP: /* Skupina 12 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

Prepisovanje DNA --> RNA

=== Skupina 13 ===

=== Skupina 14 ===

=== Skupina 15 ===

=== Skupina 16 ===

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T18:04:17Z

ŠP: /* Skupina 12 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

[[Prepisovanje DNA --> RNA]] 

=== Skupina 13 ===

=== Skupina 14 ===

=== Skupina 15 ===

=== Skupina 16 ===

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T18:03:11Z

ŠP: /* Skupina 12 */

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T18:02:40Z

ŠP: /* Skupina 12 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

[[Prepisovanje DNA --> RNA]] 

=== Skupina 13 ===

=== Skupina 14 ===

=== Skupina 15 ===

=== Skupina 16 ===

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T18:02:24Z

ŠP: /* Skupina 12 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

[[Prepisovanje DNA --> RNA]]<bv>

=== Skupina 13 ===

=== Skupina 14 ===

=== Skupina 15 ===

=== Skupina 16 ===

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T17:59:36Z

ŠP: /* Skupina 12 */

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T17:59:11Z

ŠP: /* Skupina 12 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin
Prepisovanje DNA --> RNA

=== Skupina 13 ===

=== Skupina 14 ===

=== Skupina 15 ===

=== Skupina 16 ===

BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09

2009-10-21T17:56:45Z

ŠP: /* Skupina 12 */

Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)! 
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure. 
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta. 
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure. 
 

=== Skupina 1 ===

=== Skupina 2 ===
Alenka Mikuž in Daša Janeš

[[Biočipi]] 

=== Skupina 3 ===
Ana Bajc in Sara Pintar 
[[Huntingtonova bolezen]] 

=== Skupina 4 ===

Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber

[[Glikogen]] 

=== Skupina 5 ===
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš

[[Kolageni]] 

=== Skupina 6 ===
Matej Cibic in Saška Polanc

Verižna reakcija s polimerazo

=== Skupina 7 ===
Vid Puž in Blaž Svetic

=== Skupina 8 ===
Špela Alič in Tanja Guček

=== Skupina 9 ===
Gregor Kurinčič in Janez Meden 
[[Jedrna membrana in jedrna pora]] 

=== Skupina 10 ===
Andraž Šmon in Tine Tesovnik

[[Mišična distrofija]] 

=== Skupina 11 ===
Jasna Brčič, Karmen Kmet

=== Skupina 12 ===
Maruša Rajh, Špela Petelin

=== Skupina 13 ===

=== Skupina 14 ===

=== Skupina 15 ===

=== Skupina 16 ===