<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Amarolt</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Amarolt"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Amarolt"/>
	<updated>2026-04-15T20:25:43Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2866</id>
		<title>Aktin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2866"/>
		<updated>2010-01-07T08:46:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Amarolt: Undo revision 2403 by Amarolt (Talk)&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Aktinski filamenti&#039;&#039;&#039; so eni od treh tipov citoskeleta. Zgrajeni so iz dveh prepletajočih se verig in najdemo jih pod celično membrano. Polimerno obliko aktina imenujemo F-aktin (d = 7 mm), monomerno pa G-aktin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;[[Aktin]]&#039;&#039;&#039; v celici skrbi za: &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- mišično kontrakcijo &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- ameboidno gibanje &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- celično delitev &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- celično lokomocijo &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- vzdržuje obliko celice &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Aktin je sestavljen iz 375 aminokislin in je najbolj zastopan protein v celici. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 6 izomernih oblik: &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- 4-α-aktin: v celicah za krčenje &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- 1-β-aktin: v celicah za gibanje &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- 1-γ-aktin: v gladkih mišičnih celicah &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Arp 1 (actin related protein): vključen je v transport, povezan z mikrotubuli &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Arp 2/3: se povežeta v kompleks; sodelujeta pri nastajanju in razvejanju aktinskih filamentov &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Nastanek aktinskih filamentov:&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
Odvisen je od zadostne koncentracije G-aktina z vezanim ATP ter ustreznega ionskega razmerja. Aktinska molekula je globularni protein (G-aktin). V svoji zgradbi vsebuje posebno mesto za vezavo ATP ali ADP. Vezava je odvisna od koncentracije Mg2+ ionov. Po vezavi ATP ima G-aktin 10-krat večjo afiniteto do vezave z drugo molekulo G-aktina. Na ta način nastane iz monomera polimer (F-aktin). Koncu, kjer se molekule dodajajo, pravimo pozitivni konec. Na nasprotnem, negativnem koncu pa prihaja do hidrolize ATP v ADP. Molekule z vezanim ADP pa se hitreje odcepljajo. Prenos monomera s + konca na – konec na F-aktinu imenujemo &#039;treadmilling&#039;. V primeru povišane koncentracije G-aktina (&amp;gt; 0,8 μM) poteka dodajanje na obeh koncih filamenta. Če pa je koncentracija manjša od 0,1 μM, se začne filament krajšati na obeh koncih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri vzdrževanju razmerja med monomerno in polimerno obliko sodelujeta 2 proteina: TIMOZIN in PROFILIN, pri cepitvi pa KOFILIN in GELSOLIN. Proteine, ki stabilizirajo aktinske filamente, imenujemo pokrovni ali capping proteini. Najbolj znana sta: CAP Z in TROPOMODULIN.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Slike strukture aktina si lahko ogledate na na spletnem naslovu:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- http://www.alsa.at/static/images/chemiereport/Aktin_Struktur.jpg &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- http://edoc.hu-berlin.de/dissertationen/daehmlow-steffen-2006-04-07/HTML/image002.jpg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Če želite natatančnejšo razlago si oglejte naslednjo stran:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039; &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- http://de.wikipedia.org/wiki/Aktin &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Viri:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;-  Holmes KC, Popp D, Gebhard W, Kabsch W.: Atomic model of the actin filament. Nature 1990, 347, 21-2 &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Didry D, Carlier MF, Pantaloni D: Synergy between actin depolymerizing factor/cofilin and profilin in increasing actin filament turnover. J Biol Chem. 1998; 273(40): 25602-11 &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Karakozova M, Kozak M, Wong CC, Bailey AO, Yates JR 3rd, Mogilner A, Zebroski H, Kashina A: Arginylation of beta-actin regulates actin cytoskeleton and cell motility. Science 2006; 313(5784): 192-6 &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Amarolt</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2865</id>
		<title>Aktin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2865"/>
		<updated>2010-01-07T08:45:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Amarolt: Undo revision 2403 by Amarolt (Talk)&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Aktinski filamenti&#039;&#039;&#039; so eni od treh tipov citoskeleta. Zgrajeni so iz dveh prepletajočih se verig in najdemo jih pod celično membrano. Polimerno obliko aktina imenujemo F-aktin (d = 7 mm), monomerno pa G-aktin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;[[Aktin]]&#039;&#039;&#039; v celici skrbi za: &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- mišično kontrakcijo &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- ameboidno gibanje &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- celično delitev &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- celično lokomocijo &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- vzdržuje obliko celice &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Aktin je sestavljen iz 375 aminokislin in je najbolj zastopan protein v celici. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 6 izomernih oblik: &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- 4-α-aktin: v celicah za krčenje &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- 1-β-aktin: v celicah za gibanje &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- 1-γ-aktin: v gladkih mišičnih celicah &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Arp 1 (actin related protein): vključen je v transport, povezan z mikrotubuli &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Arp 2/3: se povežeta v kompleks; sodelujeta pri nastajanju in razvejanju aktinskih filamentov &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Nastanek aktinskih filamentov:&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
Odvisen je od zadostne koncentracije G-aktina z vezanim ATP ter ustreznega ionskega razmerja. Aktinska molekula je globularni protein (G-aktin). V svoji zgradbi vsebuje posebno mesto za vezavo ATP ali ADP. Vezava je odvisna od koncentracije Mg2+ ionov. Po vezavi ATP ima G-aktin 10-krat večjo afiniteto do vezave z drugo molekulo G-aktina. Na ta način nastane iz monomera polimer (F-aktin). Koncu, kjer se molekule dodajajo, pravimo pozitivni konec. Na nasprotnem, negativnem koncu pa prihaja do hidrolize ATP v ADP. Molekule z vezanim ADP pa se hitreje odcepljajo. Prenos monomera s + konca na – konec na F-aktinu imenujemo &#039;treadmilling&#039;. V primeru povišane koncentracije G-aktina (&amp;gt; 0,8 μM) poteka dodajanje na obeh koncih filamenta. Če pa je koncentracija manjša od 0,1 μM, se začne filament krajšati na obeh koncih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri vzdrževanju razmerja med monomerno in polimerno obliko sodelujeta 2 proteina: TIMOZIN in PROFILIN, pri cepitvi pa KOFILIN in GELSOLIN. Proteine, ki stabilizirajo aktinske filamente, imenujemo pokrovni ali capping proteini. Najbolj znana sta: CAP Z in TROPOMODULIN.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Slike strukture aktina si lahko ogledate na na spletnem naslovu:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- http://www.alsa.at/static/images/chemiereport/Aktin_Struktur.jpg &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- http://edoc.hu-berlin.de/dissertationen/daehmlow-steffen-2006-04-07/HTML/image002.jpg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Če želite natatančnejšo razlago si oglejte naslednjo stran:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039; &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- http://de.wikipedia.org/wiki/Aktin &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;Viri:&#039;&#039;&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&#039;&#039;-  Holmes KC, Popp D, Gebhard W, Kabsch W.: Atomic model of the actin filament. Nature 1990, 347, 21-2 &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Didry D, Carlier MF, Pantaloni D: Synergy between actin depolymerizing factor/cofilin and profilin in increasing actin filament turnover. J Biol Chem. 1998; 273(40): 25602-11 &amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
- Karakozova M, Kozak M, Wong CC, Bailey AO, Yates JR 3rd, Mogilner A, Zebroski H, Kashina A: Arginylation of beta-actin regulates actin cytoskeleton and cell motility. Science 2006; 313(5784): 192-6 &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Amarolt</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2403</id>
		<title>Aktin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2403"/>
		<updated>2010-01-05T09:11:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Amarolt: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Aktinski filamenti&#039;&#039;&#039; so eni od treh tipov citoskeleta. Zgrajeni so iz dveh prepletajočih se verig in najdemo jih pod celično membrano. Polimerno obliko aktina imenujemo F-aktin (d = 7 mm), monomerno pa G-aktin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;[[Aktin]]&#039;&#039;&#039; v celici skrbi za:&lt;br /&gt;
- mišično kontrakcijo&lt;br /&gt;
- ameboidno gibanje&lt;br /&gt;
- celično delitev&lt;br /&gt;
- celično lokomocijo&lt;br /&gt;
- vzdržuje obliko celice&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Aktin je sestavljen iz 375 aminokislin in je najbolj zastopan protein v celici. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 6 izomernih oblik:&lt;br /&gt;
- 4-α-aktin: v celicah za krčenje&lt;br /&gt;
- 1-β-aktin: v celicah za gibanje&lt;br /&gt;
- 1-γ-aktin: v gladkih mišičnih celicah&lt;br /&gt;
- Arp 1 (actin related protein): vključen je v transport, povezan z mikrotubuli&lt;br /&gt;
- Arp 2/3: se povežeta v kompleks; sodelujeta pri nastajanju in razvejanju aktinskih filamentov&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Nastanek aktinskih filamentov:&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
Odvisen je od zadostne koncentracije G-aktina z vezanim ATP ter ustreznega ionskega razmerja. Aktinska molekula je globularni protein (G-aktin). V svoji zgradbi vsebuje posebno mesto za vezavo ATP ali ADP. Vezava je odvisna od koncentracije Mg2+ ionov. Po vezavi ATP ima G-aktin 10-krat večjo afiniteto do vezave z drugo molekulo G-aktina. Na ta način nastane iz monomera polimer (F-aktin). Koncu, kjer se molekule dodajajo, pravimo pozitivni konec. Na nasprotnem, negativnem koncu pa prihaja do hidrolize ATP v ADP. Molekule z vezanim ADP pa se hitreje odcepljajo. Prenos monomera s + konca na – konec na F-aktinu imenujemo &#039;treadmilling&#039;. V primeru povišane koncentracije G-aktina (&amp;gt; 0,8 μM) poteka dodajanje na obeh koncih filamenta. Če pa je koncentracija manjša od 0,1 μM, se začne filament krajšati na obeh koncih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri vzdrževanju razmerja med monomerno in polimerno obliko sodelujeta 2 proteina: TIMOZIN in PROFILIN, pri cepitvi pa KOFILIN in GELSOLIN. Proteine, ki stabilizirajo aktinske filamente, imenujemo pokrovni ali capping proteini. Najbolj znana sta: CAP Z in TROPOMODULIN.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Slike strukture aktina si lahko ogledate na na spletnem naslovu:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
- http://www.alsa.at/static/images/chemiereport/Aktin_Struktur.jpg&lt;br /&gt;
- http://edoc.hu-berlin.de/dissertationen/daehmlow-steffen-2006-04-07/HTML/image002.jpg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če želite natatančnejšo razlago si oglejte naslednjo stran: &lt;br /&gt;
- http://de.wikipedia.org/wiki/Aktin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
-  Holmes KC, Popp D, Gebhard W, Kabsch W.: Atomic model of the actin filament. Nature 1990, 347, 21-2: www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2395461?dopt=Abstract&lt;br /&gt;
- Didry D, Carlier MF, Pantaloni D: Synergy between actin depolymerizing factor/cofilin and profilin in increasing actin filament turnover. J Biol Chem. 1998; 273(40): 25602-11: www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9748225?dopt=Abstract&lt;br /&gt;
- Karakozova M, Kozak M, Wong CC, Bailey AO, Yates JR 3rd, Mogilner A, Zebroski H, Kashina A: Arginylation of beta-actin regulates actin cytoskeleton and cell motility. Science 2006; 313(5784): 192-6: www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16794040?dopt=Abstract&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Amarolt</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2400</id>
		<title>Aktin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Aktin&amp;diff=2400"/>
		<updated>2010-01-05T09:10:24Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Amarolt: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Aktinski filamenti&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; so eni od treh tipov citoskeleta. Zgrajeni so iz dveh prepletajočih se verig in najdemo jih pod celično membrano. Polimerno obliko aktina imenujemo F-aktin (d = ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Aktinski filamenti&#039;&#039;&#039; so eni od treh tipov citoskeleta. Zgrajeni so iz dveh prepletajočih se verig in najdemo jih pod celično membrano. Polimerno obliko aktina imenujemo F-aktin (d = 7 mm), monomerno pa G-aktin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;[[Aktin]]&#039;&#039;&#039; v celici skrbi za:&lt;br /&gt;
- mišično kontrakcijo&lt;br /&gt;
- ameboidno gibanje&lt;br /&gt;
- celično delitev&lt;br /&gt;
- celično lokomocijo&lt;br /&gt;
- vzdržuje obliko celice&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Aktin je sestavljen iz 375 aminokislin in je najbolj zastopan protein v celici. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo 6 izomernih oblik:&lt;br /&gt;
- 4-α-aktin: v celicah za krčenje&lt;br /&gt;
- 1-β-aktin: v celicah za gibanje&lt;br /&gt;
- 1-γ-aktin: v gladkih mišičnih celicah&lt;br /&gt;
- Arp 1 (actin related protein): vključen je v transport, povezan z mikrotubuli&lt;br /&gt;
- Arp 2/3: se povežeta v kompleks; sodelujeta pri nastajanju in razvejanju aktinskih filamentov&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Nastanek aktinskih filamentov:&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
Odvisen je od zadostne koncentracije G-aktina z vezanim ATP ter ustreznega ionskega razmerja. Aktinska molekula je globularni protein (G-aktin). V svoji zgradbi vsebuje posebno mesto za vezavo ATP ali ADP. Vezava je odvisna od koncentracije Mg2+ ionov. Po vezavi ATP ima G-aktin 10-krat večjo afiniteto do vezave z drugo molekulo G-aktina. Na ta način nastane iz monomera polimer (F-aktin). Koncu, kjer se molekule dodajajo, pravimo pozitivni konec. Na nasprotnem, negativnem koncu pa prihaja do hidrolize ATP v ADP. Molekule z vezanim ADP pa se hitreje odcepljajo. Prenos monomera s + konca na – konec na F-aktinu imenujemo &#039;treadmilling&#039;. V primeru povišane koncentracije G-aktina (&amp;gt; 0,8 μM) poteka dodajanje na obeh koncih filamenta. Če pa je koncentracija manjša od 0,1 μM, se začne filament krajšati na obeh koncih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri vzdrževanju razmerja med monomerno in polimerno obliko sodelujeta 2 proteina: TIMOZIN in PROFILIN, pri cepitvi pa KOFILIN in GELSOLIN. Proteine, ki stabilizirajo aktinske filamente, imenujemo pokrovni ali capping proteini. Najbolj znana sta: CAP Z in TROPOMODULIN.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Slike strukture aktina si lahko ogledate na na spletnem naslovu:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
- http://www.alsa.at/static/images/chemiereport/Aktin_Struktur.jpg&lt;br /&gt;
- http://edoc.hu-berlin.de/dissertationen/daehmlow-steffen-2006-04-07/HTML/image002.jpg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če želite natatančnejšo razlago si oglejte naslednjo stran: &lt;br /&gt;
- http://de.wikipedia.org/wiki/Aktin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Viri:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
-  Holmes KC, Popp D, Gebhard W, Kabsch W.: Atomic model of the actin filament. Nature 1990, 347, 21-2: www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2395461?dopt=Abstract&lt;br /&gt;
- Didry D, Carlier MF, Pantaloni D: Synergy between actin depolymerizing factor/cofilin and profilin in increasing actin filament turnover. J Biol Chem. 1998; 273(40): 25602-11: www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9748225?dopt=Abstract&lt;br /&gt;
- Karakozova M, Kozak M, Wong CC, Bailey AO, Yates JR 3rd, Mogilner A, Zebroski H, Kashina A: Arginylation of beta-actin regulates actin cytoskeleton and cell motility. Science 2006; 313(5784): 192-6: www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16794040?dopt=Abstract&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Amarolt</name></author>
	</entry>
</feed>