<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=A.+Gaber</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=A.+Gaber"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/A._Gaber"/>
	<updated>2026-07-04T20:15:33Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1235</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1235"/>
		<updated>2009-11-30T21:28:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Zgradba */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis Glikogeneza][http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1232</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1232"/>
		<updated>2009-11-30T21:27:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Glikogeneza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis Glikogeneza][http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1231</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1231"/>
		<updated>2009-11-30T21:27:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Glikogeneza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/GlycogenesisGlikogeneza][http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg slika2] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1225</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1225"/>
		<updated>2009-11-30T21:19:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Zgradba */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1223</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1223"/>
		<updated>2009-11-30T21:17:24Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Zgradba */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Glikogen [http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png [slika1]] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1081</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1081"/>
		<updated>2009-11-29T22:36:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Glikogenoliza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1080</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1080"/>
		<updated>2009-11-29T22:35:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1079</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1079"/>
		<updated>2009-11-29T22:35:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Motnje v presnovi glikogena */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1078</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1078"/>
		<updated>2009-11-29T22:33:14Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Motnje v presnovi glikogena */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi več [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) lahko pa tudi ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=686</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=686"/>
		<updated>2009-11-25T23:28:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: New page: Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste. Pojavljajo se na vsakih 6-8 molekul.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %)v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=685</id>
		<title>BiokemSeminar-SeznamNovic-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=685"/>
		<updated>2009-11-25T23:11:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: /* Nevrobiokemija */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=Seznam novic po področjih=&lt;br /&gt;
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Encimatika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Biokemija bolezni===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nevrobiokemija===&lt;br /&gt;
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]]  Špela Medic, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Genomika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nanobiotehnologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celična biokemija===&lt;br /&gt;
[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]]  Tjaša Lukan, 8.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Hormonska regulacija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Metabolizem===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Signalne poti v celicah===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Imunologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Genetika===&lt;br /&gt;
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]]  Špela Alič, 1.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=684</id>
		<title>Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=684"/>
		<updated>2009-11-25T22:37:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Ena od glavnih preprek pri zdravljenju [http://www.medicinenet.com/spinal_cord_injury_treatments_and_rehabilitation/page2.htm#tocc poškodb hrbtenjače] je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva.  Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz [http://en.wikipedia.org/wiki/Chondroitin_sulfate hondroitin sulfat] [http://en.wikipedia.org/wiki/Proteoglycan proteoglikanov] (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo &#039;&#039;&#039;termostabilizacijo [http://www.ebi.ac.uk/thornton-srv/databases/cgi-bin/enzymes/GetPage.pl?ec_number=4.2.2.20hondroitinaze ABC (chABC)]&#039;&#039;&#039;, ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni  2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizacija je dosežena z dodatkom 1M raztopine [http://pl.wikipedia.org/wiki/Trehaloza trehaloze], molekularni mehanizem stabilizacije pa še ni pojasnjen. Stabiliziran encim je v telesu aktiven še 4 tedne, za razliko od nestabiliziranega, ki vso svojo encimatsko aktivnost zgubi v manj kot 7ih dneh.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizirana chABC (chABC/T) prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem [http://en.wikipedia.org/wiki/Neurotrophin-3 NT-3].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=683</id>
		<title>Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=683"/>
		<updated>2009-11-25T22:35:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva.  Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz [http://en.wikipedia.org/wiki/Chondroitin_sulfate hondroitin sulfat] [http://en.wikipedia.org/wiki/Proteoglycan proteoglikanov] (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo &#039;&#039;&#039;termostabilizacijo [http://www.ebi.ac.uk/thornton-srv/databases/cgi-bin/enzymes/GetPage.pl?ec_number=4.2.2.20hondroitinaze ABC (chABC)]&#039;&#039;&#039;, ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni  2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizacija je dosežena z dodatkom 1M raztopine [http://pl.wikipedia.org/wiki/Trehaloza trehaloze], molekularni mehanizem stabilizacije pa še ni pojasnjen. Stabiliziran encim je v telesu aktiven še 4 tedne, za razliko od nestabiliziranega, ki vso svojo encimatsko aktivnost zgubi v manj kot 7ih dneh.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizirana chABC (chABC/T) prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem [http://en.wikipedia.org/wiki/Neurotrophin-3 NT-3].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=682</id>
		<title>Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=682"/>
		<updated>2009-11-25T22:27:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva.  Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz hondroitin sulfat proteoglikanov (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo &#039;&#039;&#039;termostabilizacijo hondroitinaze ABC (chABC)&#039;&#039;&#039;, ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni  2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizacija je dosežena z dodatkom 1M raztopine trehaloze, molekularni mehanizem stabilizacije pa še ni pojasnjen. Stabiliziran encim je v telesu aktiven še 4 tedne, za razliko od nestabiliziranega, ki vso svojo encimatsko aktivnost zgubi v manj kot 7ih dneh.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizirana chABC (chABC/T) prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem NT-3.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=681</id>
		<title>Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Termostabilizirana_hondroitinaza_ABC_pospe%C5%A1i_razrast_aksonov_in_okrevanje_po_po%C5%A1kodbi_hrbtenja%C4%8De&amp;diff=681"/>
		<updated>2009-11-25T18:47:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;A. Gaber: New page: Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva.  Ta brazgotina je v glavnem sestavljena i...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Ena od glavnih preprek pri zdravljenju poškodb hrbtenjače je tvorba brazgotine na mestu poškodbe, ki preprečuje regeneracijo živčnega tkiva.  Ta brazgotina je v glavnem sestavljena iz hondroitin sulfat proteoglikanov (CSPGs) in reaktivnih astrocit. Znanstveniki Hyunjung Lee, Robert J. McKeon in Ravi V. Bellamkonda v svoji raziskavi proučujejo &#039;&#039;&#039;termostabilizacijo hondroitinaze ABC (chABC)&#039;&#039;&#039;, ki s cepljenjem HSPG razgrajuje brazgotino, in prednosti uporabe termostabilizirane pred uporabo nestabilizirane chABC. Rezultati te raziskave so bili objavljeni  2. Novembra 2009 v pred izdaji revije Proceedins of National Academy of Sciences.[[Image:www.ebi.ac.uk/thornton-srv/databases/pdbsum/1hn0/chainA.jpg]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Termostabilizacija chABC prinaša nove možnosti pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s chABC. Kombinacija lipidnih mikrotub z chABC/T s hidragelom odpravlja potrebo po več infuzijah chABC in omogoča zdravljenje z enkratno terapijo, prav tako pa omogoča globjo difuzijo encima. Ta sistem je mogoče uporabljati tudi v povezavi z drugimi terapijami npr. s terapijo z živčnim rastnim faktorjem NT-3.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NI ŠE DOKONČANO&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>A. Gaber</name></author>
	</entry>
</feed>