https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=A.+Gaber 2026-07-04T20:15:33Z User contributions MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1235 2009-11-30T21:28:07Z

<p>A. Gaber: /* Zgradba */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.<br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> <br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis Glikogeneza][http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].<br /> ----<br /> <br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. ''Biochemistry''. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1232 2009-11-30T21:27:29Z

<p>A. Gaber: /* Glikogeneza */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.<br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> <br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis Glikogeneza][http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].<br /> ----<br /> <br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. ''Biochemistry''. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1231 2009-11-30T21:27:12Z

<p>A. Gaber: /* Glikogeneza */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.<br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> <br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/GlycogenesisGlikogeneza][http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg slika2] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].<br /> ----<br /> <br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. ''Biochemistry''. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1225 2009-11-30T21:19:49Z

<p>A. Gaber: /* Zgradba */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.<br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> <br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].<br /> ----<br /> <br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. ''Biochemistry''. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1223 2009-11-30T21:17:24Z

<p>A. Gaber: /* Zgradba */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.<br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png [slika1]] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> <br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> <br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].<br /> ----<br /> <br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. ''Biochemistry''. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1081 2009-11-29T22:36:08Z

<p>A. Gaber: /* Glikogenoliza */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. <br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.<br /> ----<br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.<br /> ----<br /> <br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1080 2009-11-29T22:35:37Z

<p>A. Gaber: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. <br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.<br /> ----<br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.<br /> ----<br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1079 2009-11-29T22:35:04Z

<p>A. Gaber: /* Motnje v presnovi glikogena */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. <br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.<br /> ----<br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.<br /> ----<br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=1078 2009-11-29T22:33:14Z

<p>A. Gaber: /* Motnje v presnovi glikogena */</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. <br /> Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). <br /> <br /> === Zgradba ===<br /> [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. <br /> ----<br /> === Funkcija v metabolizmu ===<br /> V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).<br /> <br /> Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.<br /> ----<br /> === Glikogeneza ===<br /> <br /> [http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.<br /> <br /> Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.<br /> ----<br /> === Glikogenoliza ===<br /> <br /> Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.<br /> <br /> Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.<br /> <br /> G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi<br /> G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.<br /> V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.<br /> ----<br /> === Motnje v presnovi glikogena ===<br /> <br /> Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).<br /> <br /> Poznamo tudi več [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) lahko pa tudi ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.<br /> ----<br /> <br /> === Viri in literatura ===<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)<br /> #http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)<br /> #Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis<br /> #http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&diff=686 2009-11-25T23:28:17Z

<p>A. Gaber: New page: Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1...</p> <hr /> <div>Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste. Pojavljajo se na vsakih 6-8 molekul.<br /> Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %)v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah.</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&diff=685 2009-11-25T23:11:26Z

<p>A. Gaber: /* Nevrobiokemija */</p> <hr /> <div>=Seznam novic po področjih=<br /> Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). <br /> <br /> <br /> ===Encimatika===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Biokemija bolezni===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Nevrobiokemija===<br /> [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] Špela Medic, 9.12.2009<br /> <br /> [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009<br /> <br /> ===Genomika===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Nanobiotehnologija===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Celična biokemija===<br /> [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] Tjaša Lukan, 8.12.2009<br /> <br /> ===Hormonska regulacija===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Metabolizem===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Signalne poti v celicah===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Imunologija===<br /> &lt;br&gt;<br /> ===Genetika===<br /> [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009<br /> &lt;br&gt;</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&diff=684 2009-11-25T22:37:31Z

<p>A. Gaber: </p> <hr /> <div>Ena od glavnih preprek pri zdravljenju [http://www.medicinenet.com/spinal_cord_injury_treatments_and_rehabilitation/page2.htm#tocc poškodb hrbtenjače] je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva. Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz [http://en.wikipedia.org/wiki/Chondroitin_sulfate hondroitin sulfat] [http://en.wikipedia.org/wiki/Proteoglycan proteoglikanov] (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo '''termostabilizacijo [http://www.ebi.ac.uk/thornton-srv/databases/cgi-bin/enzymes/GetPage.pl?ec_number=4.2.2.20hondroitinaze ABC (chABC)]''', ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni 2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.<br /> <br /> Termostabilizacija je dosežena z dodatkom 1M raztopine [http://pl.wikipedia.org/wiki/Trehaloza trehaloze], molekularni mehanizem stabilizacije pa še ni pojasnjen. Stabiliziran encim je v telesu aktiven še 4 tedne, za razliko od nestabiliziranega, ki vso svojo encimatsko aktivnost zgubi v manj kot 7ih dneh.<br /> <br /> Termostabilizirana chABC (chABC/T) prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem [http://en.wikipedia.org/wiki/Neurotrophin-3 NT-3].</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&diff=683 2009-11-25T22:35:53Z

<p>A. Gaber: </p> <hr /> <div>Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva. Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz [http://en.wikipedia.org/wiki/Chondroitin_sulfate hondroitin sulfat] [http://en.wikipedia.org/wiki/Proteoglycan proteoglikanov] (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo '''termostabilizacijo [http://www.ebi.ac.uk/thornton-srv/databases/cgi-bin/enzymes/GetPage.pl?ec_number=4.2.2.20hondroitinaze ABC (chABC)]''', ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni 2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.<br /> <br /> Termostabilizacija je dosežena z dodatkom 1M raztopine [http://pl.wikipedia.org/wiki/Trehaloza trehaloze], molekularni mehanizem stabilizacije pa še ni pojasnjen. Stabiliziran encim je v telesu aktiven še 4 tedne, za razliko od nestabiliziranega, ki vso svojo encimatsko aktivnost zgubi v manj kot 7ih dneh.<br /> <br /> Termostabilizirana chABC (chABC/T) prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem [http://en.wikipedia.org/wiki/Neurotrophin-3 NT-3].</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&diff=682 2009-11-25T22:27:29Z

<p>A. Gaber: </p> <hr /> <div>Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva. Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz hondroitin sulfat proteoglikanov (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo '''termostabilizacijo hondroitinaze ABC (chABC)''', ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni 2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.<br /> <br /> Termostabilizacija je dosežena z dodatkom 1M raztopine trehaloze, molekularni mehanizem stabilizacije pa še ni pojasnjen. Stabiliziran encim je v telesu aktiven še 4 tedne, za razliko od nestabiliziranega, ki vso svojo encimatsko aktivnost zgubi v manj kot 7ih dneh.<br /> <br /> Termostabilizirana chABC (chABC/T) prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem NT-3.</div>

A. Gaber https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&diff=681 2009-11-25T18:47:09Z

<p>A. Gaber: New page: Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva. Ta brazgotina je v glavnem sestavljena i...</p> <hr /> <div>Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva. Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz hondroitin sulfat proteoglikanov (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo '''termostabilizacijo hondroitinaze ABC (chABC)''', ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni 2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.[[Image:www.ebi.ac.uk/thornton-srv/databases/pdbsum/1hn0/chainA.jpg]]<br /> <br /> Termostabilizacija chABC prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem NT-3.<br /> <br /> <br /> NI ŠE DOKONČANO</div>

A. Gaber