<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Ab556677</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Ab556677"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Ab556677"/>
	<updated>2026-04-05T12:07:04Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1326</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1326"/>
		<updated>2009-12-06T10:49:54Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test hsCRP test]. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material; vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry masno spektroskopijo]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST (National institute of standards and technology) pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP testa. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification afinitetno čiščenje]. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Protein se je vezal na antigene, kar omogoča enostavno izolacijo proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1325</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1325"/>
		<updated>2009-12-06T10:45:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test hsCRP test]. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material; vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice, je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry masno spektroskopijo]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST (National institute of standards and technology) pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP testa. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification afinitetno čiščenje]. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Protein se je vezal na antigene, kar omogoča enostavno izolacijo proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1286</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1286"/>
		<updated>2009-12-02T07:50:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test hsCRP test]. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material; vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice, je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry masno spektroskopijo]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST (National institute of standards and technology) pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification afinitetno čiščenje]. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Ves protein se tako veže na antigene, kar omogoča enostavno odstranjevanje proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1285</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1285"/>
		<updated>2009-12-02T07:50:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test hsCRP test]. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material; vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry masno spektroskopijo]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST (National institute of standards and technology) pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification afinitetno čiščenje]. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Ves protein se tako veže na antigene, kar omogoča enostavno odstranjevanje proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Leksikon_BMB&amp;diff=1216</id>
		<title>Leksikon BMB</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Leksikon_BMB&amp;diff=1216"/>
		<updated>2009-11-30T21:02:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Biokemija bolezni */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Biološke molekule==&lt;br /&gt;
* [[Aminokisline in proteini]]&lt;br /&gt;
** Lastnosti aminokislin&lt;br /&gt;
** Peptidna vez in peptidi&lt;br /&gt;
** [[Ravni proteinske strukture]]&lt;br /&gt;
*** [[Kolageni]]&lt;br /&gt;
**[[Glikozilacija]]&lt;br /&gt;
* Lipidi&lt;br /&gt;
** [[Maščobne kisline]]&lt;br /&gt;
** [[Membranski lipidi]]&lt;br /&gt;
** Lipidi kot zaloga energije&lt;br /&gt;
** [[Holesterol]]&lt;br /&gt;
* Ogljikovi hidrati&lt;br /&gt;
** [[Monosaharidi]]&lt;br /&gt;
** [[Disaharidi in oligosaharidi]]&lt;br /&gt;
** Polisaharidi&lt;br /&gt;
*** [[Škrob]]&lt;br /&gt;
*** [[Glikogen]]&lt;br /&gt;
* [[Nukleinske kisline]]&lt;br /&gt;
** [[Nukleozidi in nukleotidi]]&lt;br /&gt;
** Polimeri nukleinskih kislin&lt;br /&gt;
** Parjenje baz&lt;br /&gt;
* [[Vitamini]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Metabolizem==&lt;br /&gt;
* [[Pregled metabolizma]]&lt;br /&gt;
**Metabolizem aminokislin&lt;br /&gt;
**Metabolizem lipidov&lt;br /&gt;
**Metabolizem ogljikovih hidratov&lt;br /&gt;
**Metabolizem nukleotidov&lt;br /&gt;
**Kofaktorji&lt;br /&gt;
**[[Termogeneza]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Prenos signalov==&lt;br /&gt;
* Receptorji&lt;br /&gt;
* G-proteini&lt;br /&gt;
* Načini prenosa signalov&lt;br /&gt;
**[[Z encimom povezani receptorji]]&lt;br /&gt;
**[[Z G-proteini povezani receptorji]]&lt;br /&gt;
* Sekundarni prenašalci&lt;br /&gt;
*[[Transport majhnih molekul skozi membrano]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Prenos genske informacije==&lt;br /&gt;
* [[Podvojevanje DNA]]&lt;br /&gt;
** [[Semikonzervativno podvajanje]]&lt;br /&gt;
** DNA-polimeraze pri prokariontih in evkariontih&lt;br /&gt;
** Vodilna in zastajajoča veriga&lt;br /&gt;
** [[Telomeri]]&lt;br /&gt;
* [[Prepisovanje DNA v RNA]]&lt;br /&gt;
* [[Sinteza proteinov]]&lt;br /&gt;
* Uravnavanje izražanja genov&lt;br /&gt;
* Organizacija kromatina pri evkariontih&lt;br /&gt;
* Značilnosti genomov&lt;br /&gt;
* &amp;quot;Sebični gen&amp;quot;&lt;br /&gt;
* Prenos genske informacije pri retrovirusih&lt;br /&gt;
* [[Mutacije]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularna biotehnologija==&lt;br /&gt;
* Kloniranje genov&lt;br /&gt;
* Hibridizacija&lt;br /&gt;
* Izražanje genov&lt;br /&gt;
* Določanje nukleotidnih zaporedij&lt;br /&gt;
* Verižna reakcija s polimerazo (PCR)&lt;br /&gt;
* [[Biočipi]]&lt;br /&gt;
* [[Genetsko spremenjeni organizmi]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Celična in fiziološka biokemija==&lt;br /&gt;
* [[Celični skelet]]&lt;br /&gt;
**[[Bički in migetalke]]&lt;br /&gt;
* Celične membrane&lt;br /&gt;
** Plazmalema&lt;br /&gt;
** Bakterijska celična membrana&lt;br /&gt;
*** Zgradba celične ovojnice gramnegativnih bakterij&lt;br /&gt;
*** Zgradba celične ovojnice grampozitivnih bakterij&lt;br /&gt;
*** Zgradba peptidoglikanskega sloja&lt;br /&gt;
** Celična membrana arhej&lt;br /&gt;
** Celična stena rastlin&lt;br /&gt;
** Jedrna membrana in jedrna pora&lt;br /&gt;
** Mitohondrijska membrana&lt;br /&gt;
** Membrana kloroplastov &lt;br /&gt;
* [[Motorni proteini]]&lt;br /&gt;
* [[Celična smrt]]&lt;br /&gt;
* Poškodbe s prostimi radikali&lt;br /&gt;
* [[Medcelični stiki]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Biokemija bolezni==&lt;br /&gt;
* [[Rak]]&lt;br /&gt;
* [[Sladkorna bolezen tipa I in II]]&lt;br /&gt;
* [[Parkinsonova bolezen]]&lt;br /&gt;
* [[Zvijanje proteinov in prionske bolezni]]&lt;br /&gt;
* [[Alzheimerjeva bolezen]]&lt;br /&gt;
* [[Huntingtonova bolezen]]&lt;br /&gt;
* Mišična distrofija&lt;br /&gt;
* Sepsa&lt;br /&gt;
* [[Levkemija]]&lt;br /&gt;
* Želodčna razjeda&lt;br /&gt;
* Debelost&lt;br /&gt;
** [[Leptin]]&lt;br /&gt;
* Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Posebna poglavja==&lt;br /&gt;
* [[Uvod v imunologijo]]&lt;br /&gt;
** Prirojeni odgovor&lt;br /&gt;
*** Receptorji TLR&lt;br /&gt;
** Pridobljeni odgovor&lt;br /&gt;
*** Predstavitev antigenov&lt;br /&gt;
*** Aktivacija limfocitov B&lt;br /&gt;
*** [[Aktivacija limfocitov T]]&lt;br /&gt;
** Splošna zgradba imunoglobulinov&lt;br /&gt;
*** Imunoglobulinski tip zvitja&lt;br /&gt;
*** Predstavitev imunoglobulinskih razredov&lt;br /&gt;
* Biokemija čutil&lt;br /&gt;
** Zaznavanje vonjev&lt;br /&gt;
** Zaznavanje okusov&lt;br /&gt;
** Tip in bolečina&lt;br /&gt;
** Sluh&lt;br /&gt;
* Proteinsko inženirstvo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
[[Biokemijski_seminar]] -- nazaj na Seminarje&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1200</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1200"/>
		<updated>2009-11-30T20:38:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogenoliza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6-fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1198</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1198"/>
		<updated>2009-11-30T20:37:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogenoliza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P] (glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1189</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1189"/>
		<updated>2009-11-30T20:32:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Funkcija v metabolizmu */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jeter.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1187</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1187"/>
		<updated>2009-11-30T20:32:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Funkcija v metabolizmu */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen iz jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1184</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1184"/>
		<updated>2009-11-30T20:25:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H10O5)n.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1182</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1182"/>
		<updated>2009-11-30T20:23:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase [citirano 9.11.2009]&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis [citirano 26.11.2009]&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease [citirano 26.11.2009]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1178</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1178"/>
		<updated>2009-11-30T20:19:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L. in Stryer L. &#039;&#039;Biochemistry&#039;&#039;. 6. izdaja. New York: W.H. Freeman and Company, 2007. ISBN 9780716767664.&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1172</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1172"/>
		<updated>2009-11-30T20:07:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1100</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1100"/>
		<updated>2009-11-30T18:14:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogenoliza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycolysis glikolizo].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1099</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1099"/>
		<updated>2009-11-30T18:12:55Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogenoliza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu [http://en.wikipedia.org/wiki/Gluconeogenesis glukonevgeneze].&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1096</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1096"/>
		<updated>2009-11-30T17:59:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogenoliza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1α-4 vezi in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1α-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1095</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1095"/>
		<updated>2009-11-30T17:58:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogeneza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis Glikogenoliza] poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi 12 [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease vrst napak pri sintezi ali razgradnji glikogena]. Napake so lahko prirojene (ne delovanje encimov, ki sodelujejo v teh dveh procesih) ali pa ne. Najpogostejši vzrok za ne prirojene napake pri živini je zastrupitev z alkaloid kastanosperminom. Poslediceh teh napak so nepravilna rast, mišični krči, mišična oslabljenost, v nekaterih primerih pa tudi smrt v otroštvu.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen_storage_disease&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1071</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1071"/>
		<updated>2009-11-29T20:29:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.reactome.org/figures/glucagon1.jpg Glikogeneza] je proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1070</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1070"/>
		<updated>2009-11-29T20:27:14Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogeneza proces pri katerem se glukozne monomere vežejo v verigo. Ta proces se sproži medtem ko telo miruje (v fazi mirovanja). V jetrih pa ga lahko aktivira tudi in inzulin kot odgovor na visoko koncentraciji glukoze v krvi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne-piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v [http://en.wikipedia.org/wiki/Alpha_cell alfa celicah] [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenesis&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogenolysis&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1069</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1069"/>
		<updated>2009-11-29T20:14:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah [http://en.wikipedia.org/wiki/Islets_of_Langerhans Langerhansovih otočkov] pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi [http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glucose-6-Phosphate.svg G6P](glukoze-6-fosfata) pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1068</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1068"/>
		<updated>2009-11-29T20:02:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo tudi drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1067</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1067"/>
		<updated>2009-11-29T19:56:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna [http://en.wikipedia.org/wiki/Amylopectin amilopektinu], le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1066</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=1066"/>
		<updated>2009-11-29T19:54:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki zrnc v citosolu različnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
[http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1 Glikogen] je sestavljen iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1065</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1065"/>
		<updated>2009-11-29T19:49:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test hsCRP test]. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material, vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry masno spektroskopijo]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST (National institute of standards and technology) pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification afinitetno čiščenje]. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Ves protein se tako veže na antigene, kar omogoča enostavno odstranjevanje proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=1064</id>
		<title>BiokemSeminar-SeznamNovic-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=1064"/>
		<updated>2009-11-29T19:45:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Biokemija bolezni */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=Seznam novic po področjih=&lt;br /&gt;
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Encimatika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Biokemija bolezni===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nevrobiokemija===&lt;br /&gt;
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]]  Špela Medic, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Genomika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nanobiotehnologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celična biokemija===&lt;br /&gt;
[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]]  Tjaša Lukan, 8.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Hormonska regulacija===&lt;br /&gt;
[[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Metabolizem===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Signalne poti v celicah===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Imunologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Genetika===&lt;br /&gt;
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]]  Špela Alič, 1.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Forenzika===&lt;br /&gt;
[[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]]  Tanja Guček, 16.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=1063</id>
		<title>BiokemSeminar-SeznamNovic-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=1063"/>
		<updated>2009-11-29T19:45:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Biokemija bolezni */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=Seznam novic po področjih=&lt;br /&gt;
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Encimatika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Biokemija bolezni===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]Alexandra Bogožalec 22.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nevrobiokemija===&lt;br /&gt;
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]]  Špela Medic, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Genomika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nanobiotehnologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celična biokemija===&lt;br /&gt;
[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]]  Tjaša Lukan, 8.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Hormonska regulacija===&lt;br /&gt;
[[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Metabolizem===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Signalne poti v celicah===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Imunologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Genetika===&lt;br /&gt;
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]]  Špela Alič, 1.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Forenzika===&lt;br /&gt;
[[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]]  Tanja Guček, 16.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1062</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1062"/>
		<updated>2009-11-29T19:37:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test hsCRP test]. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material, vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry masno spektroskopijo]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification afinitetno čiščenje]. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Ves protein se tako veže na antigene, kar omogoča enostavno odstranjevanje proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1061</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1061"/>
		<updated>2009-11-29T19:37:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali [http://www.answers.com/topic/high-sensitivity-c-reactive-protein-test] hsCRP test. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material, vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z [http://en.wikipedia.org/wiki/Mass_spectrometry] masno spektroskopijo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenila natančnost hsCRP. Kot izolacijsko metodo sta uporabila [http://en.wikipedia.org/wiki/Affinity_purification] afinitetno čiščenje. V normalni človeški serum sta dodala polistirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Ves protein se tako veže na antigene, kar omogoča enostavno odstranjevanje proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1060</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1060"/>
		<updated>2009-11-29T19:27:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da povečana koncentracija CRP v krvi vpliva na nevarnost kardiovaskularnih bolezni, med njimi tudi srčne kapi. Tako koncentracija med 1 in 3 mg/L nakazuje zmerno, koncentracija višja od 3mg/L pa visoko tveganje za tovrstne bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do sedaj so v klinične namene za določanje koncentracije CRP v krvi uporabljali hsCRP test. Vendar za ta test ne obstaja referenčni material, vzorci človeškega seruma z natančno določenimi koncentracijami proteina za vsako od stopenj tveganja. Razlog za to, da ni referenčne lestvice je v tem, da je koncentracija proteina v krvi tako nizka, da jo ne moremo določiti niti z masno spektroskopijo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Erick Kilpatrick in David Bunk iz NIST pa sta v reviji Analytical Chemistry predstavila prve korake k razvoju referenčnega materiala, s pomočjo katerega bi lažje ocenili natančnost hsCRP. Kot izolacijsko metodo sta uporabila afinitetno čiščenje. V normalni človeški serum sta dodala polosteirenske kroglice na katerih so bili vezani CRP-antigeni. Ves protein se tako veže na antigene, kar omogoča enostavno odstranjevanje proteina iz seruma. Da pa bi se prepričala da ta metoda res deluje sta sintetizirala umeten protein z izotopom C15 in ugotovitve primerjala s prvotnim poskusom.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1058</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1058"/>
		<updated>2009-11-29T18:25:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je protein, ki ga proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja. Najdemo ga v krvnem serumu, kjer predstavlja manj kot 1/60000 vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1057</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1057"/>
		<updated>2009-11-29T18:07:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein CRP] je molekula, ki jo proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja in jo pošiljajo v kri, kjer predstavlja manj kot eno vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1056</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1056"/>
		<updated>2009-11-29T18:05:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;[CRP http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein] je molekula, ki jo proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja in jo pošiljajo v kri, kjer predstavlja manj kot eno vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1055</id>
		<title>Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_na%C4%8Din_za_dolo%C4%8Danje_nizkih_koncentracij_C-reaktivnega_proteina_(CRP)_v_krvnem_serumu&amp;diff=1055"/>
		<updated>2009-11-29T18:04:23Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: New page: CRP [http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein] je molekula, ki jo proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja in jo pošiljajo v kri, kjer predstavlja manj kot eno vseh serumski...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;CRP [http://en.wikipedia.org/wiki/C-reactive_protein] je molekula, ki jo proizvajajo jetra kot odziv na različna vnetja in jo pošiljajo v kri, kjer predstavlja manj kot eno vseh serumskih proteinov pri človeku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Raziskave so pokazale, da&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1054</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1054"/>
		<updated>2009-11-29T17:55:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: &amp;lt;br&amp;gt; [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič&amp;lt;br&amp;gt; - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec- [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1053</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1053"/>
		<updated>2009-11-29T17:54:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: &amp;lt;br&amp;gt; [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič&amp;lt;br&amp;gt; - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec- [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]][http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1052</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1052"/>
		<updated>2009-11-29T17:51:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: &amp;lt;br&amp;gt; [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič&amp;lt;br&amp;gt; - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec- [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1039</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1039"/>
		<updated>2009-11-29T17:09:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: &amp;lt;br&amp;gt; [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič&amp;lt;br&amp;gt; - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec- [[Določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina v krvnem serumu]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1038</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1038"/>
		<updated>2009-11-29T17:06:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Seminarski roki: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]][http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: &amp;lt;br&amp;gt; [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič&amp;lt;br&amp;gt; - [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec-Določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina v krvnem serumu&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=714</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=714"/>
		<updated>2009-11-26T16:01:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Motnje v presnovi glikogena */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes diabetes], pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=713</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=713"/>
		<updated>2009-11-26T15:58:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Viri in literatura */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236084/glycogen (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#http://www.britannica.com/EBchecked/topic/236106/glycogen-phosphorylase (9.11.2009)&lt;br /&gt;
#Berg J.M., Tymoczko J.L., Stryer L. 2007, Biochemistry&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Glycogen (26.11.2009)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=712</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=712"/>
		<updated>2009-11-26T15:47:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. kvasovke). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen pa je na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=711</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=711"/>
		<updated>2009-11-26T15:41:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=710</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=710"/>
		<updated>2009-11-26T14:55:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=709</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=709"/>
		<updated>2009-11-26T14:54:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Glikogeneza */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=708</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=708"/>
		<updated>2009-11-26T14:54:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Zgradba */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul. ([http://lifespotlight.com/images/2008/08/glycogen.png slika1])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=707</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=707"/>
		<updated>2009-11-26T14:33:18Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri in literatura ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=706</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=706"/>
		<updated>2009-11-26T14:32:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=705</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=705"/>
		<updated>2009-11-26T14:31:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. &lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=704</id>
		<title>Glikogen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glikogen&amp;diff=704"/>
		<updated>2009-11-26T14:30:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikogen je rezervni polisaharid pri živalih. Je bel prah, brez okusa in vonja s splošno formulo (C6H1005)n. Sestavljen je iz D-glukopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z 1α-4 in 1α-6 vezmi. Njegova zgradba je podobna amilopektinu, le da so 1α-6 vezi pri glikogenu bolj pogoste; pojavljajo se na vsakih 8-16 molekul.&lt;br /&gt;
Najdemo ga lahko v obliki granul v citosolu številnih tipov celic. Največ se ga nahaja v mišicah (približno 75 %), v jetrih (okoli 22%), manj pa v ledvicah, možganih in belih krvničkah. Imajo ga vse višje razvite živali, najdemo pa ga tudi v nekaterih mikroorganizmih kot so bakterije in glive (npr. v kvasovke).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Funkcija v metabolizmu ===&lt;br /&gt;
V telesu se uporablja kot zaloga glukoze. Samo jetrni glikogen je lahko na voljo drugim celicam v telesu. Po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov se v krvi dvigne raven glukoze, zaradi česar začne trebušna slinavka izločati hormon inzulin, glukoza pa potuje proti jetrnim celicam. Inzulin v jetrnih celicah spodbudi aktiviranje večih encimov, med njimi tudi glikogen sintaze. Glukozne enote se nato med seboj vežejo v glikogenske polimere dokler je nivo glukoze in inzulina visok. Telo na tak način shrani glukozo v obliki glikogena, dokler se nivo glukoze v krvi ne spusti (ob povečani potrebi po energiji).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kadar potrebujemo glukozo se glikogen v jetrih začne razgrajevati v glukozne enote s pomočjo glikogen fosforilaze, ki je osnovni encim glikogenolize. Kadar se ne prehranjujemo je glavni vir glukoze v krvi glikogen v jetrih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogeneza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sinteza glikogena je energijsko uravnan proces. Energijo za sintezo dobi iz UTP-ja, ki reagira z glukoza-1-fosfatom. S pomočjo UDP-glukozne piroposforilaze nastane UDP-glukoza. Glikogen-sintaza nato poveže UDP-glukozne monomere z 1α-4 glikozidno vezjo, nato pa se na vsakih 8 do 16 molekul s pomočjo drugega encima tvori še 1α-6 vez.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Glikogenoliza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glikogenoliza poteka v mišicah in jetrih, kjer je glikogen v glavnem shranjen. Gre za hormonski odziv na epinefrin in/ali glukagon, peptid trebušne slinavke, ki se tvori v alfa celicah Langerhansovi otočkov pri nizki koncentraciji glukoze v krvi. Jetra lahko v krvni obtok sproščajo glukozo, ki nastane pri glikolizi G6P pod vplivom glukoza-6-fosfataze. Mišične celice na drugi strani tega encima nimajo zato uporabljajo G6P izključno za glikolizo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Encim glikogen-fosforilaza cepi 1-4 in tvori glukoza-1-fosfatne monomere, ki se nato pretvorijo v glukozo-6 fosfat. Za cepitev 1-6 vezi potrebujemo glikogen transferazo, ki iz razvejanega glikogena tvori linearni polimer.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
G6P se lahko uporablja kot vir energije v glikolizi&lt;br /&gt;
G6P lahko s pomočjo glukoza-6-fosfat dehidrogenaze pretvorimo v NADPH in pentoze.&lt;br /&gt;
V jetrih in ledvicah se G6P lahko defosforilizira do glukoze z encimom glukoza-6-fosfatazo, kar pa je tudi zadnja stopnja v procesu glukonevgeneze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Motnje v presnovi glikogena ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najbolj pogosta motnja je diabetes, pri katerem zaradi nepravilno uravnavane ravni inzulina lahko pride do kopičenja ali pretirane porabe glikogena v jetrih. To lahko sproži hiperglikemijo (povečana raven sladkorja v krvi) ali hipoglikemijo (zmanjšana raven sladkorja v krvi).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo tudi številne prirojene napake v encimih potrebnih za sintezo in razgradnjo glikogena, ki prav tako spadajo pod motnje v presnovi glikogena.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Leksikon_BMB&amp;diff=703</id>
		<title>Leksikon BMB</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Leksikon_BMB&amp;diff=703"/>
		<updated>2009-11-26T14:25:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Ab556677: /* Biološke molekule */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;==Biološke molekule==&lt;br /&gt;
* [[Aminokisline in proteini]]&lt;br /&gt;
** Lastnosti aminokislin&lt;br /&gt;
** Peptidna vez in peptidi&lt;br /&gt;
** Ravni proteinske strukture&lt;br /&gt;
*** [[Kolageni]]&lt;br /&gt;
**[[Glikozilacija]]&lt;br /&gt;
* Lipidi&lt;br /&gt;
** [[Maščobne kisline]]&lt;br /&gt;
** [[Membranski lipidi]]&lt;br /&gt;
** Lipidi kot zaloga energije&lt;br /&gt;
** [[Holesterol]]&lt;br /&gt;
* Ogljikovi hidrati&lt;br /&gt;
** [[Monosaharidi]]&lt;br /&gt;
** [[Disaharidi in oligosaharidi]]&lt;br /&gt;
** Polisaharidi&lt;br /&gt;
*** [[Škrob]]&lt;br /&gt;
*** [[Glikogen]]&lt;br /&gt;
* [[Nukleinske kisline]]&lt;br /&gt;
** [[Nukleozidi in nukleotidi]]&lt;br /&gt;
** Polimeri nukleinskih kislin&lt;br /&gt;
** Parjenje baz&lt;br /&gt;
* [[Vitamini]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Metabolizem==&lt;br /&gt;
* [[Pregled metabolizma]]&lt;br /&gt;
**Metabolizem aminokislin&lt;br /&gt;
**Metabolizem lipidov&lt;br /&gt;
**Metabolizem ogljikovih hidratov&lt;br /&gt;
**Metabolizem nukleotidov&lt;br /&gt;
**Kofaktorji&lt;br /&gt;
**[[Termogeneza]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Prenos signalov==&lt;br /&gt;
* Receptorji&lt;br /&gt;
* G-proteini&lt;br /&gt;
* Načini prenosa signalov&lt;br /&gt;
**[[Z encimom povezani receptorji]]&lt;br /&gt;
**[[Z G-proteini povezani receptorji]]&lt;br /&gt;
* Sekundarni prenašalci&lt;br /&gt;
*[[Transport majhnih molekul skozi membrano]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Prenos genske informacije==&lt;br /&gt;
* [[Podvojevanje DNA]]&lt;br /&gt;
** Semikonzervativno podvojevanje&lt;br /&gt;
** DNA-polimeraze pri prokariontih in evkariontih&lt;br /&gt;
** Vodilna in zastajajoča veriga&lt;br /&gt;
** [[Telomeri]]&lt;br /&gt;
* Prepisovanje DNA --&amp;gt; RNA&lt;br /&gt;
* [[Sinteza proteinov]]&lt;br /&gt;
* Uravnavanje izražanja genov&lt;br /&gt;
* Organizacija kromatina pri evkariontih&lt;br /&gt;
* Značilnosti genomov&lt;br /&gt;
* &amp;quot;Sebični gen&amp;quot;&lt;br /&gt;
* Prenos genske informacije pri retrovirusih&lt;br /&gt;
* [[Mutacije]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Molekularna biotehnologija==&lt;br /&gt;
* Kloniranje genov&lt;br /&gt;
* Hibridizacija&lt;br /&gt;
* Izražanje genov&lt;br /&gt;
* Določanje nukleotidnih zaporedij&lt;br /&gt;
* Verižna reakcija s polimerazo (PCR)&lt;br /&gt;
* [[Biočipi]]&lt;br /&gt;
* [[Genetsko spremenjeni organizmi]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Celična in fiziološka biokemija==&lt;br /&gt;
* [[Celični skelet]]&lt;br /&gt;
**[[Bički in migetalke]]&lt;br /&gt;
* Celične membrane&lt;br /&gt;
** Plazmalema&lt;br /&gt;
** Bakterijska celična membrana&lt;br /&gt;
*** Zgradba celične ovojnice gramnegativnih bakterij&lt;br /&gt;
*** Zgradba celične ovojnice grampozitivnih bakterij&lt;br /&gt;
*** Zgradba peptidoglikanskega sloja&lt;br /&gt;
** Celična membrana arhej&lt;br /&gt;
** Celična stena rastlin&lt;br /&gt;
** Jedrna membrana in jedrna pora&lt;br /&gt;
** Mitohondrijska membrana&lt;br /&gt;
** Membrana kloroplastov &lt;br /&gt;
* [[Motorni proteini]]&lt;br /&gt;
* [[Celična smrt]]&lt;br /&gt;
* Poškodbe s prostimi radikali&lt;br /&gt;
* [[Medcelični stiki]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Biokemija bolezni==&lt;br /&gt;
* [[Rak]]&lt;br /&gt;
* [[Sladkorna bolezen tipa I in II]]&lt;br /&gt;
* [[Parkinsonova bolezen]]&lt;br /&gt;
* [[Zvijanje proteinov in prionske bolezni]]&lt;br /&gt;
* [[Alzheimerjeva bolezen]]&lt;br /&gt;
* [[Huntingtonova bolezen]]&lt;br /&gt;
* Mišična distrofija&lt;br /&gt;
* Sepsa&lt;br /&gt;
* [[Levkemija]]&lt;br /&gt;
* Želodčna razjeda&lt;br /&gt;
* Debelost&lt;br /&gt;
** Leptin&lt;br /&gt;
* Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Posebna poglavja==&lt;br /&gt;
* [[Uvod v imunologijo]]&lt;br /&gt;
** Prirojeni odgovor&lt;br /&gt;
*** Receptorji TLR&lt;br /&gt;
** Pridobljeni odgovor&lt;br /&gt;
*** Predstavitev antigenov&lt;br /&gt;
*** Aktivacija limfocitov B&lt;br /&gt;
*** Aktivacija limfocitov T&lt;br /&gt;
** Splošna zgradba imunoglobulinov&lt;br /&gt;
*** Imunoglobulinski tip zvitja&lt;br /&gt;
*** Predstavitev imunoglobulinskih razredov&lt;br /&gt;
* Biokemija čutil&lt;br /&gt;
** Zaznavanje vonjev&lt;br /&gt;
** Zaznavanje okusov&lt;br /&gt;
** Tip in bolečina&lt;br /&gt;
** Sluh&lt;br /&gt;
* Proteinsko inženirstvo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
[[Biokemijski_seminar]] -- nazaj na Seminarje&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Ab556677</name></author>
	</entry>
</feed>