<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Abombac</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Abombac"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Abombac"/>
	<updated>2026-04-04T23:01:00Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1405</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1405"/>
		<updated>2009-12-08T00:45:48Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1].&lt;br /&gt;
Do nedavnega so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino] [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1404</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1404"/>
		<updated>2009-12-08T00:42:18Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1].&lt;br /&gt;
Do nedavnega so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1403</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1403"/>
		<updated>2009-12-08T00:38:57Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1].&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1402</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1402"/>
		<updated>2009-12-08T00:34:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1].&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto , poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1401</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1401"/>
		<updated>2009-12-08T00:29:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1].&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto , poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1400</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1400"/>
		<updated>2009-12-08T00:22:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1], poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1399</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1399"/>
		<updated>2009-12-08T00:20:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1], poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1398</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1398"/>
		<updated>2009-12-08T00:19:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1], poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1392</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1392"/>
		<updated>2009-12-07T19:54:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1], poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Del članka: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1375</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1375"/>
		<updated>2009-12-07T11:16:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1], poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2]. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1374</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1374"/>
		<updated>2009-12-07T11:12:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika1], poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino] [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/images/nature05816-f1.2.jpg&amp;amp;imgrefurl=http://www.nature.com/nature/journal/v446/n7139/fig_tab/nature05816_F1.html&amp;amp;usg=__XdkZL-uaIOlDcViFKppxxw7C0vk=&amp;amp;h=436&amp;amp;w=600&amp;amp;sz=61&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=11&amp;amp;um=1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;tbnid=EsTCJxnc7ZwloM:&amp;amp;tbnh=98&amp;amp;tbnw=135&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dsialic%2Bacid%2Bglycoproteins%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26sa%3DN%26um%3D1 slika2], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1373</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1373"/>
		<updated>2009-12-07T10:58:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest [http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika2].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1372</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1372"/>
		<updated>2009-12-07T10:57:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest[http://www.uic.edu/classes/bios/bios100/lectf03am/glycoprotein.jpg slika2].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1371</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1371"/>
		<updated>2009-12-07T10:50:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/journal/v6/n11/abs/nmeth.1392.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1370</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1370"/>
		<updated>2009-12-07T10:48:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1369</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1369"/>
		<updated>2009-12-07T01:21:18Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1368</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1368"/>
		<updated>2009-12-07T01:21:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1367</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1367"/>
		<updated>2009-12-07T01:17:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1366</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1366"/>
		<updated>2009-12-07T01:16:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1365</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1365"/>
		<updated>2009-12-07T01:13:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1364</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1364"/>
		<updated>2009-12-07T01:11:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1363</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine,_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1363"/>
		<updated>2009-12-07T01:09:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: New page: Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=1362</id>
		<title>BiokemSeminar-SeznamNovic-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&amp;diff=1362"/>
		<updated>2009-12-07T01:06:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=Seznam novic po področjih=&lt;br /&gt;
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Encimatika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Biokemija bolezni===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami ]] Maruša Rajh, 16.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] Janez Meden, 15. 12. 2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje%2C_ki_bo_morda_pripomoglo_pojasniti%2C_zakaj_hepatitis_B_bolj_prizadene_mo%C5%A1ke_kot_%C5%BEenske Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske] Tine Tesovnik, 22. 12. 2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nevrobiokemija===&lt;br /&gt;
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]]  Špela Medic, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] Tea Lenarcic, 15.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Genomika===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nanobiotehnologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Celična biokemija===&lt;br /&gt;
[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]]  Tjaša Lukan, 8.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Hormonska regulacija===&lt;br /&gt;
[[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Metabolizem===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Signalne poti v celicah===&lt;br /&gt;
[[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] Ana Bajc, 15. 12. 2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Imunologija===&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Genetika===&lt;br /&gt;
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]]  Špela Alič, 1.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Forenzika===&lt;br /&gt;
[[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]]  Tanja Guček, 16.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
===Proteomika===&lt;br /&gt;
[[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]]  Alenka Bombač, 23.12.2009&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1361</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1361"/>
		<updated>2009-12-07T00:58:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Karmen K., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Katja P., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Špela B., Branislav L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž - [[Histonska demetilaza JHDM2A vpliva na neplodnost in debelost pri moških]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]&lt;br /&gt;
[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in protiteles pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka M., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Vid P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sara P., Katja P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1360</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1360"/>
		<updated>2009-12-07T00:54:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica: [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek: [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1359</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1359"/>
		<updated>2009-12-07T00:53:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Članek (prve tri strani) [http://www.bioanalytics.uio.no/documents/Literature-29-oct-09.pdf povezava2]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1358</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1358"/>
		<updated>2009-12-07T00:51:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Novica [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm povezava1]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1357</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1357"/>
		<updated>2009-12-07T00:47:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1356</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1356"/>
		<updated>2009-12-07T00:44:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s [http://wiki.answers.com/Q/What_is_tripsin_and_activity tripsinom] ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1355</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1355"/>
		<updated>2009-12-07T00:42:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg [http://en.wikipedia.org/wiki/Protein_mass_spectrometry masne spektrometrije], uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1354</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1354"/>
		<updated>2009-12-07T00:41:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [http://en.wikipedia.org/wiki/Biomarker biomarkerjev] ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji [http://www.nature.com/nmeth/index.html Nature Methods], pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1353</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1353"/>
		<updated>2009-12-07T00:38:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave [http://en.wikibooks.org/wiki/Proteomics/Protein_Sample_Preparation proteinskega vzorca], za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1352</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1352"/>
		<updated>2009-12-07T00:36:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine [http://sl.wikipedia.org/wiki/Likvor cerebrospinalnega likvorja], pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1351</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1351"/>
		<updated>2009-12-07T00:34:55Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige [http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1350</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1350"/>
		<updated>2009-12-07T00:33:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige[http://en.wikipedia.org/wiki/Sialic_acid sialično kislino], njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1349</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1349"/>
		<updated>2009-12-07T00:31:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1348</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1348"/>
		<updated>2009-12-07T00:30:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih [[Media:Example.ogg]]biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize [http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosidic_bond glikozidne vezi] med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1347</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1347"/>
		<updated>2009-12-07T00:28:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi med sialično kislino in sladkorjem. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali  36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1346</id>
		<title>Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Nova_tehnika_dolo%C4%8Devanja_lokacije_sladkorjev_vezanih_na_proteine_utira_pot_odkritjem_v_medicini&amp;diff=1346"/>
		<updated>2009-12-07T00:26:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: New page: Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Le-te  imajo  pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto, poleg masne spektomerije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature methods, pa je to mogoče v enem koraku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi sialične kisline. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so prepoznali 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1248</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1248"/>
		<updated>2009-11-30T21:43:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Karmen K., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Katja P., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Špela B., Branislav L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka M., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Vid P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sara P., Katja P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1247</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1247"/>
		<updated>2009-11-30T21:41:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Karmen K., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Katja P., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini]][http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Špela B., Branislav L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka M., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Vid P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sara P., Katja P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1245</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineNovica-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&amp;diff=1245"/>
		<updated>2009-11-30T21:37:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot &#039;rok za oddajo 1. verzije&#039; in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039; Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;hr&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seminarski roki: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 1.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 2.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 8.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;amp;id=986]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 9.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Vid P., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 15.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Janez Meden &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Karmen K., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 16.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maruša Rajh  &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Katja P., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje poškodbe DNA]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 22.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Andraž Šmon &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Tine Tesovnik&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 23.12.&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini]][http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Špela B., Branislav L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Gregor Kurinčič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Alenka Mikuž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Urška S., Blaž S.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 5.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Vid Puž &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Daša Janeš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Maja K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Špela Petelin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Saška P., Zorica L.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 6.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Alenka Buh &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 karmen kmet&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sabina M., Špela A.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 jasna brčić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 12.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Pia Pužar Dominkuš &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sara Pintar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Katja Pernek &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Janez M., Matej C.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 13.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Blaž Svetic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tea L., Ana B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2  Matej Cibic&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka M., Primož B.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Branislav Lukić&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 19.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Tine T., Špela P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Urška Slapšak &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Maruša R., Vid P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Saška Polanc&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Sara P., Katja P.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Predstavitev 20.1.09&#039;&#039;&#039; {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1  Maja Kozlevčar &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
2 Sabina Mavretič &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
3 Zorica Latinović &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=794</id>
		<title>Kolageni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=794"/>
		<updated>2009-11-28T13:31:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kolagen je protein medceličnine. Spada med fibrilarne proteine. Je najbolj zastopan protein našega telesa in predstavlja 25% vseh proteinov v telesu. Veliko ga je v tetivah mišic, kosteh, zobeh, hrustancu in koži pa tudi v stenah vseh telesnih organov. Organizacija molekul kolagena v medceličnini vpliva na lastnosti posameznih tkiv, adherentne povezave in [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenotype fenotip celic]. Njegova lastnost je velika natezna trdnost, skupaj s [http://en.wikipedia.org/wiki/Keratin keratinom] pa vpliva na čvrstost in elastičnost kože. Posledica procesa staranja je degradacija kolagena, katera vodi do nastanka kožnih gub.&lt;br /&gt;
Intenzivno preučevanje kolagenskih molekul se je začelo v prvi polovici 20. stoletja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen [http://asweknowit.net/images_edu/DWA5%20collagen.gif slika1] je zgrajen iz treh alfa verig, ki so med seboj povezane v trojno vijačnico. Verige vsebujejo 1/3 glicina ter 1/6 prolina in hidroksiprolina. Stranska veriga glicina (H atom) je tako majhna, da je lahko obrnjena v notranjost trojne vijačnice, obroč prolina in hidroksiprolina pa gleda nevzven. Struktura je stabilizirana z [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A7315&amp;amp;rendertype=def-item&amp;amp;id=A7574 vodikovimi vezmi], ki potekajo med vodikom N-H skupine in kisikom C=O skupine v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peptidna_vez peptidni vezi].&lt;br /&gt;
Vzorec aminokislin v posamezni verigi je Gly-X-Y, kjer je X pogosto prolin, Y pa hidroksiprolin [http://www.chemistryland.com/ElementarySchool/BuildingBlocks/collegenAminoAcids.jpg slika2]. Glicin zaseda vsako tretje mesto v verigi.&lt;br /&gt;
Posamezne molekule kolagena se zunaj celice povezujejo v kolagenska vlakna [http://www.nowpublishers.com/10.1561%5CCGV06%5C0600000013%5Ccgv0138x.gif slika3], katera so zelo odporna proti natezni sili, le-ta pa je odvisna od načina povezav in količine kolagenskih vlaken.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne tipe kolagenov, ki tvorijo različna vlakna in različne višje strukture. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sinteza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen izločajo [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibroblasts fibroblasti] [http://intcom.com.vn/en/uploads/spaw/news/1222746444.nv.jpg slika4] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Epithelial_cell epitelne celice]. V ribosomih nastanejo alfa polipeptidne verige, ki preidejo v lumen zrnatega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskega retikuluma](ER). Prekurzor kolagenskih verig se imenuje prokolagen.  &lt;br /&gt;
        &lt;br /&gt;
Prokolagenski polipeptid se modificira v ER, kjer poteče hidroksilacija, tvorba disulfidnih vezi in glikozilacija. ER je tudi mesto, kjer se po tri pro-alfa verige povežejo v trojno vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hidroksilacija [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6548 lizina] in prolina je pod vplivom vitamina C. Če je le-tega premalo, hidroksilacija ne poteče. Vitamin C je namreč kofaktor encimov hidroksilaz, posledica njegovega pomankanja pa je bolezen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut skorbut].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tvorba disulfidnih vezi poteka med N- in C- terminalnimi propeptidi in omogoča povezavo treh verig v trojno alfa vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation Glikozilacija] poteka v zrnatem ER in golgijevem aparatu. Na hidroksilizinske ostanke se dodata glukoza in galaktoza. Na določene asparaginske ostanke C-terminalnega propeptida pa se dodajo oligosaharidne enote. Glikozilacija proteina je potrebna za sekrecijo proteina iz celice, ki poteka z eksocitozo. Zunaj celice delujejo prokolagen peptidaze, katere odstranijo N- in C- terminalne propeptide (ti so na koncu vsake pro-alfa verige). To omogoči kolagenskim molekulam povezavo v kolagenska vlakna. Terminalni propeptidi torej inhibirajo nastanek kolagenskih vlaken znotraj celice. [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6551 slika5]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Tipi ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 19 tipov kolagena. Razlikujejo se glede na zaporedje aminokislin v posameznih verigah: lahko so vse tri verige identične, lahko sta enaki dve, ali pa se vse tri razlikujejo. Najpogostejši tipi kolagena v našem telesu so kolagen I, II, III, IV.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;TIP&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;STRUKTURNE LASTNOSTI&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;KJE SE NAHAJA&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;POSLEDICE NAPAK V DELOVANJU&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;300nm dolge fibrile, v različnih tkivih se povezuje z nekaterimi ostalimi tipi&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;koža, tetive, kosti, stene arterij&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Ehlers-Danlos_syndrome Ehlers-Danlosov sindrom] (zelo raztegljiva koža), zgodnja kortikalna hiperostoza (povečana količina kostnine)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;II&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, v matriksu  je navzkrižno povezan s kolagenom IX na proteoglikane&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;hrustanec&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;kolagenoza (sistemska vezivna bolezen)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;III&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, pogosto povezovanje s tipom I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;koža, mišice, stene krvnih žil&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Ehlers-Danlosov sindrom&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;IV&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;dvodimenzionalna mreža v bazalni lamini [http://www.e22.physik.tu-muenchen.de/bausch/What%20I%20do_files/image001.jpg slika6] &amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;bazalne lamine vseh celic&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Alportov sindrom, [http://en.wikipedia.org/wiki/Goodpasture_syndrome Goodpastureov sindrom]&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/table&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Prehrana: za idelavo želatine [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.rcsb.org/pdb/education_discussion/molecule_of_the_month/images/1cag_bonds.gif&amp;amp;imgrefurl=http://diybio4beginners.blogspot.com/2009/02/molocule-mondays-understanding-collagen.html&amp;amp;usg=__qANaHR1YK0ppoQzsAeyp43a5JwE=&amp;amp;h=397&amp;amp;w=478&amp;amp;sz=23&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=39&amp;amp;tbnid=59LAz-xnQV6LJM:&amp;amp;tbnh=107&amp;amp;tbnw=129&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dcollagen%2Bstructure%26gbv%3D2%26ndsp%3D21%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26start%3D21 video1] , prehranski dodatki&lt;br /&gt;
*Medicina: uporaba v lepotni kirurgiji, kolagenski vsadki&lt;br /&gt;
*Kozmetika: izdelki proti staranju kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#Veranič P, Romih R in Pšeničnik M. &#039;&#039;Praktični pouk celične biologije.&#039;&#039; 2. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d.d., 2005&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Collagen&lt;br /&gt;
#http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=793</id>
		<title>Kolageni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=793"/>
		<updated>2009-11-28T13:11:14Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kolagen je protein medceličnine. Spada med fibrilarne proteine. Je najbolj zastopan protein našega telesa in predstavlja 25% vseh proteinov v telesu. Veliko ga je v tetivah mišic, kosteh, zobeh, hrustancu in koži pa tudi v stenah vseh telesnih organov. Organizacija molekul kolagena v medceličnini vpliva na lastnosti posameznih tkiv, adherentne povezave in [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenotype fenotip celic]. Njegova lastnost je velika natezna trdnost, skupaj s [http://en.wikipedia.org/wiki/Keratin keratinom] pa vpliva na čvrstost in elastičnost kože. Posledica procesa staranja je degradacija kolagena, katera vodi do nastanka kožnih gub.&lt;br /&gt;
Intenzivno preučevanje kolagenskih molekul se je začelo v prvi polovici 20. stoletja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen [http://asweknowit.net/images_edu/DWA5%20collagen.gif slika1] je zgrajen iz treh alfa verig, ki so med seboj povezane v trojno vijačnico. Verige vsebujejo 1/3 glicina ter 1/6 prolina in hidroksiprolina. Stranska veriga glicina (H atom) je tako majhna, da je lahko obrnjena v notranjost trojne vijačnice, obroč prolina in hidroksiprolina pa gleda nevzven. Struktura je stabilizirana z [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A7315&amp;amp;rendertype=def-item&amp;amp;id=A7574 vodikovimi vezmi], ki potekajo med vodikom N-H skupine in kisikom C=O skupine v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peptidna_vez peptidni vezi].&lt;br /&gt;
Vzorec aminokislin v posamezni verigi je Gly-X-Y, kjer je X pogosto prolin, Y pa hidroksiprolin [http://www.chemistryland.com/ElementarySchool/BuildingBlocks/collegenAminoAcids.jpg slika2]. Glicin zaseda vsako tretje mesto v verigi.&lt;br /&gt;
Posamezne molekule kolagena se zunaj celice povezujejo v kolagenska vlakna [http://www.nowpublishers.com/10.1561%5CCGV06%5C0600000013%5Ccgv0138x.gif slika3], ki so zelo odporna proti natezni sili, le-ta pa je odvisna od načina povezav in količine kolagenskih vlaken.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne tipe kolagenov, ki tvorijo različna vlakna in različne višje strukture. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sinteza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen izločajo [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibroblasts fibroblasti] [http://intcom.com.vn/en/uploads/spaw/news/1222746444.nv.jpg slika4] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Epithelial_cell epitelne celice]. V ribosomih nastanejo alfa polipeptidne verige, ki preidejo v lumen zrnatega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskega retikuluma](ER). Prekurzor kolagenskih verig se imenuje prokolagen.  &lt;br /&gt;
        &lt;br /&gt;
Prokolagenski polipeptid se modificira v ER, kjer poteče hidroksilacija, tvorba disulfidnih vezi in glikozilacija. ER je tudi mesto, kjer se po tri pro-alfa verige povežejo v trojno vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hidroksilacija [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6548 lizina] in prolina je pod vplivom vitamina C. Če je le-tega premalo, hidroksilacija ne poteče. Vitamin C je namreč kofaktor encimov hidroksilaz, posledica njegovega pomankanja pa je bolezen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut skorbut].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tvorba disulfidnih vezi poteka med N- in C- terminalnimi propeptidi in omogoča povezavo treh verig v trojno alfa vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation Glikozilacija] poteka v zrnatem ER in golgijevem aparatu. Na hidroksilizinske ostanke se dodata glukoza in galaktoza. Na določene asparaginske ostanke C-terminalnega propeptida pa se dodajo oligosaharidne enote. Glikozilacija proteina je potrebna za sekrecijo proteina iz celice, ki poteka z eksocitozo. Zunaj celice delujejo prokolagen peptidaze, katere odstranijo N- in C- terminalne propeptide (ti so na koncu vsake pro-alfa verige). To omogoči kolagenskim molekulam povezavo v kolagenska vlakna. Terminalni propeptidi torej inhibirajo nastanek kolagenskih vlaken znotraj celice. [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6551 slika5]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Tipi ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 19 tipov kolagena. Razlikujejo se glede na zaporedje aminokislin v posameznih verigah: lahko so vse tri verige identične, lahko sta enaki dve, ali pa se vse tri razlikujejo. Najpogostejši tipi kolagena v našem telesu so kolagen I, II, III, IV.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;TIP&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;STRUKTURNE LASTNOSTI&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;KJE SE NAHAJA&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;POSLEDICE NAPAK V DELOVANJU&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;300nm dolge fibrile, v različnih tkivih se povezuje z nekaterimi ostalimi tipi&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;koža, tetive, kosti, stene arterij&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Ehlers-Danlos_syndrome Ehlers-Danlosov sindrom] (zelo raztegljiva koža), zgodnja kortikalna hiperostoza (povečana količina kostnine)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;II&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, v matriksu  je navzkrižno povezan s kolagenom IX na proteoglikane&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;hrustanec&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;kolagenoza (sistemska vezivna bolezen)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;III&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, pogosto povezovanje s tipom I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;koža, mišice, stene krvnih žil&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Ehlers-Danlosov sindrom&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;IV&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;dvodimenzionalna mreža v bazalni lamini [http://www.e22.physik.tu-muenchen.de/bausch/What%20I%20do_files/image001.jpg slika6] &amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;bazalne lamine vseh celic&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Alportov sindrom, [http://en.wikipedia.org/wiki/Goodpasture_syndrome Goodpastureov sindrom]&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/table&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Prehrana: za idelavo želatine [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.rcsb.org/pdb/education_discussion/molecule_of_the_month/images/1cag_bonds.gif&amp;amp;imgrefurl=http://diybio4beginners.blogspot.com/2009/02/molocule-mondays-understanding-collagen.html&amp;amp;usg=__qANaHR1YK0ppoQzsAeyp43a5JwE=&amp;amp;h=397&amp;amp;w=478&amp;amp;sz=23&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=39&amp;amp;tbnid=59LAz-xnQV6LJM:&amp;amp;tbnh=107&amp;amp;tbnw=129&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dcollagen%2Bstructure%26gbv%3D2%26ndsp%3D21%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26start%3D21 video1] , prehranski dodatki&lt;br /&gt;
*Medicina: uporaba v lepotni kirurgiji, kolagenski vsadki&lt;br /&gt;
*Kozmetika: izdelki proti staranju kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#Veranič P, Romih R in Pšeničnik M. &#039;&#039;Praktični pouk celične biologije.&#039;&#039; 2. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d.d., 2005&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Collagen&lt;br /&gt;
#http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=792</id>
		<title>Kolageni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=792"/>
		<updated>2009-11-28T12:30:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kolagen je protein medceličnine. Spada med fibrilarne proteine. Je najbolj zastopan protein našega telesa in predstavlja 25% vseh proteinov v telesu. Veliko ga je v tetivah mišic, kosteh, zobeh, hrustancu in koži pa tudi v stenah vseh telesnih organov. Organizacija molekul kolagena v medceličnini vpliva na lastnosti posameznih tkiv, adherentne povezave in [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenotype fenotip celic]. Njegova lastnost je velika natezna trdnost, skupaj s [http://en.wikipedia.org/wiki/Keratin keratinom] pa vpliva na čvrstost in elastičnost kože. Posledica procesa staranja je degradacija kolagena, katera vodi do nastanka kožnih gub.&lt;br /&gt;
Intenzivno preučevanje kolagenskih molekul se je začelo v prvi polovici 20. stoletja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen [http://asweknowit.net/images_edu/DWA5%20collagen.gif slika1] je zgrajen iz treh alfa verig, ki so med seboj povezane v trojno vijačnico. Verige vsebujejo 1/3 glicina ter 1/6 prolina in hidroksiprolina. Stranska veriga glicina (H atom) je tako majhna, da je lahko obrnjena v notranjost trojne vijačnice, obroč prolina in hidroksiprolina pa gleda nevzven. Struktura je stabilizirana z [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A7315&amp;amp;rendertype=def-item&amp;amp;id=A7574 vodikovimi vezmi], katere potekajo med vodikom N-H skupine in kisikom C=O skupine v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peptidna_vez peptidni vezi].&lt;br /&gt;
Vzorec aminokislin v posamezni verigi je Gly-X-Y, kjer je X pogosto prolin, Y pa hidroksiprolin [http://www.chemistryland.com/ElementarySchool/BuildingBlocks/collegenAminoAcids.jpg slika2]. Glicin zaseda vsako tretje mesto v verigi.&lt;br /&gt;
Posamezne molekule kolagena se zunaj celice povezujejo v kolagenska vlakna [http://www.nowpublishers.com/10.1561%5CCGV06%5C0600000013%5Ccgv0138x.gif slika3], ki so zelo odporna proti natezni sili, le-ta pa je odvisna od načina povezav in količine kolagenskih vlaken.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne tipe kolagenov, ki tvorijo različna vlakna in različne višje strukture. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sinteza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen izločajo [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibroblasts fibroblasti] [http://intcom.com.vn/en/uploads/spaw/news/1222746444.nv.jpg slika4] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Epithelial_cell epitelne celice]. V ribosomih nastanejo alfa polipeptidne verige, ki preidejo v lumen zrnatega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskega retikuluma](ER). Prekurzor kolagenskih verig se imenuje prokolagen.  &lt;br /&gt;
        &lt;br /&gt;
Prokolagenski polipeptid se modificira v ER, kjer poteče hidroksilacija, tvorba disulfidnih vezi in glikozilacija. ER je tudi mesto, kjer se po tri pro-alfa verige povežejo v trojno vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hidroksilacija [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6548 lizina] in prolina je pod vplivom vitamina C. Če je le-tega premalo, hidroksilacija ne poteče. Vitamin C je namreč kofaktor encimov hidroksilaz, posledica njegovega pomankanja pa je bolezen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut skorbut].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tvorba disulfidnih vezi poteka med N- in C- terminalnimi propeptidi in omogoča povezavo treh verig v trojno alfa vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation Glikozilacija] poteka v zrnatem ER in golgijevem aparatu. Na hidroksilizinske ostanke se dodata glukoza in galaktoza. Na določene asparaginske ostanke C-terminalnega propeptida pa se dodajo oligosaharidne enote. Glikozilacija proteina je potrebna za sekrecijo proteina iz celice, ki poteka z eksocitozo. Zunaj celice delujejo prokolagen peptidaze, katere odstranijo N- in C- terminalne propeptide (ti so na koncu vsake pro alfa verige). To omogoči kolagenskim molekulam povezavo v kolagenska vlakna. Terminalni propeptidi torej inhibirajo nastanek kolagenskih vlaken znotraj celice. [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6551 slika5]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Tipi ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 19 tipov kolagena. Razlikujejo se glede na zaporedje aminokislin v posameznih verigah: lahko so vse tri verige identične, lahko sta enaki dve, ali pa se vse tri razlikujejo. Najpogostejši tipi kolagena v našem telesu so kolagen I, II, III, IV.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;TIP&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;STRUKTURNE LASTNOSTI&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;KJE SE NAHAJA&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;POSLEDICE NAPAK V DELOVANJU&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;300nm dolge fibrile, v različnih tkivih se povezuje z nekaterimi ostalimi tipi&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;koža, tetive, kosti, stene arterij&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Ehlers-Danlos_syndrome Ehlers-Danlosov sindrom] (zelo raztegljiva koža), zgodnja kortikalna hiperostoza (povečana količina kostnine)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;II&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, v matriksu  je navzkrižno povezan s kolagenom IX na proteoglikane&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;hrustanec&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;kolagenoza (sistemska vezivna bolezen)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;III&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, pogosto povezovanje s tipom I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;koža, mišice, stene krvnih žil&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Ehlers-Danlosov sindrom&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;IV&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;dvodimenzionalna mreža v bazalni lamini [http://www.e22.physik.tu-muenchen.de/bausch/What%20I%20do_files/image001.jpg slika6] &amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;bazalne lamine vseh celic&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Alportov sindrom, [http://en.wikipedia.org/wiki/Goodpasture_syndrome Goodpastureov sindrom]&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/table&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Prehrana: za idelavo želatine [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.rcsb.org/pdb/education_discussion/molecule_of_the_month/images/1cag_bonds.gif&amp;amp;imgrefurl=http://diybio4beginners.blogspot.com/2009/02/molocule-mondays-understanding-collagen.html&amp;amp;usg=__qANaHR1YK0ppoQzsAeyp43a5JwE=&amp;amp;h=397&amp;amp;w=478&amp;amp;sz=23&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=39&amp;amp;tbnid=59LAz-xnQV6LJM:&amp;amp;tbnh=107&amp;amp;tbnw=129&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dcollagen%2Bstructure%26gbv%3D2%26ndsp%3D21%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26start%3D21 video1] , prehranski dodatki&lt;br /&gt;
*Medicina: uporaba v lepotni kirurgiji, kolagenski vsadki&lt;br /&gt;
*Kozmetika: izdelki proti staranju kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#Veranič P, Romih R in Pšeničnik M. &#039;&#039;Praktični pouk celične biologije.&#039;&#039; 2. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d.d., 2005&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Collagen&lt;br /&gt;
#http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=621</id>
		<title>Kolageni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=621"/>
		<updated>2009-11-23T19:37:14Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kolagen je protein medceličnine. Spada med fibrilarne proteine. Je najbolj zastopan protein našega telesa in predstavlja 25% vseh proteinov v telesu. Veliko ga je v tetivah mišic, kosteh, zobeh, hrustancu in koži pa tudi v stenah vseh telesnih organov. Organizacija molekul kolagena v medceličnini vpliva na lastnosti posameznih tkiv, adherentne povezave in [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenotype fenotip celic]. Njegova lastnost je velika natezna trdnost, skupaj s [http://en.wikipedia.org/wiki/Keratin keratinom] pa vpliva na čvrstost in elastičnost kože. Posledica staranja je degradacija kolagena, ki vodi do nastanka kožnih gub.&lt;br /&gt;
Intenzivno preučevanje kolagenskih molekul se je začelo v prvi polovici 20. stoletja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen [http://asweknowit.net/images_edu/DWA5%20collagen.gif slika1] je zgrajen iz treh alfa verig ki so med seboj povezane v trojno vijačnico. Verige vsebujejo 1/3 glicina ter 1/6 prolina in hidroksiprolina. Stranska veriga glicina (H atom) je tako majhna, da je lahko obrnjena v notranjost trojne vijačnice, obroč prolina in hidroksiprolina pa gleda nevzven. Struktura je stabilizirana z [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A7315&amp;amp;rendertype=def-item&amp;amp;id=A7574 vodikovimi vezmi], ki potekajo med vodikom N-H skupine in kisikom C=O skupine v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peptidna_vez peptidni vezi].&lt;br /&gt;
Vzorec aminokislin v posamezni verigi je Gly-X-Y, kjer je X pogosto prolin, Y pa hidroksiprolin [http://www.chemistryland.com/ElementarySchool/BuildingBlocks/collegenAminoAcids.jpg slika2]. Glicin zaseda vsako tretje mesto v verigi.&lt;br /&gt;
Posamezne molekule kolagena se zunaj celice povezujejo v kolagenska vlakna [http://www.nowpublishers.com/10.1561%5CCGV06%5C0600000013%5Ccgv0138x.gif slika3], ki so zelo odporna proti natezni sili, le-ta pa je odvisna od načina povezav in količine kolagenskih vlaken.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne tipe kolagenov, ki tvorijo različna vlakna in različne višje strukture. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sinteza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen izločajo [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibroblasts fibroblasti] [http://intcom.com.vn/en/uploads/spaw/news/1222746444.nv.jpg slika4] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Epithelial_cell epitelne celice]. V ribosomih nastanejo  alfa polipeptidne verige, ki preidejo v lumen zrnatega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskega retikuluma] (ER). Prekurzor kolagenskih verig se imenuje prokolagen.  &lt;br /&gt;
        &lt;br /&gt;
Prokolagenski polipeptid se modificira v ER, kjer poteče hidroksilacija, tvorba disulfidnih vezi in glikozilacija. ER je tudi mesto, kjer se po tri pro-alfa verige povežejo v trojno vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hidroksilacija [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6548 lizina] in prolina je pod vplivom vitamina C. Če je le-tega premalo, hidroksilacija ne poteče. Vitamin C je namreč kofaktor encimov hidroksilaz, posledica njegovega pomankanja pa je bolezen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut skorbut].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tvorba disulfidnih vezi poteka med N- in C- terminalnimi propeptidi in omogoča povezavo treh verig v trojno alfa vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation Glikozilacija] poteka v zrnatem ER in golgijevem aparatu. Na hidroksilizinske ostanke se dodata glukoza in galaktoza. Na določene asparaginske ostanke C-terminalnega propeptida  pa se dodajo oligosaharidne enote. Glikozilacija proteina je potrebna za sekrecijo proteina iz celice, ki poteka z eksocitozo. Zunaj celice delujejo prokolagen peptidaze ki odstranijo N- in C- terminalne propeptide (te so na koncu vsake pro alfa verige). To omogoči kolagenskim molekulam povezavo v kolagenska vlakna. Terminalni propeptidi torej inhibirajo nastanek kolagenskih vlaken znotraj celice. [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6551 slika5]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Tipi ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 19 tipov kolagena. Razlikujejo se glede na sekvenco aminokislin v posameznih verigah: lahko so vse tri verige identične, lahko sta enaki dve, ali pa se vse tri razlikujejo. Najpogostejši tipi kolagena v našem telesu so kolagen I, II, III, IV.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;TIP&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;STRUKTURNE LASTNOSTI&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;KJE SE NAHAJA&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;POSLEDICE NAPAK V DELOVANJU&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;300nm dolge fibrile, v različnih tkivih se povezuje z nekaterimi ostalimi tipi&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;koža, tetive, kosti, stene arterij&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Ehlers-Danlos_syndrome Ehlers-Danlosov sindrom] (zelo raztegljiva koža), zgodnja kortikalna hiperostoza (povečana količina kostnine)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;II&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, v matriksu  je navzkrižno povezan s kolagenom IX na proteoglikane&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;hrustanec&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;kolagenoza (sistemska vezivna bolezen)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;III&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, pogosto povezovanje s tipom I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;koža, mišice, stene krvnih žil&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Ehlers-Danlosov sindrom&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;IV&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;dvodimenzionalna mreža v bazalni lamini [http://www.e22.physik.tu-muenchen.de/bausch/What%20I%20do_files/image001.jpg slika6] &amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;bazalne lamine vseh celic&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Alportov sindrom, [http://en.wikipedia.org/wiki/Goodpasture_syndrome Goodpastureov sindrom]&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/table&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Prehrana: za idelavo želatine [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.rcsb.org/pdb/education_discussion/molecule_of_the_month/images/1cag_bonds.gif&amp;amp;imgrefurl=http://diybio4beginners.blogspot.com/2009/02/molocule-mondays-understanding-collagen.html&amp;amp;usg=__qANaHR1YK0ppoQzsAeyp43a5JwE=&amp;amp;h=397&amp;amp;w=478&amp;amp;sz=23&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=39&amp;amp;tbnid=59LAz-xnQV6LJM:&amp;amp;tbnh=107&amp;amp;tbnw=129&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dcollagen%2Bstructure%26gbv%3D2%26ndsp%3D21%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26start%3D21 video1] , prehranski dodatki&lt;br /&gt;
*Medicina: uporaba v lepotni kirurgiji, kolagenski vsadki&lt;br /&gt;
*Kozmetika: izdelki proti staranju kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#Veranič P, Romih R in Pšeničnik M. &#039;&#039;Praktični pouk celične biologije.&#039;&#039; 2. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d.d., 2005&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Collagen&lt;br /&gt;
#http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=620</id>
		<title>Kolageni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Kolageni&amp;diff=620"/>
		<updated>2009-11-23T19:28:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Kolagen je protein medceličnine. Spada med fibrilarne proteine. Je najbolj zastopan protein našega telesa in predstavlja 25% vseh proteinov v telesu. Veliko ga je v tetivah mišic, kosteh, zobeh, hrustancu in koži pa tudi v stenah vseh telesnih organov. Organizacija molekul kolagena v medceličnini vpliva na lastnosti posameznih tkiv, adherentne povezave in [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenotype fenotip celic]. Njegova lastnost je velika natezna trdnost, skupaj s [http://en.wikipedia.org/wiki/Keratin keratinom] pa vpliva na čvrstost in elastičnost kože. Posledica staranja je degradacija kolagena, ki vodi do nastanka kožnih gub.&lt;br /&gt;
Intenzivno preučevanje kolagenskih molekul se je začelo v prvi polovici 20. stoletja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zgradba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen [http://asweknowit.net/images_edu/DWA5%20collagen.gif slika1] je zgrajen iz treh alfa verig ki so med seboj povezane v trojno vijačnico. Verige vsebujejo 1/3 glicina ter 1/6 prolina in hidroksiprolina. Stranska veriga glicina (H atom) je tako majhna, da je lahko obrnjena v notranjost trojne vijačnice, obroč prolina in hidroksiprolina pa gleda nevzven. Struktura je stabilizirana z [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A7315&amp;amp;rendertype=def-item&amp;amp;id=A7574 vodikovimi vezmi], ki potekajo med vodikom N-H skupine in kisikom C=O skupine v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Peptidna_vez peptidni vezi].&lt;br /&gt;
Vzorec aminokislin v posamezni verigi je Gly-X-Y, kjer je X pogosto prolin, Y pa hidroksiprolin [http://www.chemistryland.com/ElementarySchool/BuildingBlocks/collegenAminoAcids.jpg slika2]. Glicin zaseda vsako tretje mesto v verigi.&lt;br /&gt;
Posamezne molekule kolagena se zunaj celice povezujejo v kolagenska vlakna [http://www.nowpublishers.com/10.1561%5CCGV06%5C0600000013%5Ccgv0138x.gif slika3], ki so zelo odporna proti natezni sili, le ta pa je odvisna od načina povezav in količine kolagenskih vlaken.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne tipe kolagenov, ki tvorijo različna vlakna in različne višje strukture. &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sinteza ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kolagen izločajo [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibroblasts fibroblasti] [http://intcom.com.vn/en/uploads/spaw/news/1222746444.nv.jpg slika4] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Epithelial_cell epitelne celice]. V ribosomih nastanejo  alfa polipeptidne verige, ki preidejo v lumen zrnatega [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum endoplazmatskega retikuluma] (ER). Prekurzor kolagenskih verig se imenuje prokolagen.  &lt;br /&gt;
        &lt;br /&gt;
Prokolagenski polipeptid se modificira v ER, kjer poteče hidroksilacija, tvorba disulfidnih vezi in glikozilacija. ER je tudi mesto, kjer se po tri pro-alfa verige povežejo v trojno vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hidroksilacija [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6548 lizina] in prolina je pod vplivom vitamina C. Če je le-tega premalo, hidroksilacija ne poteče. Vitamin C je namreč kofaktor encimov hidroksilaz, posledica njegovega pomankanja pa je bolezen [http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut skorbut].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tvorba disulfidnih vezi poteka med N- in C- terminalnimi propeptidi in omogoča povezavo treh verig v trojno alfa vijačnico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://en.wikipedia.org/wiki/Glycosylation Glikozilacija] poteka v zrnatem ER in golgijevem aparatu. Na hidroksilizinske ostanke se dodata glukoza in galaktoza. Na določene asparaginske ostanke C-terminalnega propeptida  pa se dodajo oligosaharidne enote. Glikozilacija proteina je potrebna za sekrecijo proteina iz celice, ki poteka z eksocitozo. Zunaj celice delujejo prokolagen peptidaze ki odstranijo N- in C- terminalne propeptide (te so na koncu vsake pro alfa verige). To omogoči kolagenskim molekulam povezavo v kolagenska vlakna. Terminalni propeptidi torej inhibirajo nastanek kolagenskih vlaken znotraj celice. [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&amp;amp;rendertype=figure&amp;amp;id=A6551 slika5]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Tipi ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 19 tipov kolagena. Razlikujejo se glede na sekvenco aminokislin v posameznih verigah: lahko so vse tri verige identične, lahko sta enaki dve, ali pa se vse tri razlikujejo. Najpogostejši tipi kolagena v našem telesu so kolagen I, II, III, IV.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;TIP&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;STRUKTURNE LASTNOSTI&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;KJE SE NAHAJA&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;th &amp;gt;POSLEDICE NAPAK V DELOVANJU&amp;lt;/th&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;300nm dolge fibrile, v različnih tkivih se povezuje z nekaterimi ostalimi tipi&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;koža, tetive, kosti, stene arterij&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td &amp;gt;[http://en.wikipedia.org/wiki/Ehlers-Danlos_syndrome Ehlers-Danlosov sindrom] (zelo raztegljiva koža), zgodnja kortikalna hiperostoza (povečana količina kostnine)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;II&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, v matriksu  je navzkrižno povezan s kolagenom IX na proteoglikane&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;hrustanec&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;kolagenoza (sistemska vezivna bolezen)&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;III&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;300nm dolge fibrile, pogosto povezovanje s tipom I&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;koža, mišice, stene krvnih žil&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Ehlers-Danlosov sindrom&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;IV&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;dvodimenzionalna mreža v bazalni lamini [http://www.e22.physik.tu-muenchen.de/bausch/What%20I%20do_files/image001.jpg slika6] &amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;bazalne lamine vseh celic&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;td&amp;gt;Alportov sindrom, [http://en.wikipedia.org/wiki/Goodpasture_syndrome Goodpastureov sindrom]&amp;lt;/td&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/tr&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;/table&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Uporaba ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Prehrana: za idelavo želatine [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.rcsb.org/pdb/education_discussion/molecule_of_the_month/images/1cag_bonds.gif&amp;amp;imgrefurl=http://diybio4beginners.blogspot.com/2009/02/molocule-mondays-understanding-collagen.html&amp;amp;usg=__qANaHR1YK0ppoQzsAeyp43a5JwE=&amp;amp;h=397&amp;amp;w=478&amp;amp;sz=23&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=39&amp;amp;tbnid=59LAz-xnQV6LJM:&amp;amp;tbnh=107&amp;amp;tbnw=129&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dcollagen%2Bstructure%26gbv%3D2%26ndsp%3D21%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26start%3D21 video1] , prehranski dodatki&lt;br /&gt;
*Medicina: uporaba v lepotni kirurgiji, kolagenski vsadki&lt;br /&gt;
*Kozmetika: izdelki proti staranju kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Viri ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#Veranič P, Romih R in Pšeničnik M. &#039;&#039;Praktični pouk celične biologije.&#039;&#039; 2. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, d.d., 2005&lt;br /&gt;
#http://en.wikipedia.org/wiki/Collagen&lt;br /&gt;
#http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=mcb&amp;amp;part=A6542&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09&amp;diff=270</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09&amp;diff=270"/>
		<updated>2009-10-21T16:21:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: /* Skupina 5 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)!&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure.&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 1 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 2 ===&lt;br /&gt;
Alenka Mikuž in Daša Janeš&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Biočipi]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 3 ===&lt;br /&gt;
Ana Bajc in Sara Pintar&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Huntingtonova bolezen]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 4 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 5 ===&lt;br /&gt;
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Kolageni]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 6 ===&lt;br /&gt;
Matej Cibic in Saška Polanc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Verižna reakcija s polimerazo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 7 ===&lt;br /&gt;
Vid Puž in Blaž Svetic&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 8 ===&lt;br /&gt;
Špela Alič in Tanja Guček&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 9 ===&lt;br /&gt;
Gregor Kurinčič in Janez Meden&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Jedrna membrana in jedrna pora]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 10 ===&lt;br /&gt;
Andraž Šmon in Tine Tesovnik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Mišična distrofija]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 11 ===&lt;br /&gt;
Jasna Brčič, Karmen Kmet&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 12 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 13 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 14 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 15 ===&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
=== Skupina 16 ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09&amp;diff=269</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09&amp;diff=269"/>
		<updated>2009-10-21T16:20:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: /* Skupina 5 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)!&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure.&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 1 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 2 ===&lt;br /&gt;
Alenka Mikuž in Daša Janeš&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Biočipi]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 3 ===&lt;br /&gt;
Ana Bajc in Sara Pintar&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Huntingtonova bolezen]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 4 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 5 ===&lt;br /&gt;
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš&lt;br /&gt;
[[Kolageni]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 6 ===&lt;br /&gt;
Matej Cibic in Saška Polanc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Verižna reakcija s polimerazo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 7 ===&lt;br /&gt;
Vid Puž in Blaž Svetic&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 8 ===&lt;br /&gt;
Špela Alič in Tanja Guček&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 9 ===&lt;br /&gt;
Gregor Kurinčič in Janez Meden&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Jedrna membrana in jedrna pora]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 10 ===&lt;br /&gt;
Andraž Šmon in Tine Tesovnik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Mišična distrofija]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 11 ===&lt;br /&gt;
Jasna Brčič, Karmen Kmet&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 12 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 13 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 14 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 15 ===&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
=== Skupina 16 ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09&amp;diff=219</id>
		<title>BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineLeksikon-B09&amp;diff=219"/>
		<updated>2009-10-15T09:24:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Abombac: /* Skupina 5 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Vpišite imena članov posameznih skupin za leksikografske opise (Biokemiki 2009/10)!&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Rok za vpis članov skupine (vsaka skupina ima 2 študenta) je 26. oktober 2009 do 12. ure.&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
Do 9. novembra je treba vpisati še naslov teme. Pred vpisom svoje teme preverite, da je ni izbral in vpisal že kdo drug - velja tudi za pretekla leta.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če ste v dvomih, kako vpisati podatke, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/index.php?title=Skupine_za_leksikon_-_B08 lanski seznam]. Vrstni red skupin ni povezan z roki, saj imate vsi isti rok za oddajo - 1. december do 12. ure.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 1 ===&lt;br /&gt;
Marija Kovač in Tončej Zwitter &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Viroidi]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;to je samo primer - nadomestite ga s svojimi podatki&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 2 ===&lt;br /&gt;
Alenka Mikuž in Daša Janeš&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biočipi&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 3 ===&lt;br /&gt;
Ana Bajc in Sara Pintar&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[[Huntingtonova bolezen]]&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 4 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alexandra Bogožalec in Aljaž Gaber&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 5 ===&lt;br /&gt;
Alenka Bombač in Pia Pužar Dominkuš&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 6 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 7 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 8 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 9 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 10 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 11 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 12 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 13 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 14 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Skupina 15 ===&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
=== Skupina 16 ===&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Abombac</name></author>
	</entry>
</feed>