<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Anababnik</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Anababnik"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Anababnik"/>
	<updated>2026-06-22T04:53:00Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21780</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21780"/>
		<updated>2023-04-11T07:45:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: [https://amb-express.springeropen.com/articles/10.1186/s13568-023-01522-1 X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12. ]&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039;. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[1]     X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[2]	Z. Wen, S. Zhang, C. K. Odoh, M. Jin, Z. K. Zhao: Rhodosporidium toruloides - A potential red yeast chassis for lipids and beyond. FEMS Yeast Res. 2020, 20, 38.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[3]	J. Yaegashi, J. Kirby, M. Ito, J. Sun, T. Dutta, M. Mirsiaghi, E. R. Sundstrom, A. Rodriguez, E. Baidoo, D. Tanjore, idr.: Rhodosporidium toruloides: A new platform organism for conversion of lignocellulose into terpene biofuels and bioproducts. Biotechnol. Biofuels 2017, 10, 1–13.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[4]	M. Malcicka, B. Visser, J. Ellers: An Evolutionary Perspective on Linoleic Acid Synthesis in Animals. Evol Biol 2018, 3, 15–26.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21779</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21779"/>
		<updated>2023-04-11T07:44:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: [X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12. https://amb-express.springeropen.com/articles/10.1186/s13568-023-01522-1]&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039;. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[1]     X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[2]	Z. Wen, S. Zhang, C. K. Odoh, M. Jin, Z. K. Zhao: Rhodosporidium toruloides - A potential red yeast chassis for lipids and beyond. FEMS Yeast Res. 2020, 20, 38.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[3]	J. Yaegashi, J. Kirby, M. Ito, J. Sun, T. Dutta, M. Mirsiaghi, E. R. Sundstrom, A. Rodriguez, E. Baidoo, D. Tanjore, idr.: Rhodosporidium toruloides: A new platform organism for conversion of lignocellulose into terpene biofuels and bioproducts. Biotechnol. Biofuels 2017, 10, 1–13.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[4]	M. Malcicka, B. Visser, J. Ellers: An Evolutionary Perspective on Linoleic Acid Synthesis in Animals. Evol Biol 2018, 3, 15–26.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21778</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21778"/>
		<updated>2023-04-11T07:43:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.[https://amb-express.springeropen.com/articles/10.1186/s13568-023-01522-1]&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039;. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[1]     X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[2]	Z. Wen, S. Zhang, C. K. Odoh, M. Jin, Z. K. Zhao: Rhodosporidium toruloides - A potential red yeast chassis for lipids and beyond. FEMS Yeast Res. 2020, 20, 38.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[3]	J. Yaegashi, J. Kirby, M. Ito, J. Sun, T. Dutta, M. Mirsiaghi, E. R. Sundstrom, A. Rodriguez, E. Baidoo, D. Tanjore, idr.: Rhodosporidium toruloides: A new platform organism for conversion of lignocellulose into terpene biofuels and bioproducts. Biotechnol. Biofuels 2017, 10, 1–13.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[4]	M. Malcicka, B. Visser, J. Ellers: An Evolutionary Perspective on Linoleic Acid Synthesis in Animals. Evol Biol 2018, 3, 15–26.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21649</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21649"/>
		<updated>2023-04-01T22:19:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Viri */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039;. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[1]     X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[2]	Z. Wen, S. Zhang, C. K. Odoh, M. Jin, Z. K. Zhao: Rhodosporidium toruloides - A potential red yeast chassis for lipids and beyond. FEMS Yeast Res. 2020, 20, 38.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[3]	J. Yaegashi, J. Kirby, M. Ito, J. Sun, T. Dutta, M. Mirsiaghi, E. R. Sundstrom, A. Rodriguez, E. Baidoo, D. Tanjore, idr.: Rhodosporidium toruloides: A new platform organism for conversion of lignocellulose into terpene biofuels and bioproducts. Biotechnol. Biofuels 2017, 10, 1–13.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[4]	M. Malcicka, B. Visser, J. Ellers: An Evolutionary Perspective on Linoleic Acid Synthesis in Animals. Evol Biol 2018, 3, 15–26.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21648</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21648"/>
		<updated>2023-04-01T22:18:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Zaključek */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039;. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[1]     X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&lt;br /&gt;
[2]	Z. Wen, S. Zhang, C. K. Odoh, M. Jin, Z. K. Zhao: Rhodosporidium toruloides - A potential red yeast chassis for lipids and beyond. FEMS Yeast Res. 2020, 20, 38.&lt;br /&gt;
[3]	J. Yaegashi, J. Kirby, M. Ito, J. Sun, T. Dutta, M. Mirsiaghi, E. R. Sundstrom, A. Rodriguez, E. Baidoo, D. Tanjore, idr.: Rhodosporidium toruloides: A new platform organism for conversion of lignocellulose into terpene biofuels and bioproducts. Biotechnol. Biofuels 2017, 10, 1–13.&lt;br /&gt;
[4]	M. Malcicka, B. Visser, J. Ellers: An Evolutionary Perspective on Linoleic Acid Synthesis in Animals. Evol Biol 2018, 3, 15–26.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21647</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21647"/>
		<updated>2023-04-01T22:17:54Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Zaključek */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039;. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21646</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21646"/>
		<updated>2023-04-01T22:16:44Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Optimizacija biosintezne poti linolne kisline */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v R. toruloides. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21645</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21645"/>
		<updated>2023-04-01T22:15:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Iskanje in karakterizacija promotorjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev R. toruloides NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v R. toruloides. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21644</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21644"/>
		<updated>2023-04-01T22:14:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Uvod */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. [1]  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. [2] Uporaba kvasovke za biosintezo raznovrstnih produktov bi bilo iz ekonomskega stališča tudi ugodno, zaradi zmožnosti  pretvorbe lignocelulozne biomase v biogoriva. [3] Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. [1]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. [4] Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev R. toruloides NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v R. toruloides. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21643</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21643"/>
		<updated>2023-04-01T22:03:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Optimizacija biosintezne poti linolne kisline */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev R. toruloides NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi sevi so bili sposobni porabiti več kot 80% prisotnih sladkorjev v 30 urah rasti. V hidrolizatu je bila koncentracija ksiloze višja od glukoze, vendar se je prva porabila ravno glukoza.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v R. toruloides. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21642</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21642"/>
		<updated>2023-04-01T21:49:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Optimizacija biosintezne poti linolne kisline */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov in analiza hitrosti rasti in sinteze maščobnih kislin&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo sintezne poti linolne kisline so uporabili promotorje RT12, RT14, RT46 in GPD1, gena FAD9 in FAD12, ki zapisujeta za Δ9 in Δ12 desaturazo, in terminatorja SV40 in 35S. Pripravili so vektorje pKOCAR2, ki so vsebovali omenjena gena pod različnimi kombinacijami promotorjev. Transformirane kvasovke so gojili v različnih gojiščih in z merjenjem OD600 določili hitrost rasti. Količino proizvedenih lipidov in metilnih estrov maščobnih kislin so določili s plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Za določanje količine sladkorjev v gojišču z dodanim hidrolizatom koruznih storžev so uporabili tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za optimizacijo biosintezne poti linolne kisline so uporabili zelo močna promotorja RT12 in RT14 in močna promotorja RT46 in GPD1. Promotorji so uravnavali izražanje genov za Δ9 in Δ12 desaturazo. Pri spremljanju hitrosti rasti in sintezi maščobnih kislin so opazili, da so vsi transformirani sevi rastli malo hitreje in proizvajali več linolne kisline kot starševski sev R. toruloides NCYC 1585. Za najboljši sev se je izkazal sev 56, ki je vseboval promotorja RT12 in R14. Sinteza linolne kisline se je povečala za 2,13× glede na starševski sev v gojišču YPD (iz 164,3 mg/L na 350,3 mg/L) in 3,14× (iz 79,08 mg/L na 248,5 mg/L) v minimalnem gojišču. &lt;br /&gt;
Rast in sintezo maščobnih kislin so preizkusili tudi v gojišču s hidrolizatom koruznih storžev. Hidrolizat predstavlja poceni vir sladkorjev kot so ksiloza, glukoza in arabinoza. Vsi sevi so dobro rastli v omenjenem gojišču, za najboljšega pa se je izkazal sev 59, ki je vseboval gena za desaturazi pod dvema promotorjema RT46. Domneva se, da je RT46 povezan z boljšim izražanjem genov v gojišču, kjer je prisotnih več vrst sladkorjev.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v R. toruloides. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21641</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21641"/>
		<updated>2023-04-01T21:48:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Optimizacija biosintezne poti linolne kisline */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zaključek ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; sodi med nemodelne organizme, ki so sposobni shraniti lipide v količinah do 70% suhe mase. Do sedaj je bilo v kvasovki uspešno sintetiziranih že več maščobnih kislin in etilnih estrov maščobnih kislin z uvedbo različnih metabolnih poti. Z identifikacijo in karakterizacijo novih promotorjev je bila uspešno optimizirana biosintezna pot linolne kisline v različnih gojiščih. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z merjenjem fluorescence EGFP je bila določena moč novih 31 promotorjev, ki variira med 0,1 do 19,0-kratno močjo promotorja GPD1. Najšibkejši promotor je RT45 v minimalnem gojišču, najmočnejši pa je RT5 v gojišču YPX. Omenjen promotor se je v tem naboru izkazal kot srednje močen. Najmočnejša promotorja pri različnih pogojih sta RT12 in RT14. Izbrani promotorji so povezani z raznovrstnimi geni za izražanje metabolnih encimov, transporterjev, proteinov povezanih s translacijo in hišnih proteinov. Do sedaj je bilo opravljenih že več raziskav za identifikacijo močnih konstitutivnih promotorjev v R. toruloides. Nekateri promotorji v tej in drugih raziskavah so asociirani z enakimi geni, vendar nukleotidno zaporedje promotorjev ni enako, zaradi različno definiranih promotorskih regij.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pričakovano je, da bo z novo identificiranimi promotorji, ki imajo širši red velikosti moči, optimizacija ostalih sinteznih poti v nadaljnje lažja.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21640</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21640"/>
		<updated>2023-04-01T21:30:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Iskanje in karakterizacija promotorjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Rezultati&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Z analizo transkriptoma &#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; v 4 gojiščih in 2 fazah rasti (8 različnih pogojev) so odkrili povprečno 8233 transkriptov pri vsakem od pogojev rasti. Na podlagi 15 najpogosteje izraženih genov pri vsakem pogoju so določili 49 potencialno močnih promotorjev. Kot pozitivno kontrolo so uporabili do sedaj že poznane močne konstitutivne promotorje iz R. toruloides - GDP1 (gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza), FAS1 (beta podenota sintaze maščobnih kislin) in TPI (trioza fosfat izomeraza). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po transformaciji so pod mikroskopom kvalitativno ocenili seve, ki so imeli močno fluorescenco. Poleg kontrolnih sevov je 31 od 49 sevov izražalo močno fluorescenco. Vsem sevom pri različnih pogojih so nato določili relativno fluorescenco glede na fluorescenco promotorja PGPD1, ki je bila 0,1-19,0-kratna. Z določanjem nukleotidnega zaporedja promotorjem so odkrili s pirimidini bogati regiji na mestih -90 in -10, ki sta bili skupni vsem promotorjem. Kot zelo močna promotorja pri vseh pogojih sta se izkazala RT12 in RT14, medtem ko je bila moč nekaterih drugih promotorjev kot sta RT2 in RT5 zelo odvisna od tipa gojišča. Opažena je bila tudi povezava med fazo rasti in močjo promotorja. Promotorja RT12 ter RT14  sta bila močnejša v eksponentni fazi rasti, medtem ko sta bila promotorja RT2 ter RT5  močnejša v stacionarni fazi rasti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21639</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21639"/>
		<updated>2023-04-01T20:58:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Iskanje in karakterizacija promotorjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&#039;&#039;R. toruloides&#039;&#039; so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z &#039;&#039;Agrobacterium tumefaciens&#039;&#039; posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21638</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21638"/>
		<updated>2023-04-01T20:57:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Iskanje in karakterizacija promotorjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
R. toruloides so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z Agrobacterium tumefaciens posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21637</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21637"/>
		<updated>2023-04-01T20:56:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gojenje kvasovk in analiza transkriptoma&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
R. toruloides so gojili v različnih gojiščih za gojenje kvasovk kot so YPD (yeast peptone dextrose), YPX (yeast peptone xylose), popolno gojišče in minimalno gojišče. Naredili so analizo transkriptoma z določanjem nukleotidnega zaporedja RNA kvasovk, ki so rasle v različnih medijih, in na podlagi najpogosteje izraženih genov določili potencialne kandidate za močne konstitutivne promotorje. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Priprava plazmidov za karakterizacijo promotorjev&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za analizo moči promotorjev so pripravili plazmide pKOCAR2 s kaseto reporterskega gena EGFP, ki je vsebovala zapise za različne promotorje, EGFP in terminator 35S. Kvasovke so transformirali z metodo z Agrobacterium tumefaciens posedovanje transformacije (ATMT), pri kateri je prišlo do vstavitve kasete v CAR2 gen preko homolognih regij. Pri  vstavljanju kasete v CAR2 je prišlo do delecije gena za karoten ciklazo, zaradi česar so bile kolonije bele barve. Transformiranih celicam so izmerili fluorescenco v eksponentni in stacionarni fazi rasti in jo normalizirali na število celic. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21636</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21636"/>
		<updated>2023-04-01T20:45:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Iskanje in karakterizacija promotorjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Optimizacija biosintezne poti linolne kisline ==&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21635</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21635"/>
		<updated>2023-04-01T20:40:35Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21634</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21634"/>
		<updated>2023-04-01T17:17:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku: X. Guo, Z. Bai, Y. Zhang, H. Zhao, S. Shi: Mining and application of constitutive promoters from Rhodosporidium toruloides. AMB Express 2023, 13, 1–12.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21633</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21633"/>
		<updated>2023-04-01T17:10:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Povzeto po članku:&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Uvod ==&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21632</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21632"/>
		<updated>2023-04-01T17:08:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21631</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21631"/>
		<updated>2023-04-01T17:08:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21630</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21630"/>
		<updated>2023-04-01T17:07:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039; je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno, da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase.&#039;&#039; R. toruloides&#039;&#039; lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo 0,2-11,0-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21629</id>
		<title>Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz Rhodosporidium toruloides</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides&amp;diff=21629"/>
		<updated>2023-04-01T17:06:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: New page: Rhodosporidium toruloides je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno , da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. R. toruloides lahko v ve...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Rhodosporidium toruloides je kvasovka rdeče barve, ki sodi med oljnate mikroorganizme. Za njih je značilno , da lipidi predstavljajo vsaj 20% njihove suhe mase. R. toruloides lahko v večjih količinah sintetizira lipide, maščobne alkohole, metile in etilne estre maščobnih kislin in karotenoidov. &lt;br /&gt;
Zaradi zmožnosti biosinteze raznovrstnih produktov, visoke odpornosti na stres in rasti v različnih gojiščih je perspektiven kandidat za uporabo v industriji. Za industrijsko aplikacijo je potrebna optimizacija metabolne poti, za kar je nujno predhodno poznavanje večjega nabora različno močnih konstitutivnih promotorjev. Za nemodelni organizem je bilo do sedaj odkritih 31 promotorjev, ki so v večini povezani s hišnimi geni ali geni, ki regulirajo akumulacijo lipidov. Eden izmed prvih karakteriziranih močnih konstitutivnih promotorjev je bil PGPD1, ki je promotor gena za gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenazo. Moči ostalih do sedaj znanih promotorjev so bile določene relativno na moč PGPD1 in se gibljejo med 0,2-11-kratno močjo PGPD1. &lt;br /&gt;
S pomočjo poznavanja večjega števila promotorjev in njihovih značilnosti je optimizacija biosinteznih poti maščobnih kislin lažja. V rastlinah poteka pretvorba stearinske kisline (nasičene maščobne kisline z 18 C atomi) v linolno kislino v dveh korakih z uvedbo dveh dvojnih vezi. Prvi encim je Δ9 desaturaza, ki med 9. in 10. C-atom v stearinski kislini uvede dvojno vez, pri čemer nastane oleinska kislina. Drugi encim Δ12 desaturaza pa uvede dvojno vez med 12. in 13. C atom, da nastane linolna kislina. Za optimizacijo poti linolne kisline je torej potrebno optimizirati izražanje genov FAD9 in FAD12 za desaturazi.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2022/23&amp;diff=21628</id>
		<title>Seminarji SB 2022/23</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2022/23&amp;diff=21628"/>
		<updated>2023-04-01T17:05:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2022/23 študentje pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_Rhodosporidium_toruloides Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz &#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039;] (Ana Babnik)&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej v ponedeljek). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2021/22]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2022/23&amp;diff=21627</id>
		<title>Seminarji SB 2022/23</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2022/23&amp;diff=21627"/>
		<updated>2023-04-01T17:04:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2022/23 študentje pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Rudarjenje_in_uporaba_konstitutivnih_promotorjev_iz_R_toruloides Rudarjenje in uporaba konstitutivnih promotorjev iz &#039;&#039;Rhodosporidium toruloides&#039;&#039;] (Ana Babnik)&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej v ponedeljek). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2021/22]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17067</id>
		<title>Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17067"/>
		<updated>2020-05-04T18:33:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Endolizini so pestra družina encimov, zapisanih v bakteriofagnem genomu. Izrazijo se znotraj gostiteljske celice na koncu bakteriofagnega litičnega cikla, ko razgradijo bakterijsko peptidoglikansko steno (PG). To povzroči lizo celice in sprostitev na novo ustvarjenih bakteriofagov v okolico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Naravno antibiotično funkcijo endolizinov lahko s pridom uporabimo pri sintezi encimskih antibiotikov, ki so zaradi svojega načina delovanja hitrejši in bolj specifični od standardnih antibiotikov. Poleg tega je možnost nastanka rezistence na njih majhna, saj cepijo konservativne peptidoglikanske vezi, ki jih bakterija težje spremeni, ob tem pa jim ni potrebno niti vstopiti v celico. Čeprav so endolizini perspektivni, pa je prostora za izboljšave še veliko. S pomočjo različnih bioinženirskih modifikacij se znanstveniki trudijo optimizirati njihovo delovanje v fizioloških pogojih (npr. topnost, obstojnost v krvni plazmi, aktivnost pri fiziološkem pH, specifičnost…) Na začetku je bila eksogena uporaba endolizinov možna le na Grampozitivnih bakterijah, z leti raziskav in modifikacij pa so delovanje nekaterih uspeli razširiti tudi na Gramnegativne.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Delitev endolizinov==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Struktura===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po strukturi jih delimo na enodomenske globularne, ki so bolj značilni za Gramnegativne bakterije, in dvodomenske modularne, ki se pojavijo pri obeh tipih. V modularnih je N-končna encimsko aktivna domena (EAD) s kratko, fleksibilno verigo povezana s C-končno, ki je specifična za vezavo na celično steno (CBD). Zaradi take strukture modularni endolizini predstavljajo večji potencial za bioinženirske izboljšave, saj se posamezni domeni lahko obravnava ločeno ter se ju lahko neodvisno spreminja (npr. točkovna mutacija), doda ali odstrani, s čimer nastane protein z novo ali izboljšano funkcijo. V modularnih endolizinih, ki delujejo na Gramnegativne bakterije (slednji so sicer redki), pa sta domeni zamenjani. Čeprav je CBD specifična za vezavo na PG, pa njena prisotnost za delovanje endolizina ni vedno ključna. V nekaterih primerih njihova aktivnost ob odstranitvi CBD ni nič slabša ali je celo povečana.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Katalitska zmožnost===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endolizini se delijo tudi glede na katalitske zmožnosti. Peptidoglikanska stena je sestavljena iz ponavljajočih se  enot N-acetilglukozamina in N-acetilmuraminske kisline, ki so med sabo povezane z β-(1,4)-glikozidno vezjo. To vez cepijo N-acetilglikozidaze. Na N-acetilmuraminsko kislino je z amidno vezjo pripeta peptidna veriga iz 3-5 aminokislin, posamezne verige pa so med seboj tudi navzkrižno povezane. Amidno vez cepijo N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze, peptidno vez med aminokislinami in posameznimi peptidnimi verigami pa endopeptidaze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==N-acetilglikozidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===N-acetilmuramidaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
N-acetilmuramidaze, ki delujejo na Grampozitivne bakterije, spadajo v družino glikozidnih hidrolaz 25. Vez cepijo na reducirajočem koncu N-acetilmuraminske kisline po enem izmed dveh predlaganih mehanizmov. Pri prvem so za katalizo ključni trije aspartati in en glutamat. Najprej Asp deprotonira molekulo vode, ki nato kot nukleofil napade β-1,4 vez. Istočasno Glu donira svoj proton, tako da pride do inverzije anomernega centra. Preko preostalih dveh Asp se katalitsko mesto regenerira. Pri drugem mehanizmu sta ključna aminokislinska ostanka le Asp in Glu. Asp veže substrat, v katerem pride do intramolekularnega nukleofilnega napada N-acetoamidne stranske skupine na β-1,4 vez. Nato Glu deprotonira molekulo vode, ki nukleofilno napade anomerni C atom, vendar tako, da se anomerni center ohrani. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
N-acetilmuramidaze imajo velik potencial za bioinženirsko izboljšavo. Dober primer sta za pnevmokoke specifična Cpl-1 in Cpl-7. Cpl-7 ima zelo aktivno EAD, vendar ima kljub temu nižjo bakteriolitično zmožnost kot Cpl-1. Razlog za to je bolj negativen neto naboj Cpl-7 pri fiziološkem pH kot pri Cpl-1. Z zamenjavo 5 aminokislin so neto naboj spremenili na pozitiven ter ustvarili spremenjen encim Cpl-7S, ki je kazal izboljšano bakteriolitično zmožnost proti pnevmokokom in nekaterim drugim bakterijam. S kombinacijo CBD iz Cpl-1 in EAD iz Cpl-7 so ustvarili himerolizin Cpl-711 z izboljšanimi bakteriolitičnimi značilnosti v primerjavi s starševskima endolizinoma. Z bioinženirsko metodo pa se ne trudijo le povečati bakteriolitične funkcije enzobiotikov, pač pa tudi podaljšati njihovo življenjsko dobo v krvni plazmi. Iz tam so namreč majhni proteini zaradi delovanja ledvic hitro izločeni. V ta namen so v posamezni monomer Cpl-1 vpeljali cisteine, ki so nato med seboj tvorili intermolekularne disulfidne vezi. Nastali Cpl-1 dimer je poleg podaljšane življenjske dobe v krvni plazmi kazal tudi dvakrat večjo specifičnost.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Litične transglikozilaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Litične transglikozilaze tako kot N-acetilmuramidaze cepijo β-1,4 vez med N-acetilglukozaminom in N-acetilmuraminsko kislino, pri čemer nastane 1,6-anhidromuramoil, vendar z razliko, da za delovanje ne potrebujejo vode. Edini endolizin iz tega razreda, ki so ga uspeli kristalizirati in potrditi njegovo katalitično funkcijo je Gp144 (deluje na Pseudomonas aeruginoso). Prav tako je eden izmed redkih, ki deluje na Gram negativne bakterije. Endolizin v raztopini obstaja v različnih oligomernih oblikah, in sicer kot mono-, di- in trimer. V cepitev vezi je vpleten Glu115, vendar rezultati  več raziskav kažejo, da je vpleten tudi Glu178.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri Gram pozitivnih bakterijah se je izkazalo, da se ta aktivnost izgubi, saj te O-acetilirajo peptidoglikan na tisti stranski skupini, ki je vključena v nastanek 1,6-anhidromuramoila. Prav tako je bilo dokazano, da je pri tej vrsti bakterij interakcija encima s peptidoglikanom oslabljena. Delovanje na Gram pozitivne bakterije, ki nimajo zaestrenih skupin, in Gram negativne bi lahko izboljšali, če bi poznali natančne mehanizme vezave, da bi te lahko izboljšali. Pri modificiranju encima bi bilo potrebno paziti, da modifikacije ne bi vplivale na procese, ki so povezane z oligomerizacijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===N-acetilglukozaminidaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Edini strukturno znan endolizin z aktivnostjo N-acetilglukozaminidaze, ki cepi vez za N-acetilglukozaminom je PlyC. Encim je kompleks, sestavljen iz ene velike podenote  in homooktamernega obroča. Na veliki podenoti se nahajata obe do sedaj identificirani encimsko aktivni domeni: od cisteina in histidina odvisna amidohidrolazna/peptidazna domena (PlyCCHAP) in N-acetilglukozaminidazna domena (PlyCGyH). Jedro PlyCGyH sestavlja struktura iz šestih α-heliksov, podobno kot pri nekaterih proteinih družine glikozidnih hidrolaz 73 (GH73). Znotraj omenjene regije je ohranjen aminokislinski ostanek Glu78, ki pri reakciji deluje kot kislina. Pri nekaterih encimih iz družine  GH73, so bili opaženi možni katalitični aminokislinski ostanki na β-traku nasproti aktivnega mesta, ki pa v primeru PlyC ne obstaja. Zaradi odsotnosti kislih ostankov je verjetno v mehanizmu pozicioniranja in cepitve vezi vključen Tyr74. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endolizin se je izkazal za učinkovitega, vendar izgubi svojo aktivnost že pri 45˚C, za kar je odgovorna velika podenota, vendar se da z uvedbo mutacij termično stabilnost močno povečati. Za razvoj modificiranih encimov, ki bi delovali na več vrst bakterij, bi rabili več znanih encimov, da bi lahko preučili mehanizme delovanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze cepijo amidno vez med N-acetilmuraminsko kislino in L-alaninom. V družino od cinka odvisnih amidaz 2 sodijo PlyL, PlyG, XlyA in LysGH15, ki imajo podobno strukturo in ohranjenost katalitičih ostankov. Zn-ion je koordiniran med molekulo vode, dvema histidinskima in enim cisteinskim ostankom. Pomembna ostanka sta glutamat, ki aktivira vodo za nukleofilni napad, in lizin, ki stabilizira intermediat. Znani sta dve amidazi PlyPSA in CD27L, ki spadata v skupino od cinka odvisnih amidaz 3. Endolizine te skupine sestavlja β-ploskev iz šest trakov, ki jih obdaja pet α-vijačnic.  Zn-ion je koordiniran v vezavnem žepu z dvema histidinskima in enim glutamatskim ostankom. Ohranjena  glutamatska ostanka med reakcijo delujeta kot akceptorja protona. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izboljšave===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za namen reguliranja litične aktivnosti je možno skrajšati encim na le encimsko domeno z odstranitvijo vezavne domene, kar vodi do povečanja ali zmanjšanja aktivnosti. Učinki krajšanja endolizinov pri skupini amidaz 2 se razlikujejo, in sicer se lahko litična aktivnost ohrani ali izgubi. Z uvajanjem pozitivno nabitih aminokislin, se da aktivnost povrniti, vendar je ključno, da se te uvedejo okoli aktivnega mesta. Domnevno naj bi skupen pozitiven naboj endolizina ugodno vplival na interakcije s peptidoglikanom. Krajšanje endolizina pri amidazah 3 je imelo ponovno učinke na zmanjšanje in zvečanje aktivnosti. To kaže na nepoznavanje interakcij med encimsko in aktivno domeno pri različnih endolizinih. Boljše razumevanje strukture in delovanja endolizinov iz skupine amidaz 3 bi olajšalo modifikacije le-teh.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Endopeptidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endopeptidaze cepijo peptidne vezi med aminokislinami, ki tvorijo polipeptidne verige in interpeptidni most. Raznolikost ostankov, ki tvorijo peptidoglikanske polipeptidne verige in interpeptidni most, kažejo na to, da gre verjetno za raznoliko skupino endolizinov z različnimi mehanizmi, ki ustrezajo različnim vezem. Ta razred endolizinov je zelo slabo razumljen - obstaja samo ena rešena struktura endolizina z endopeptidazno aktivnostjo, Ply500. Encimsko aktivna domena Ply500 za katalizo potrebuje cinkov ion, njena struktura pa spominja na kavč: ena α-vijačnica in tri antiparalelni β-trakovi tvorijo sedež, ki ga podpirata dve α-vijačnici, še ena α-vijačnica skupaj z zanko pa tvori naslonjalo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot večina drugih endolizinov ima tudi Ply500 modularno strukturo, sestavljeno iz domene, ki veže celično steno in encimsko aktivno domeno. Opažena je bila jasna strukturna podobnost s peptidazami, ki spadajo v družino LAS. Njihovo skupno funkcionalno podobnost podpirata skupen vezani Zn2+ ion in aminokislinski ostanki His80, Asp87 in His133 na aktivnem mestu. Dejstvo, da je CBD Ply500 homologen CBD faga Listerie N-acetilmuramoil-1-alanin amidaze PlyPSA, ki ima popolnoma drugačen EAD, ponazarja funkcionalno spremenljivost tega razreda encimov in odpira zanimive možnosti za proteinski inženiring. Na žalost poskusi pridobivanja kristalov celotnega rekombinantnega encima Ply500 niso uspeli, verjetno zaradi prirojene prožnosti njegove arhitekture z dvema domenoma. Najdemo pa tudi variacije znotraj predlaganih katalitičnih ostankov. Cinkov ion je koordiniran z ohranjenimi ostanki His80, Asp87 in His132 in molekulo vode, pri čemer je Asp130 aktivira molekulo vode za nukleofilni napad. Drugi ključni ostanki bi lahko bili Arg50 in Gln55 za stabilizacijo oksianionskega intermediata. Poleg Ply500 pa imamo zelo omejeno mehanično razumevanje te potencialno obsežne skupine endolizinov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izboljšave===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Da bi izboljšali delovanje Ply500, so v eni izmed študij kombinirali njegov CBD s PlyP35, kar je povzročilo 50-kratno povečanje afinitete vezave na celično steno (KA = 2,93 × 1010 M-1), kar omogoča visoko učinkovito imobilizacijo tarčnih celic. Pokazali so tudi, da se lahko afiniteto vezave še poveča s povečanjem kopij istega CBD-ja v enem fuzijskem konstruktu. Poleg tega povečana afiniteta do celične stene verjetno povzroči močnejšo vezavo pri visoki ionski jakosti, kar pojasnjuje opažanje, da je Ply500 endolizin z podvojenim CBD pokazal povečano aktivnost pri povišanih koncentracijah soli. V določenih primerih lahko modularni inženiring endolizinov rešuje tudi težave z topnostjo, kar zagotavlja učinkovito proizvodnjo in čiščenje sicer netopnih litičnih proteinov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==CHAP== &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Struktura encimsko aktivnih domen endolizina je odvisna od cepljene peptidoglikanske vezi. Vendar pa ima en razred encimsko aktivnih domen, cistein histidinsko odvisna domena amidohidrolaze/peptidaze (CHAP - cysteine histidine-dependent amidohydrolase/peptidase), lahko amidazno ali endopeptidazno aktivnost. CHAP domena ima lahko tudi obe aktivnosti v enem polipeptidu, kar lahko opazimo v PlyGRCS. Žal struktura tega endolizina še ni bila rešena, zato molekularni mehanizem dvojne aktivnosti ostaja neznan. &lt;br /&gt;
Značilnost CHAP endolizinov sta ostanka cistein in histidin, kjer stranska veriga cisteina verjetno deluje kot nukleofil, ki ga aktivira histidin. Kako so podobna endolizinska zvitja sposobna cepiti različne vezi, ni povsem jasno, vendar ima možnost vključitve dvojne aktivnosti, kot je razvidno iz PlyGRCS, v eno aktivno domeno CHAP zanimiv potencial za antibakterijsko uporabo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Love, M. J., Abeysekera, G. S., Muscroft-Taylor, A. C., Billington, C. &amp;amp; Dobson, R. C. J. On the catalytic mechanism of bacteriophage endolysins: Opportunities for engineering. Biochimica et Biophysica Acta - Proteins and Proteomics vol. 1868 140302 (2020).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
São-José, C. Engineering of phage-derived lytic enzymes: Improving their potential as antimicrobials. Antibiotics vol. 7 (2018).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Korndörfer, I. P., Kanitz, A., Danzer, J., Zimmer, M., Loessner, M. J., &amp;amp; Skerra, A. (2008). Structural analysis of the L-alanoyl-D-glutamate endopeptidase domain of Listeria bacteriophage endolysin Ply500 reveals a new member of the LAS peptidase family. Acta Crystallographica Section D Biological Crystallography, 64(6), 644–650. doi: 10.1107/s0907444908007890 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Gerstmans, H., Criel, B. &amp;amp; Briers, Y. Synthetic biology of modular endolysins. Biotechnol. Adv. 36, 624–640 (2018).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17026</id>
		<title>Talk:Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17026"/>
		<updated>2020-05-04T17:19:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Greta Junger&#039;&#039;&#039;: Uvod, Delitev endolizinov in N-acetilmuramidaze&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Ana Babnik&#039;&#039;&#039;: Litične transglikozilaze, N-acetilglukozaminidaze in N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Tina Arnšek&#039;&#039;&#039;:&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17025</id>
		<title>Talk:Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17025"/>
		<updated>2020-05-04T17:18:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Greta Junger&#039;&#039;&#039;: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Ana Babnik&#039;&#039;&#039;: Litične transglikozilaze, N-acetilglukozaminidaze in N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Tina Arnšek&#039;&#039;&#039;:&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17024</id>
		<title>Talk:Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17024"/>
		<updated>2020-05-04T17:18:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Greta Junger&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;:  &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ana Babnik&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Litične transglikozilaze, N-acetilglukozaminidaze in N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Tina Arnšek&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;:&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Greta Junger&#039;&#039;&#039;: &lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Ana Babnik&#039;&#039;&#039;: Litične transglikozilaze, N-acetilglukozaminidaze in N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Tina Arnšek&#039;&#039;&#039;:&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17022</id>
		<title>Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17022"/>
		<updated>2020-05-04T17:13:48Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Endolizini so pestra družina encimov, zapisanih v bakteriofagnem genomu. Izrazijo se znotraj gostiteljske celice na koncu bakteriofagnega litičnega cikla, ko razgradijo bakterijsko peptidoglikansko steno (PG). To povzroči lizo celice in sprostitev na novo ustvarjenih bakteriofagov v okolico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Naravno antibiotično funkcijo endolizinov lahko s pridom uporabimo pri sintezi encimskih antibiotikov. Ker njihovo delovanje temelji na encimski aktivnosti, so hitrejši in bolj specifični od standardnih antibiotikov, obenem pa je možnost nastanka rezistence na njih majhna, saj cepijo konservativne peptidoglikanske vezi, ki jih bakterija težje spremeni. Poleg tega terapevtsko uporabljeni endolizini delujejo na PG od zunaj, torej jim za delovanje ni potrebno dejansko vstopiti v celico. Čeprav je bila na začetku eksogena uporaba endolizinov možna le na Grampozitivnih bakterijah, ki nimajo zunanje membrane, pa so s pomočjo bioinženirskih izboljšav razširili delovanje nekaterih endolizinov tudi na Gramnegativne. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Delitev endolizinov==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Struktura===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po strukturi jih delimo na enodomenske globularne, ki so bolj značilni za Gramnegativne bakterije, in dvodomenske modularne, ki se pojavijo pri obeh tipih. V modularnih je N-končna encimsko aktivna domena (EAD) s kratko, fleksibilno verigo povezana s C-končno, ki je specifična za vezavo na celično steno (CBD). Zaradi take strukture modularni endolizini predstavljajo večji potencial za bioinženirske izboljšave, saj se posamezni domeni lahko obravnava ločeno ter se ju lahko neodvisno spreminja (npr. točkovna mutacija), doda ali odstrani. S tem nastane protein z novo ali izboljšano funkcijo. V modularnih endolizinih, ki delujejo na Gramnegativne bakterije (slednji so sicer redki), pa sta domeni zamenjani. Čeprav je CBD specifična za vezavo na PG, pa njena prisotnost za delovanje endolizina ni vedno ključna. V nekaterih primerih njihova aktivnost ob odstranitvi CBD ni nič slabša ali je celo povečana.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Katalitska zmožnost===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endolizini se delijo tudi glede na katalitske zmožnosti. Peptidoglikanska stena je sestavljena iz ponavljajočih se  enot N-acetilglukozamina in N-acetilmuraminske kisline, ki so med sabo povezane z β-(1,4)-glikozidno vezjo. To vez cepijo N-acetilglikozidaze. Na N-acetilmuraminsko kislino je z amidno vezjo pripeta peptidna veriga iz 3-5 aminokislin. Posamezne verige so med sabo navzkrižno povezane. Amidno vez cepijo N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze, peptidno vez med aminokislinami in posameznimi peptidnimi verigami pa endopeptidaze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==N-acetilglikozidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===N-acetilmuramidaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
N-acetilmuramidaze, ki delujejo na Grampozitivne bakterije, spadajo v družino glikozidnih hidrolaz 25. Vez cepijo na reducirajočem koncu N-acetilmuraminske kisline po enem izmed dveh predlaganih mehanizmov. Pri prvem so za katalizo ključni trije aspartati in en glutamat. Najprej Asp deprotonira molekulo vode, ki nato kot nukleofil napade β-1,4 vez. Istočasno Glu donira svoj proton, tako da pride do inverzije anomernega centra. Preko preostalih dveh Asp se katalitsko mesto regenerira. Pri drugem mehanizmu sta ključna aminokislinska ostanka le Asp in Glu. Asp veže substrat, v katerem pride do intramolekularnega nukleofilnega napada N-acetoamidne stranske skupine na β-1,4 vez. Nato Glu deprotonira molekulo vode, ki nukleofilno napade anomerni C atom, vendar tako, da se anomerni center ohrani. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
N-acetilmuramidaze imajo velik potencial za bioinženirsko izboljšavo. Dober primer sta za pnevmokoke specifična Cpl-1 in Cpl-7. Cpl-7 ima zelo aktivno EAD, vendar ima kljub temu nižjo bakteriolitično zmožnost kot Cpl-1. Razlog za to je bolj negativen neto naboj Cpl-7 pri fiziološkem pH kot pri Cpl-1. Z zamenjavo 5 aminokislin so neto naboj spremenili na pozitiven ter ustvarili spremenjen encim Cpl-7S, ki je kazal izboljšano bakteriolitično zmožnost proti pnevmokokom in nekaterim drugim bakterijam. S kombinacijo CBD iz Cpl-1 in EAD iz Cpl-7 so ustvarili himerolizin Cpl-711 z izboljšanimi bakteriolitičnimi značilnosti v primerjavi s starševskima endolizinoma. Z bioinženirsko metodo pa se ne trudijo le povečati bakteriolitične funkcije enzobiotikov, pač pa tudi podaljšati njihovo življenjsko dobo v krvni plazmi. Iz tam so namreč majhni proteini zaradi delovanja ledvic hitro izločeni. V ta namen so v posamezni monomer Cpl-1 vpeljali cisteine, ki so nato med seboj tvorili intermolekularne disulfidne vezi. Nastali Cpl-1 dimer je poleg podaljšane življenjske dobe v krvni plazmi kazal tudi dvakrat večjo specifičnost.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Litične transglikozilaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Litične transglikozilaze tako kot N-acetilmuramidaze cepijo β-1,4 vez med N-acetilglukozaminom in N-acetilmuraminsko kislino, pri čemer nastane 1,6-anhidromuramoil, vendar z razliko, da za delovanje ne potrebujejo vode. Edini endolizin iz tega razreda, ki so ga uspeli kristalizirati in potrditi njegovo katalitično funkcijo je Gp144 (deluje na Pseudomonas aeruginoso). Prav tako je eden izmed redkih, ki deluje na Gram negativne bakterije. Endolizin v raztopini obstaja v različnih oligomernih oblikah, in sicer kot mono-, di- in trimer. V cepitev vezi je vpleten Glu115, vendar rezultati  več raziskav kažejo, da je vpleten tudi Glu178.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri Gram pozitivnih bakterijah se je izkazalo, da se ta aktivnost izgubi, saj te O-acetilirajo peptidoglikan na tisti stranski skupini, ki je vključena v nastanek 1,6-anhidromuramoila. Prav tako je bilo dokazano, da je pri tej vrsti bakterij interakcija encima s peptidoglikanom oslabljena. Delovanje na Gram pozitivne bakterije, ki nimajo zaestrenih skupin, in Gram negativne bi lahko izboljšali, če bi poznali natančne mehanizme vezave, da bi te lahko izboljšali. Pri modificiranju encima bi bilo potrebno paziti, da modifikacije ne bi vplivale na procese, ki so povezane z oligomerizacijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===N-acetilglukozaminidaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Edini strukturno znan endolizin z aktivnostjo N-acetilglukozaminidaze, ki cepi vez za N-acetilglukozaminom je PlyC. Encim je kompleks, sestavljen iz ene velike podenote  in homooktamernega obroča. Na veliki podenoti se nahajata obe do sedaj identificirani encimsko aktivni domeni: od cisteina in histidina odvisna amidohidrolazna/peptidazna domena (PlyCCHAP) in N-acetilglukozaminidazna domena (PlyCGyH). Jedro PlyCGyH sestavlja struktura iz šestih α-heliksov, podobno kot pri nekaterih proteinih družine glikozidnih hidrolaz 73 (GH73). Znotraj omenjene regije je ohranjen aminokislinski ostanek Glu78, ki pri reakciji deluje kot kislina. Pri nekaterih encimih iz družine  GH73, so bili opaženi možni katalitični aminokislinski ostanki na β-traku nasproti aktivnega mesta, ki pa v primeru PlyC ne obstaja. Zaradi odsotnosti kislih ostankov je verjetno v mehanizmu pozicioniranja in cepitve vezi vključen Tyr74. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endolizin se je izkazal za učinkovitega, vendar izgubi svojo aktivnost že pri 45˚C, za kar je odgovorna velika podenota, vendar se da z uvedbo mutacij termično stabilnost močno povečati. Za razvoj modificiranih encimov, ki bi delovali na več vrst bakterij, bi rabili več znanih encimov, da bi lahko preučili mehanizme delovanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze cepijo amidno vez med N-acetilmuraminsko kislino in L-alaninom. V družino od cinka odvisnih amidaz 2 sodijo PlyL, PlyG, XlyA in LysGH15, ki imajo podobno strukturo in ohranjenost katalitičih ostankov. Zn-ion je koordiniran med molekulo vode, dvema histidinskima in enim cisteinskim ostankom. Pomembna ostanka sta glutamat, ki aktivira vodo za nukleofilni napad, in lizin, ki stabilizira intermediat. Poznani sta dve amidazi PlyPSA in CD27L, ki spadata v skupino od cinka odvisnih amidaz 3. Endolizine te skupine sestavlja β-ploskev iz šest trakov, ki jih obdaja pet α-vijačnic.  Zn-ion je koordiniran v vezavnem žepu z dvema histidinskima in enim glutamatskim ostankom. Ohranjena  glutamatska ostanka med reakcijo delujeta kot akceptorja protona. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izboljšave===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za namen reguliranja litične aktivnosti je možno skrajšati encim na le encimsko domeno z odstranitvijo vezavne domene, kar vodi do povečanja ali zmanjšanja aktivnosti. Učinki krajšanja endolizinov pri skupini amidaz 2 se razlikujejo, in sicer se lahko litična aktivnost ohrani ali izgubi. Z uvajanjem pozitivno nabitih aminokislin, se da aktivnost povrniti, vendar je ključno, da se te uvedejo okoli aktivnega mesta. Domnevno naj bi skupen pozitiven naboj endolizina ugodno vplival na interakcije s peptidoglikanom. Krajšanje endolizina pri amidazah 3 je imelo ponovno učinke na zmanjšanje in zvečanje aktivnosti. To kaže na nepoznavanje interakcij med encimsko in aktivno domeno pri različnih endolizinih. Boljše razumevanje strukture in delovanja endolizinov iz skupine amidaz 3 bi olajšalo modifikacije le-teh.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17021</id>
		<title>Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Fagni_endolizini:_mehanizem_delovanja_in_mo%C5%BEnosti_za_izbolj%C5%A1ave&amp;diff=17021"/>
		<updated>2020-05-04T17:13:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Endolizini so pestra družina encimov, zapisanih v bakteriofagnem genomu. Izrazijo se znotraj gostiteljske celice na koncu bakteriofagnega litičnega cikla, ko razgradijo bakterijsko peptidoglikansko steno (PG). To povzroči lizo celice in sprostitev na novo ustvarjenih bakteriofagov v okolico.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Naravno antibiotično funkcijo endolizinov lahko s pridom uporabimo pri sintezi encimskih antibiotikov. Ker njihovo delovanje temelji na encimski aktivnosti, so hitrejši in bolj specifični od standardnih antibiotikov, obenem pa je možnost nastanka rezistence na njih majhna, saj cepijo konservativne peptidoglikanske vezi, ki jih bakterija težje spremeni. Poleg tega terapevtsko uporabljeni endolizini delujejo na PG od zunaj, torej jim za delovanje ni potrebno dejansko vstopiti v celico. Čeprav je bila na začetku eksogena uporaba endolizinov možna le na Grampozitivnih bakterijah, ki nimajo zunanje membrane, pa so s pomočjo bioinženirskih izboljšav razširili delovanje nekaterih endolizinov tudi na Gramnegativne. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Delitev endolizinov==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Struktura===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Po strukturi jih delimo na enodomenske globularne, ki so bolj značilni za Gramnegativne bakterije, in dvodomenske modularne, ki se pojavijo pri obeh tipih. V modularnih je N-končna encimsko aktivna domena (EAD) s kratko, fleksibilno verigo povezana s C-končno, ki je specifična za vezavo na celično steno (CBD). Zaradi take strukture modularni endolizini predstavljajo večji potencial za bioinženirske izboljšave, saj se posamezni domeni lahko obravnava ločeno ter se ju lahko neodvisno spreminja (npr. točkovna mutacija), doda ali odstrani. S tem nastane protein z novo ali izboljšano funkcijo. V modularnih endolizinih, ki delujejo na Gramnegativne bakterije (slednji so sicer redki), pa sta domeni zamenjani. Čeprav je CBD specifična za vezavo na PG, pa njena prisotnost za delovanje endolizina ni vedno ključna. V nekaterih primerih njihova aktivnost ob odstranitvi CBD ni nič slabša ali je celo povečana.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Katalitska zmožnost===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endolizini se delijo tudi glede na katalitske zmožnosti. Peptidoglikanska stena je sestavljena iz ponavljajočih se  enot N-acetilglukozamina in N-acetilmuraminske kisline, ki so med sabo povezane z β-(1,4)-glikozidno vezjo. To vez cepijo N-acetilglikozidaze. Na N-acetilmuraminsko kislino je z amidno vezjo pripeta peptidna veriga iz 3-5 aminokislin. Posamezne verige so med sabo navzkrižno povezane. Amidno vez cepijo N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze, peptidno vez med aminokislinami in posameznimi peptidnimi verigami pa endopeptidaze.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==N-acetilglikozidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===N-acetilmuramidaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
N-acetilmuramidaze, ki delujejo na Grampozitivne bakterije, spadajo v družino glikozidnih hidrolaz 25. Vez cepijo na reducirajočem koncu N-acetilmuraminske kisline po enem izmed dveh predlaganih mehanizmov. Pri prvem so za katalizo ključni trije aspartati in en glutamat. Najprej Asp deprotonira molekulo vode, ki nato kot nukleofil napade β-1,4 vez. Istočasno Glu donira svoj proton, tako da pride do inverzije anomernega centra. Preko preostalih dveh Asp se katalitsko mesto regenerira. Pri drugem mehanizmu sta ključna aminokislinska ostanka le Asp in Glu. Asp veže substrat, v katerem pride do intramolekularnega nukleofilnega napada N-acetoamidne stranske skupine na β-1,4 vez. Nato Glu deprotonira molekulo vode, ki nukleofilno napade anomerni C atom, vendar tako, da se anomerni center ohrani. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
N-acetilmuramidaze imajo velik potencial za bioinženirsko izboljšavo. Dober primer sta za pnevmokoke specifična Cpl-1 in Cpl-7. Cpl-7 ima zelo aktivno EAD, vendar ima kljub temu nižjo bakteriolitično zmožnost kot Cpl-1. Razlog za to je bolj negativen neto naboj Cpl-7 pri fiziološkem pH kot pri Cpl-1. Z zamenjavo 5 aminokislin so neto naboj spremenili na pozitiven ter ustvarili spremenjen encim Cpl-7S, ki je kazal izboljšano bakteriolitično zmožnost proti pnevmokokom in nekaterim drugim bakterijam. S kombinacijo CBD iz Cpl-1 in EAD iz Cpl-7 so ustvarili himerolizin Cpl-711 z izboljšanimi bakteriolitičnimi značilnosti v primerjavi s starševskima endolizinoma. Z bioinženirsko metodo pa se ne trudijo le povečati bakteriolitične funkcije enzobiotikov, pač pa tudi podaljšati njihovo življenjsko dobo v krvni plazmi. Iz tam so namreč majhni proteini zaradi delovanja ledvic hitro izločeni. V ta namen so v posamezni monomer Cpl-1 vpeljali cisteine, ki so nato med seboj tvorili intermolekularne disulfidne vezi. Nastali Cpl-1 dimer je poleg podaljšane življenjske dobe v krvni plazmi kazal tudi dvakrat večjo specifičnost.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Litične transglikozilaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Litične transglikozilaze tako kot N-acetilmuramidaze cepijo β-1,4 vez med N-acetilglukozaminom in N-acetilmuraminsko kislino, pri čemer nastane 1,6-anhidromuramoil, vendar z razliko, da za delovanje ne potrebujejo vode. Edini endolizin iz tega razreda, ki so ga uspeli kristalizirati in potrditi njegovo katalitično funkcijo je Gp144 (deluje na Pseudomonas aeruginoso). Prav tako je eden izmed redkih, ki deluje na Gram negativne bakterije. Endolizin v raztopini obstaja v različnih oligomernih oblikah, in sicer kot mono-, di- in trimer. V cepitev vezi je vpleten Glu115, vendar rezultati  več raziskav kažejo, da je vpleten tudi Glu178.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri Gram pozitivnih bakterijah se je izkazalo, da se ta aktivnost izgubi, saj te O-acetilirajo peptidoglikan na tisti stranski skupini, ki je vključena v nastanek 1,6-anhidromuramoila. Prav tako je bilo dokazano, da je pri tej vrsti bakterij interakcija encima s peptidoglikanom oslabljena. Delovanje na Gram pozitivne bakterije, ki nimajo zaestrenih skupin, in Gram negativne bi lahko izboljšali, če bi poznali natančne mehanizme vezave, da bi te lahko izboljšali. Pri modificiranju encima bi bilo potrebno paziti, da modifikacije ne bi vplivale na procese, ki so povezane z oligomerizacijo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===N-acetilglukozaminidaze===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Edini strukturno znan endolizin z aktivnostjo N-acetilglukozaminidaze, ki cepi vez za N-acetilglukozaminom je PlyC. Encim je kompleks, sestavljen iz ene velike podenote  in homooktamernega obroča. Na veliki podenoti se nahajata obe do sedaj identificirani encimsko aktivni domeni: od cisteina in histidina odvisna amidohidrolazna/peptidazna domena (PlyCCHAP) in N-acetilglukozaminidazna domena (PlyCGyH). Jedro PlyCGyH sestavlja struktura iz šestih α-heliksov, podobno kot pri nekaterih proteinih družine glikozidnih hidrolaz 73 (GH73). Znotraj omenjene regije je ohranjen aminokislinski ostanek Glu78, ki pri reakciji deluje kot kislina. Pri nekaterih encimih iz družine  GH73, so bili opaženi možni katalitični aminokislinski ostanki na β-traku nasproti aktivnega mesta, ki pa v primeru PlyC ne obstaja. Zaradi odsotnosti kislih ostankov je verjetno v mehanizmu pozicioniranja in cepitve vezi vključen Tyr74. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
====Izboljšave====&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Endolizin se je izkazal za učinkovitega, vendar izgubi svojo aktivnost že pri 45˚C, za kar je odgovorna velika podenota, vendar se da z uvedbo mutacij termično stabilnost močno povečati. Za razvoj modificiranih encimov, ki bi delovali na več vrst bakterij, bi rabili več znanih encimov, da bi lahko preučili mehanizme delovanja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
N-acetilmuramoil-L-alanin amidaze cepijo amidno vez med N-acetilmuraminsko kislino in L-alaninom. V družino od cinka odvisnih amidaz 2 sodijo PlyL, PlyG, XlyA in LysGH15, ki imajo podobno strukturo in ohranjenost katalitičih ostankov. Zn-ion je koordiniran med molekulo vode, dvema histidinskima in enim cisteinskim ostankom. Pomembna ostanka sta glutamat, ki aktivira vodo za nukleofilni napad, in lizin, ki stabilizira intermediat. Poznani sta dve amidazi PlyPSA in CD27L, ki spadata v skupino od cinka odvisnih amidaz 3. Endolizine te skupine sestavlja β-ploskev iz šest trakov, ki jih obdaja pet α-vijačnic.  Zn-ion je koordiniran v vezavnem žepu z dvema histidinskima in enim glutamatskim ostankom. Ohranjena  glutamatska ostanka med reakcijo delujeta kot akceptorja protona. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izboljšave===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za namen reguliranja litične aktivnosti je možno skrajšati encim na le encimsko domeno z odstranitvijo vezavne domene, kar vodi do povečanja ali zmanjšanja aktivnosti. Učinki krajšanja endolizinov pri skupini amidaz 2 se razlikujejo, in sicer se lahko litična aktivnost ohrani ali izgubi. Z uvajanjem pozitivno nabitih aminokislin, se da aktivnost povrniti, vendar je ključno, da se te uvedejo okoli aktivnega mesta. Domnevno naj bi skupen pozitiven naboj endolizina ugodno vplival na interakcije s peptidoglikanom. Krajšanje endolizina pri amidazah 3 je imelo ponovno učinke na zmanjšanje in zvečanje aktivnosti. To kaže na nepoznavanje interakcij med encimsko in aktivno domeno pri različnih endolizinih. Boljše razumevanje strukture in delovanja endolizinov iz skupine amidaz 3 bi olajšalo modifikacije le-teh.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Bakteriofagi&amp;diff=17018</id>
		<title>Bakteriofagi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Bakteriofagi&amp;diff=17018"/>
		<updated>2020-05-04T16:24:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminarji pri Molekularni biologiji v študijskem letu 2019/20 obravnavajo različne vidike bakteriofagov, od njihove zgradbe in delovanja, do vloge v okolju in izrabe za zdravljenje. Okvirni naslovi oz. teme so navedeni na prvem seznamu. Za orientacijo in splošno poznavanje tematike si oglejte prosojnice v spletni učilnici - 3. teden marca. V okviru posameznih glavnih poglavij lahko predlagate še kakšen seminar po lastni presoji (pošljite predlog po e-pošti!).&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Vsako temo obdelajo praviloma trije študenti (lahko tudi dva, če pa bi kakšno temo na vsak način rad obdelal en sam, mi prej pišite, da se pogovorimo glede vsebine in obsega). Vsaka skupina mora pripraviti povzetek seminarja z vsaj 1200 besedami in ne več kot 1800 besedami in ga objaviti na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1200-1800 besed), ki ste jih uporabili.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsaka skupina mora objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje 24 h pred predstavitvijo svojega seminarja. Kateri del povzetka je napisal kdo, navedite v zavihku &#039;discussion&#039;. &lt;br /&gt;
Predstavitev naj bo dolga 15-20  minut, temu pa bo sledila razprava (pribl. 5 minut). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali in vključite le malo splošnega uvoda, ki naj ima za nalogo, da umesti vašo temo v kontekst problematike bakteriofagov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Predvidena umestitev seminarjev v semestru je razvidna iz spletne učilnice, a zaenkrat ni mogoče zagotovo reči, da ne bo kakšnih sprememb zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsebina seminarjev je izpitna snov. Iz teme seminarjev je ~10 % vprašanj na izpitu (oz. 10 % točk dobite za odgovore iz snovi seminarjev).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Spodnji seznam vključuje povezave do nekaterih preglednih člankov iz zadnjega obdobja, ki jih lahko uporabite za osnovo pri pripravi. Večinoma pa navedeni viri ne zadoščajo, da bi pripravili 15-minutni seminar, zato boste morali pregledati tudi nekaj primarnih virov (raziskovalnih člankov), ki jih boste poiskali sami oz. jih boste našli citirane v preglednih člankih. Vaši seminarji naj se osredotočijo na osnovno temo iz naslova in naj nimajo dolgih splošnih uvodov. Seminarji si bodo namreč sledili dokaj hitro en za drugim - predvidoma po 8 na teden), tako da boste osnove hitro osvojili in jih ni treba ponavljati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poglavja za seminarje so:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;STRUKTURA IN DELOVANJE FAGOV&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
https://www.intechopen.com/books/bacteriophages-perspectives-and-future/bacteriophages-their-structural-organisation-and-function (poglavje, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
1. Klasifikacija in splošna strukturna organizacija fagov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
2. Struktura kapsid in prokapsid&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
3. Struktura konektorjev in repov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
4. Adsorpcijski aparat bakteriofagov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6416446/ (pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
5. Zgradba kompleksa za odločanje med lizogenim in litičnim ciklom faga lambda&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6209105/ (pregledni, 2018)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
6. Vzajemna regulacija med fagom in bakterijo na posttranskripcijski ravni&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1879625718300142?via%&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2018)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
7. Sestavljanje fagnih delcev in vloga portalnega proteina&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1570963919301888?via%&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2020)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
8. Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;INTERAKCIJE in EKOLOGIJA&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.mdpi.com/1999-4915/11/6/567/htm (pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29523063&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
9. Interakcija faga z bakterijo &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0169409X19300031 (pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
10. Interakcije fagov s človeškimi tkivi&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.mdpi.com/2076-0817/8/3/100/htm (pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
11. Fagi v naravnih in umetnih okoljih (brez človeka - to je predhodna tema)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/08927014.2019.1613525 in https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/32125643&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2019+2020)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
12. Delovanje fagov na heterogene biofilme&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0966842X19300599?via%&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
13. Fagi kot naravni rezervoar odpornosti proti antibiotikom&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs11274-013-1358-5 (pregledni, 2013)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
14. Cianofagi&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;UPORABA BAKTERIOFAGOV&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fphar.2019.00513/full (pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
15. Prednosti fagov za zdravljenje bakterijskih okužb&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
16. Uporaba fagov za zdravljenje okužb pri živalih in ljudeh&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
17. Tveganja pri uporabi fagov za zdravljenje&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5371805/&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2017 - samo kratko poglavje o uporabi na rastlinah)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
18. Uporaba fagov proti bakterijskim okužbam rastlin&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0160412019305410 (pregledni, 2019)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
19. Uporaba fagov za odstranjevanje patogenih bakterij v prsti&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.aimspress.com/fileOther/PDF/microbiology/microbiol-05-04-&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S095816691930093X?via%3Dihub&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2019 + 2020)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
20. Uporaba fagov v boju proti patogenim bakterijam v živilih&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
https://www.mdpi.com/1999-4915/11/6/567/htm &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
in https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958166919301296?via%3Dihub &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(pregledni, 2019 + 2020)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
21. Biotehnološka izraba fagov &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
       &lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za seminar se prijavite tako, da se vpišete v oklepaj za naslovom seminarja, tako kot je prikazano pri izmišljenem ničtem seminarju. &lt;br /&gt;
Seminarje bomo izvedli v enakem vrstnem redu, kot so navedeni zgoraj.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
0. Analiza bakteriofagov v smrekovem gozdu (Jana Dolenc, Tilen Deželak, Sonja Mavrič)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. Klasifikacija in splošna strukturna organizacija fagov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
2. Struktura kapsid in prokapsid&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
3. Struktura konektorjev in repov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
4. Adsorpcijski aparat bakteriofagov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
5. [[Zgradba kompleksa za odločanje med lizogenim in litičnim ciklom faga lambda]] (Kim Glavič, Nastja Feguš, Nina Varda) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
6. Vzajemna regulacija med fagom in bakterijo na posttranskripcijski ravni (Žiga Vičič, Dunia Sahir, Maja Globočnik)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
7. Sestavljanje fagnih delcev in vloga portalnega proteina (Anja Konjc, Tina Logonder, Manca Osolin)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
8. [[Fagni endolizini: mehanizem delovanja in možnosti za izboljšave]] (Tina Arnšek, Ana Babnik, Greta Junger)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
9. Interakcija faga z bakterijo (Anastasija Nechevska, Marjeta Milostnik, Ana Vičič)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
10. Interakcije fagov s človeškimi tkivi (Michelle Oletič, Nika Vegelj, Rebeka Dajčman)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
11. Fagi v naravnih in umetnih okoljih (Lena Trnovec, Maja Kolar, Liza Praznik)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
12. Delovanje fagov na heterogene biofilme&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
13. Fagi kot naravni rezervoar odpornosti proti antibiotikom (Žan Fortuna, Tevž Levstek, Lara Drinovec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
14. Cianofagi (Timotej Zgonik, )&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
15. Prednosti fagov za zdravljenje bakterijskih okužb (Maša Gabrič, Maša Andoljšek, Vivian Nemanič)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
16. Uporaba fagov za zdravljenje okužb pri živalih in ljudeh(Tim Nograšek, Jure Povšin, Sašo Jakob)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
17. Tveganja pri uporabi fagov za zdravljenje (Maja Mahorič, Ana Potočnik, Maja Trifkovič)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
18. Uporaba fagov proti bakterijskim okužbam rastlin (Tanja Janko, Špela Šubelj in Matic Krivec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
19. Uporaba fagov za odstranjevanje patogenih bakterij v prsti&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
20. Uporaba fagov v boju proti patogenim bakterijam v živilih (Tadej Uršič, Teo Nograšek, Oskar Nemec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
21. Biotehnološka izraba fagov &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ko boste pripravljali povzetek, naslov teme na tem, drugem, seznamu povežite z novo wiki stranjo, ki bo vsebovala povzetek. Na koncu besedila povzetka (pod viri) v novo vrstico dodajte oznako: &amp;lt;nowiki&amp;gt;[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&amp;lt;/nowiki&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer, kako so bili urejeni seminarji v prejšnjih letih, si lahko ogledate na strani [[Struktura kromatina]] (2013/14).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Herpesvirusi_in_sorodni_dsDNA_virusi Herpesvirusi in sorodni dsDNA virusi] (Veronika Razpotnik, Ines Medved, Andrej Ivanovski)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2019&amp;diff=15973</id>
		<title>BIO2 Seminar 2019</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2019&amp;diff=15973"/>
		<updated>2019-11-14T09:28:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tevž Levstek&lt;br /&gt;
| 12 || [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2019 Glicinski transporterji kot terapevtske tarče] || Sašo Jakob || Andrej Špenko || 18/10/2019 || 21/10/2019 || 23/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Ana Potočnik&lt;br /&gt;
| 12 || Fosfatidilserin kot signalna molekula || Marjeta Milostnik || Maja Mahorič || 18/10/2019 || 21/10/2019 || 23/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Kim Glavič&lt;br /&gt;
| 12 || ATP kot signalna molekula živali in rastlin || Tina Logonder || Tim Nograšek || 18/10/2019 || 21/10/2019 || 23/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Nika Vegelj&lt;br /&gt;
| 12 || Formacija biofilma v povezavi s c-di-GMP signalizacijo.  || Žan Fortuna || Nina Varda || 25/10/2019 || 28/10/2019 || 30/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tadej Uršič&lt;br /&gt;
| 12 || TLR signalizacija in njena vloga pri revmatičnih boleznih || Michelle Oletič || Tina Arnšek || 25/10/2019 || 28/10/2019 || 30/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Natalija Razpotnik&lt;br /&gt;
| 12 ||  || Maša Gabrič || Timotej Zgonik || 25/10/2019 || 28/10/2019 || 30/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Maja Kolar&lt;br /&gt;
| 14-15 || [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2019 Biokemijska logika glikolize] || Tevž Levstek || Sašo Jakob || 01/11/2019 || 04/11/2019 || 06/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Jure Povšin&lt;br /&gt;
| 14-15 || Vpliv dimetil fumarata na GAPDH in aerobno glikolizo pri modulaciji imunosti  || Ana Potočnik || Marjeta Milostnik || 01/11/2019 || 04/11/2019 || 06/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Manca Osolin&lt;br /&gt;
| 14-15 || Regulacija metabolizma glukoze in laktata v možganih || Kim Glavič || Tina Logonder || 01/11/2019 || 04/11/2019 || 06/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Greta Junger&lt;br /&gt;
| 16 || Intermediati cikla citronske kisline: signalne molekule pod krinko  || Nika Vegelj || Žan Fortuna || 08/11/2019 || 11/11/2019 || 13/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Oskar Nemec&lt;br /&gt;
| 16 || Uravnavanje delovanja levkocitov z intermediati cikla citronske kisline || Tadej Uršič || Michelle Oletič || 08/11/2019 || 11/11/2019 || 13/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Teo Nograšek&lt;br /&gt;
| 16 ||GPR91: Premikanje meja intermediatov Krebsovega cikla  || Natalija Razpotnik || Maša Gabrič || 08/11/2019 || 11/11/2019 || 13/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Ana Babnik&lt;br /&gt;
| 17 || [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2019 Regulacija oksidacije maščobnih kislin v skeletnih mišicah pri aerobni vadbi] || Maja Kolar || Tevž Levstek || 15/11/2019 || 18/11/2019 || 20/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Maša Andoljšek&lt;br /&gt;
| 17 || Dobre stare maščobe: Povezava med signalizacijo lipidov in življenjsko dobo || Jure Povšin || Ana Potočnik || 15/11/2019 || 18/11/2019 || 20/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Nastja Feguš&lt;br /&gt;
| 17 || Večdimenzionalna vloga ketonskih teles || Manca Osolin || Kim Glavič || 15/11/2019 || 18/11/2019 || 20/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Vivian Nemanič&lt;br /&gt;
| 18 || Transportne funkcije aminokislin in senzorni mehanizmi aminokislin pri rastlinah || Greta Junger || Nika Vegelj || 22/11/2019 || 25/11/2019 || 27/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Lena Trnovec&lt;br /&gt;
| 18 ||  || Oskar Nemec || Tadej Uršič || 22/11/2019 || 25/11/2019 || 27/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Sonja Gabrijelčič&lt;br /&gt;
| 18 ||  || Teo Nograšek || Natalija Razpotnik || 22/11/2019 || 25/11/2019 || 27/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Trifkovič || 19 ||  || Ana Babnik || Maja Kolar || 29/11/2019 || 02/12/2019 || 04/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Konjc || 19 ||  || Maša Andoljšek || Jure Povšin || 29/11/2019 || 02/12/2019 || 04/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Vičič || 19 ||  || Nastja Feguš || Manca Osolin || 29/11/2019 || 02/12/2019 || 04/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andrej Špenko || 20 ||  || Vivian Nemanič || Greta Junger || 06/12/2019 || 09/12/2019 || 11/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Mahorič || 20 ||  || Lena Trnovec || Oskar Nemec || 06/12/2019 || 09/12/2019 || 11/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tim Nograšek || 20 ||  || Sonja Gabrijelčič || Teo Nograšek || 06/12/2019 || 09/12/2019 || 11/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Varda || 21 ||  || Maja Trifkovič || Ana Babnik || 13/12/2019 || 16/12/2019 || 18/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Arnšek || 21 ||  || Anja Konjc || Maša Andoljšek || 13/12/2019 || 16/12/2019 || 18/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Zgonik || 21 ||  || Ana Vičič || Nastja Feguš || 13/12/2019 || 16/12/2019 || 18/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sašo Jakob || 22 ||  || Andrej Špenko || Vivian Nemanič || 03/01/2020 || 06/01/2020 || 08/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marjeta Milostnik || 22 ||  || Maja Mahorič || Lena Trnovec || 03/01/2020 || 06/01/2020 || 08/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Logonder || 22 || Serin v rastlinah || Tim Nograšek || Sonja Gabrijelčič || 03/01/2020 || 06/01/2020 || 08/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Žan Fortuna || 23 ||  || Nina Varda || Maja Trifkovič || 10/01/2020 || 13/01/2020 || 15/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Michelle Oletič || 23 ||  || Tina Arnšek || Anja Konjc || 10/01/2020 || 13/01/2020 || 15/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Gabrič || 23 ||  || Timotej Zgonik || Ana Vičič || 10/01/2020 || 13/01/2020 || 15/01/2020&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dokončno razporeditev bom objavil naknadno.&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
Sporočite mi morebitne napake ali če vas nisem razporedil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti pregledni članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [http://93.174.95.27/scimag/ tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2019|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju &#039;&#039;&#039;v 200 besedah&#039;&#039;&#039; (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Zelo pomembno je, da je obseg od &amp;lt;font color=red&amp;gt;2700 do 3000 besed &amp;lt;/font&amp;gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v toku celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* &amp;lt;font color=green&amp;gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2019&amp;diff=15972</id>
		<title>BIO2 Povzetki seminarjev 2019</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2019&amp;diff=15972"/>
		<updated>2019-11-14T09:26:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Kim Glavič: ATP KOT SIGNALNA MOLEKULA ŽIVALI IN RASTLIN ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Molekula ATP ni le temeljni vir energije za mnoge procese v celici, temveč tudi signalna molekula v zunajceličnem matriksu živali in rastlin. ATP, kot velika polarna molekula, se iz celic rastlin izloči s pomočjo eksocitotskih veziklov ali ATP prenašalcev. Iz živalskih celic pa s pomočjo eksocitotskih veziklov, ATP prenašalcev ali koneksonskih hemikanalčkov. Ob povečanih koncentracijah molekul ATP v zunajceličnem matriksu se te vežejo na ustrezne P2- receptorje. Po sprostitvi nazaj v matriks pa njihovo koncentracijo uravnavajo ekto-nukleotidaze. Na splošno aktivacija P2- receptorjev povzroči povišanje koncentracije kalcijevih ionov in dušikovega monoksida v citosolu celice ter nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti v zunajceličnem matriksu. Kalcijevi ioni, dušikov monoksid in reaktivne kisikove zvrsti so sekundarni obveščevalci, ki so ključni za fiziološki odziv celice. Rastlinska ATP-signalizacija ima pomembno vlogo pri časovni regulaciji kalitve cvetnega prahu, rasti pelodne cevke, nastanku koreninskih gomoljev in zaznavanju ter posledično izogibanju oviram pri rasti korenin. Živalska ATP-signalizacija sodeluje pri nastanku imunskega odziva, prenosu živčnih signalov, celični smrti in regulaciji mnogih drugih procesov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tevž Levstek: GLICINSKI TRANSPORTERJI KOT TERAPEVTSKE TARČE ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glicin je proteinogena aminokislina, ki opravlja tudi funkcijo signalne molekule, natančneje nevrotransmiterja. Najdemo ga v dveh vrstah sinaps: glicinergičnih, kjer je glavni nevrotransmiter in glutamatergičnih, kjer ima pomožno vlogo, saj pomaga glutamatu pri signaliziranju. Koncentracije glicina v medceličnini regulirajo glicinski transporterji, ki jih delimo na GlyT1 in GlyT2. Glicinergična sinapsa je inhibitorna, kar pomeni, da če glicin aktivira svoj receptor, posinaptično celico hiperpolarizira (še poveča raven kloridnih ionov v njej). V tej sinapsi GlyT1 zmanjšuje koncentracijo glicina, saj ga transportira v okoliške glia celice. GlyT2 po drugi strani pa zvišuje koncentracijo glicina, saj zbira razpršen glicin, ga reciklira in omogoči ponovno usmerjeno pošiljanje proti receptorjem. V glutamatergičnih sinapsah pa je glicin skupaj z glutamatom ekscitatorna signalna molekula. Če se glicin veže na protein NMDA, ki je na posinaptični membrani, mu s pozitivno alosterično modifikacijo olajša vezavo z glutamatom, ki odpre kationski kanalček in depolarizira celico. Tu regulira koncentracijo glicina le GlyT1, ki jo zmanjšuje, GlyT2 pa tu ne nastopa. Razumevanje delovanja obeh sinaps nam lahko omogoči sintezo novih zdravil, ki bi bolj učinkovito delovala proti nekaterim duševnim boleznim kot so shizofrenija, alkoholizem, obsesivno-kompulzivna motnja in še precej drugim. Ta zdravila najpogosteje inhibirajo delovanje GlyT1 in imajo veliko uspešnost pri glodalcih. Pri ljudeh pa na žalost še ni bilo dobrih rezultatov in na razvoj tovrstnega zdravila še čakamo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Ana Potočnik: FOSFATIDILSERIN KOT SIGNALNA MOLEKULA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Fosfatidilserin je glicerofosfolipid in pomemben gradnik celičnih membran. V zdravih in živečih celicah se nahaja izključno na notranji, citosolni strani fosfolipidnega dvosloja. To asimetrično razporeditev s pomočjo ATP vzpostavlja aminofosfolipidna translokaza. Poleg svoje strukturne vloge ima fosfatidilserin tudi pomembno funkcijo v mnogih signalizacijskih poteh. Kot signalna molekula sodeluje pri koagulaciji krvi, fagocitozi apoptoznih celic, celični fuziji in odlaganju mineralov v osteoblaste. Ključna lastnost fosfatidilserina kot signalne molekule je njegova negativno nabita polarna glava. Preko nje fosfatidilserin z drugimi signalnimi molekulami ali receptorji tvori elektrostatske ali stereospecifične interakcije. Sodeluje pri signalizaciji znotraj celice in tudi pri ekstracelularni signalizaciji. Ko sodeluje pri ekstracelularni signalizaciji, se nahaja tudi na ekstracelularni strani fosfolipidnega dvosloja. Prehod fosfatidilserina iz notranje na zunanjo stran uravnavajo skramblaze. Te so lahko aktivirane s pomočjo kaspaz, ki so encimi, prisotni v apoptozni celici. Med molekulami, ki se vežejo na fosfatidilserin, so najbolj preučevane tiste, ki za vezavo nanj uporabijo Gla domeno. Laktahedrin, ki je na fagocit vezan preko integrinov αvβ3, z vezavo na fosfatidilserin apoptozno celico pritrdi k makrofagu. Gas6 in protein S, ki se prav tako vežeta na fosfatidilserin, pa preko TAM receptorjev sprožita tirozinkinazno aktivnost. Aktivira se Rac1 in polimerizacija aktina sproži fagocitozo apoptozne celice. Izpostavljenost fosfatidilserina na ekstracelularni strani celice je zadosten signal makrofagu, da fagocitira celico. To nakazuje na pomembno vlogo fosfatidilserina kot signalne molekule.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tadej Uršič: TLR SIGNALIZACIJA IN NJENA VLOGA PRI REVMATIČNIH BOLEZNIH ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prirojeni imunski sistem predstavlja prvi obrambni mehanizem organizma. Celice prirojenega imunskega sistema izražajo receptorje, ki zaznavajo določene gradnike bakterij in virusov in pa molekule, ki nastanejo pri poškodbah samega organizma. Ti receptorji sprožijo signalne poti ki privedejo do odgovora organizma na vdor patogena. Ena od skupin teh receptorjev so TLR (Toll-Like Receptors). So integralni proteini za katere je značilna z levcini bogata ektodomena za prepoznavanje ligandov in pa TIR domena za navzdoljno signalizacijo. TLR-ji prepoznavajo komponente membran (lipide, lipopolisaharide, lipoproteini, …) in nukleinske kisline bakterij in virusov in kot odgovor sprožijo vnetno reakcijo. Če je le ta normalno regulirana le ta pripomore pri odpravi vdirajočih patogenov v organizem. Če pa pride do napak v regulaciji to lahko privede do kroničnega vnetja tkiva. Pri revmatičnih obolenjih, kot so na primer revmatoidni artritis, putiki, lymski artritis, lupus… , so odkrili večjo izraženost TLR-jev, kar je lahko glavni razlog za njihov nastanek. Znanstveniki sedaj testirajo razne inhibitorje TLR-jev ali pa njihovih adaptornih proteinov, kot potencialna zdravila za te bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Nika Vegelj : FORMACIJA BIOFILMA V POVEZAVI S C-DI-GMP MOLEKULO ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za bakterijo, kot tudi za vsa ostala živa bitja je nujno, da se prilagajajo na spreminjanje življenjskih pogojev, saj jim to omogoča preživetje. Molekula c-di-GMP je sekundarni sporočevalev pri baktrerijah, ki regulira različne celične procese. C-di-GMP so prvič odkrili kot alosterični aktivator celulozne sintetaze v bakteriji Gluconacetobacter xylinum.  Pri patogenih organizmih molekula c-di-GMP kontrolira virulentni odgovor, ki je povezan s quorum sensingom, procesom s katerim bakterije med seboj komunicirajo. Koncentracija molekule c-di-GMP je v celici regulirana s pomočjo encimov fosfodiesteraz in gvanilat ciklaz. C-di-GMP je sintetizirana znotraj celice iz dveh molekul GTP s pomočjo encima digvanilat ciklaze, ki na aktivni strani nosi domeno GGDEF. Razpad molekule pa omogoča encim fosfodiesteraza, ki nosi domeno EAL, ta omogoča, da molekula razpade na linearni nukleotid pGpG.  Glavni namen raziskovanja molekule c-di-GMP ter njene vloge pri tvorbi biofilma, je bil, da bi ugotovili nove metode, ki bi preprečile nastanek biofilma in tako pozdravile z njim povezane bolezni. Cistična fibroza je ena izmed najpogostejših bolezni v evropi, za njo pa je odgovorna bakterija pseudomonas aeruginosa, ki s tvorbo biofilma povzroča kronično obolenje, saj antibiotiki ne delujejo direktno na biofilm. C-di-GMP je sekundarni sporočevalec pri bakterijah, ne pa tudi pri evkariontih in arhejah. Prav zato je tako zanimiv za znanstvenike, saj lahko z razvojem zdravil, ki bi vplivale na molekulo, razvili potencialna zdravila za kronične bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Maja Kolar: BIOKEMIJSKA LOGIKA GLIKOLIZE ==&lt;br /&gt;
Čeprav glikoliza sprva zgleda zapletena in naključna, je v smislu zadovoljevanja vsem biokemijskim zahtevam ena najenostavnejših metabolnih poti. Pri načrtovanju poti se je treba zavedati kompromisov za zadovoljevanje različnim omejitvam, zato lahko skozi analizo vseh teoretično možnih poti ugotovimo katera je celici najugodnejša. Termodinamske omejitve vključujejo Gibbsovo prosto entalpijo reakcij, ki jo lahko izračunamo iz redoks potencialov in ugotovimo katere poti v metabolizmu so ender-/eksergonske. Pri encimskih mehanizmih moramo upoštevati aktivacijske skupine, ki pa lahko povečajo reaktivnost intermediatov, kar spada pod fizikalno-kemijske lastnosti intermediatov. Med njih štejemo tudi prepustnost skozi membrano, afiniteto do encimov in toksičnost. Slednjo celica izniči z izogibanjem reakcijskim potem ali sistemi endogene detoksifikacije kot je sistem glioksalaz za intermediat metilglioksal. Pri glikolizi se jim celica izogne z delitvijo elektronske prerazporeditve, kjer po podobnih poteh ne nastopajo toksične spojine. Preko energij vezi in elektronskih prerazporeditev lahko določimo kje na glikolizni poti bo nastajal ATP. Najobsežnejše zastopana je glikoliza Embden-Meyerhof-Parnas, vendar njene naravne alternative dokazujejo, da so skozi evolucijo različni organizmi kot so anaerobne/aerobne bakterije, termofili obravnavali določene zahteve kot bolj ali manj pomembne. Znanje različnih bioloških zahtev pa lahko prenesemo na metabolni inženiring, kjer iščemo učinkovite rešitve za proizvodnjo industrijsko iskanih metabolitov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Jure Povšin: VPLIV DIMETIL FUMARATA NA GAPDH IN AEROBNO GLIKOLIZO PRI MODULACIJI IMUNOSTI ==&lt;br /&gt;
Aktivirane imunske celice se po Warburgovi hipotezi osredotočijo na izvajanje aerobne glikolize namesto na izvajanje oksidativne fosforilacije, s čimer predstavljajo potencialno terapevtsko tarčo pri avtoimunski boleznih. Dimetil fumarat (DMF), je derivat od intermediarnega fumarata iz Krebsovega cikla. DMF je ester fumarne kisline ter imunomodulacijsko zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje multiple skleroze in luskavice. Čeprav njegov terapevtski mehanizem zaenkrat ostaja še negotov, je znano, da DMF kovalentno spreminja ostanke cisteina v procesu, imenovanem succination. Preiskovanje aktivnost DMF-ja dodatno zapleta njegova hidroliza in vivo do monometil fumarata (MMF), ki lahko tudi sam modulira imunski odziv in vnetje tkiv. Kornberg in sodelavci so ugotovili , da DMF pri procesu, imenovanem succination, inaktivira katalitični cistein glikolitičnega encima gliceraldehid 3-fosfat dehidrogenaze (GAPDH) pri miših in ljudeh, tako in vitro kot in vivo. S tem navzdol uravnava aerobno glikolizo v aktiviranih mieloidnih in limfoidnih celicah, kar povrzoča njene protivnetne učinke. Rezultati znanstvenikov zagotavljajo mehanski vpogled v imunsko modulacijo z DMF in predstavljajo dokaz koncepta, da je aerobna glikoliza  lahko zelo pomembna terapevtska tarča v avtoimunosti in da nas lahko nadaljnje raziskovanje pripelje do dolgo iskanih zdravil proti hudim avtoimunim boleznim.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Manca Osolin: REGULACIJA METABOLIZMA GLUKOZE IN LAKTATA V MOŽGANIH ==&lt;br /&gt;
Aerobna glikoliza  je proces razgradnje glukoze do laktata v prisotnosti kisika. Proces aerobne glikolize je med drugim značilen tudi za astrocite, posebne celice v možganih. Ker imajo nevroni večjo potrebo po energiji kot astrociti, vzdržujejo visok nivo oksidativnega metabolizma, medtem ko astrociti favorizirajo aerobno glikolizo in omejujejo oksidativno aktivnost. Številne raziskave so pokazale, da astrociti laktat, ki nastane v procesu aerobne glikolize, posredujejo nevronom. Ta koncept se imenuje ANLS hipoteza. Nevroni morajo vzdrževati ravnotežje med pentoza fosfatno potjo in glikolitično potjo, da dosežejo potrebe po energiji in da vzdržujejo antioksidativni potencial. Zato uporaba laktata kot oksidativnega substrata lahko zagotavlja ugoden način za nevrone, da proizvedejo visoke količine ATP med zaobidenjem glikolitične poti, saj tako varčujejo glukozo za pentoza fosfatno pot. Aerobna glikoliza, ki poteka v astrocitih in katere končni produkt je laktat, ima pomembno vlogo pri vzdrževanju nevronske aktivnosti. Laktat se prenese iz astrocitov v nevrone, da zadosti energijskim potrebam nevronov, prav tako pa laktat deluje tudi kot signalna molekula, ki regulira nevronske funkcije, kot so vzdražnost in plastičnost nevronov ter okrepitev spomina. V možganih se nahaja tudi posebna vrsta nevronov, ki na različne mehanizme zaznavajo spremembe koncentracije glukoze, kar jim omogoča prilagajanje na zunanje spremembe preko depolarizacije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Greta Junger: INTERMEDIATI CIKLA CITRONSKE KISLINE: SIGNALNE MOLEKULE POD KRINKO ==&lt;br /&gt;
Cikel citronske kisline je centralna metabolna pot, pri kateri se energetsko bogata molekula acetil-CoA oksidira ter svoje elektrone odda prenašalcem. Oksidacija je postopna in poteka preko več intermediatov. Za njih je dolgo časa veljalo, da je to njihova edina vloga, vendar pa se je ta domneva izkazala za napačno. Večina intermediatov cikla citronske kisline ima namreč večstransko vlogo, saj sodelujejo tako pri signalizaciji kot tudi regulaciji različnih procesov. Za delovanje α ketoglutarat-odvisnih dioksigenaz (2-OGDO) je nujno potreben α ketoglutarat. Zaradi podobne kemijske zgradbe se na 2-OGDO lahko vežeta tudi sukcinat in fumarat, ki pa encima ne aktivirata, pač pa delujeta kot kompetitivna inhibitorja. Kot taka lahko v celici ustvarita pseudo-hipoksično stanje ali pa posredno vplivata na spremembo demetilacije DNA in histonov. Poleg omenjenega imajo nekateri intermediati ključno vlogo tudi pri post-translacijski modifikaciji proteinov, natančneje acetilaciji, sukcinaciji in sukcinilaciji Lys in Cys ostankov. Za sukcinat in α ketoglutarat obstajata specifična GPC-receptorja - SUCNR1 in OXGR1. Fiziološki pomen SUCNR1, ki se med drugim nahaja v ledvicah, srčnem tkivu in očeh, je bolje raziskan od OXGR1O. Nedolgo nazaj so pojasnili tudi vlogo sukcinata pri nastanku reaktivnih kisikovih zvrsti in obratnega toka elektronov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Oskar Nemec: Uravnavanje delovanja levkocitov z intermediati cikla citronske kisline ==&lt;br /&gt;
Glede na to, da je cikel citronske kisline (TCA) osnovno vozlišče (energijskega) metabolizma celic, je smiselno sklepati, da je aktivacija celic naravne imunosti in njihova regulacija s tem procesom povezana. Imunski odziv je namreč energijsko potraten proces in v veliki meri odvisen od mitohondrijskega metabolizma. Izkazalo se je, da intermediati TCA, kot so sukcinat, itakonat, citrat in fumarat, posredujejo ali uravnavajo pomembne funkcije mieloidnih celic (levkocitov) med okužbo in vnetjem. Aktivacija levkocitov, ki se zgodi v sklopu vnetnega procesa z vnetnimi dejavniki vodi v preoblikovanje cikla in  kopičenje teh intermediatov  v celici. Sukcinat ima vnetni učinek, ker povzroči stabilizacijo HIF-1 (hypoxia inducible factor 1), povečanje količine mROS (reaktivne kisikove zvrsti mitohondrija), postranslacijske modifikacije proteinov z sukcinilacijo in signalizacijo preko z G-proteinom sklopljenimi receptorji (klasična kaskada). Citrat prav tako spodbuja vnetni odziv, saj se zaradi njega sintetizirajo reaktivne kisikove in dušikove zvrsti ter prostaglandin E2. Itakonat pa ima protivnetno vlogo, saj zavira SDH in omeji vnetne učinke sukcinata, sposoben je pa tudi, v nasprotju s sukcinatom, sam ubiti patogene. Vloga fumarata v vnetnem procesu ni dokončno pojasnjena, znano pa je da povzroča med drugimi zmanjšanje količine ROS in tako zmanjša vnetni odziv.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Teo Nograšek: GPR91: PREMIKANJE MEJA INTERMEDIATOV KREBSOVEGA CIKLA ==&lt;br /&gt;
Sukcinat je najbolj poznan kot intermediat Krebsovega cikla, vendar so novejše raziskave pokazale, da ima tudi pomembno funkcijo kot signalna molekula. Celice v hipoksiji sintetizirajo in izločajo sukcinat, ki se nato veže na receptor GPR91. GPR91 je najden v celicah jeter, krvnih celicah, maščobnih celicah, ledvičnih celicah in celicah mrežnice. V jetrih signal iz receptorja GPR91 vpliva na Itove celice, ki so zadolžene za izločanje kolagena pri poškodbi jeter. V mrežnici je GPR91 izražen v nevronskih celicah ganglijev in njegova aktivacija povzroči neovaskularizacijo. Aktivacija GPR91 v ledvicah povzroči povišanje krvnega tlaka preko renina. Povišan krvni tlak lahko povzroči hipertrofijo, na nastanek hipertrofije pa vpliva tudi sama vezava med sukcinatom in receptorjem GPR91 na srčnih mišičnih celicah, kar povzroči transkripcijo genov za nastanek hipertrofije. Poleg tega visoka koncentracija sukcinata povzroči apoptozo srčnih celic. Raziskave na področju zaviranja delovanja GPR91 bi lahko omilile zaplete, ki nastanejo pri transplantaciji, ker je bilo odkrito, da imajo pacienti po transplantaciji povišano količino sukcinata v krvi, kar vodi do zapletov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Ana Babnik: REGULACIJA OKSIDACIJE MAŠČOBNIH KISLIN V SKELETNIH MIŠICAH PRI AEROBNI VADBI ==&lt;br /&gt;
Krčenje mišic pri aerobni vadbi zahteva dodatno energijo, ki jo lahko celice pridobijo iz znotrajceličnih in telesnih virov glukoze in maščobnih kislin. Na izbiro substrata, ki se bo v večji meri porabljal za končno sintezo ATP, vplivata intenzivnost in trajanje vadbe. Oksidacija maščobnih kislin je regulirana z mnogimi prepletenimi signalnimi potmi in regulacijskimi mehanizmi, kateri pa še niso v celoti poznani. Glavni regulator vnosa maščobnih kislin v celico je CD1/SR-B2 (receptor čistilec B2), ki s svojo translokacijo iz veziklov na membrano in interakcijo s FABP olajša vnos maščobnih kislin v celico. Naslednja pomembna točka je prenos substratov v celico v obliki acil-CoA, pri čimer sodeluje CPT1, ki za prenos potrebuje prosti karnitin, na njegovo delovanje pa vpliva mnogo regulatorjev. Sama regulacija delovanja CPT1 pa je povezana tudi s celično homeostazo acetil-CoA in kot že omenjenega prostega karnitina, saj se ta pri presežkih v količini acetil-CoA porablja za nastanek acetilkarnitina. Regulatorni mehanizmi β-oksidacije dokazujejo, da se pri daljši oziroma vadbi z nižjo intenziteto za sintezo acetil-CoA (in nadaljnjo sintezo ATP) porabljajo predvsem maščobne kisline, medtem ko se pri bolj intenzivni vadbi porablja glukoza.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2019&amp;diff=15959</id>
		<title>BIO2 Seminar 2019</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2019&amp;diff=15959"/>
		<updated>2019-11-07T19:39:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tevž Levstek&lt;br /&gt;
| 12 || [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2019 Glicinski transporterji kot terapevtske tarče] || Sašo Jakob || Andrej Špenko || 18/10/2019 || 21/10/2019 || 23/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Ana Potočnik&lt;br /&gt;
| 12 || Fosfatidilserin kot signalna molekula || Marjeta Milostnik || Maja Mahorič || 18/10/2019 || 21/10/2019 || 23/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Kim Glavič&lt;br /&gt;
| 12 || ATP kot signalna molekula živali in rastlin || Tina Logonder || Tim Nograšek || 18/10/2019 || 21/10/2019 || 23/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Nika Vegelj&lt;br /&gt;
| 12 || Formacija biofilma v povezavi s c-di-GMP signalizacijo.  || Žan Fortuna || Nina Varda || 25/10/2019 || 28/10/2019 || 30/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Tadej Uršič&lt;br /&gt;
| 12 || TLR signalizacija in njena vloga pri revmatičnih boleznih || Michelle Oletič || Tina Arnšek || 25/10/2019 || 28/10/2019 || 30/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Natalija Razpotnik&lt;br /&gt;
| 12 ||  || Maša Gabrič || Timotej Zgonik || 25/10/2019 || 28/10/2019 || 30/10/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Maja Kolar&lt;br /&gt;
| 14-15 || [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev_2019 Biokemijska logika glikolize] || Tevž Levstek || Sašo Jakob || 01/11/2019 || 04/11/2019 || 06/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Jure Povšin&lt;br /&gt;
| 14-15 || Vpliv dimetil fumarata na GAPDH in aerobno glikolizo pri modulaciji imunosti  || Ana Potočnik || Marjeta Milostnik || 01/11/2019 || 04/11/2019 || 06/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Manca Osolin&lt;br /&gt;
| 14-15 || Regulacija metabolizma glukoze in laktata v možganih || Kim Glavič || Tina Logonder || 01/11/2019 || 04/11/2019 || 06/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Greta Junger&lt;br /&gt;
| 16 || Intermediates of Metabolism: From Bystanders to Signalling Molecules  || Nika Vegelj || Žan Fortuna || 08/11/2019 || 11/11/2019 || 13/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Oskar Nemec&lt;br /&gt;
| 16 || Uravnavanje delovanja levkocitov z intermediati cikla citronske kisline || Tadej Uršič || Michelle Oletič || 08/11/2019 || 11/11/2019 || 13/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Teo Nograšek&lt;br /&gt;
| 16 ||GPR91: Premikanje meja intermediatov Krebsovega cikla  || Natalija Razpotnik || Maša Gabrič || 08/11/2019 || 11/11/2019 || 13/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Ana Babnik&lt;br /&gt;
| 17 || Regulacija oksidacije maščobnih kislin v skeletnih mišicah pri aerobni vadbi || Maja Kolar || Tevž Levstek || 15/11/2019 || 18/11/2019 || 20/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Maša Andoljšek&lt;br /&gt;
| 17 ||  || Jure Povšin || Ana Potočnik || 15/11/2019 || 18/11/2019 || 20/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Nastja Feguš&lt;br /&gt;
| 17 ||  || Manca Osolin || Kim Glavič || 15/11/2019 || 18/11/2019 || 20/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Vivian Nemanič&lt;br /&gt;
| 18 ||  || Greta Junger || Nika Vegelj || 22/11/2019 || 25/11/2019 || 27/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Lena Trnovec&lt;br /&gt;
| 18 ||  || Oskar Nemec || Tadej Uršič || 22/11/2019 || 25/11/2019 || 27/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
! Sonja Gabrijelčič&lt;br /&gt;
| 18 ||  || Teo Nograšek || Natalija Razpotnik || 22/11/2019 || 25/11/2019 || 27/11/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Trifkovič || 19 ||  || Ana Babnik || Maja Kolar || 29/11/2019 || 02/12/2019 || 04/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Konjc || 19 ||  || Maša Andoljšek || Jure Povšin || 29/11/2019 || 02/12/2019 || 04/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Vičič || 19 ||  || Nastja Feguš || Manca Osolin || 29/11/2019 || 02/12/2019 || 04/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andrej Špenko || 20 ||  || Vivian Nemanič || Greta Junger || 06/12/2019 || 09/12/2019 || 11/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Mahorič || 20 ||  || Lena Trnovec || Oskar Nemec || 06/12/2019 || 09/12/2019 || 11/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tim Nograšek || 20 ||  || Sonja Gabrijelčič || Teo Nograšek || 06/12/2019 || 09/12/2019 || 11/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Varda || 21 ||  || Maja Trifkovič || Ana Babnik || 13/12/2019 || 16/12/2019 || 18/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Arnšek || 21 ||  || Anja Konjc || Maša Andoljšek || 13/12/2019 || 16/12/2019 || 18/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Zgonik || 21 ||  || Ana Vičič || Nastja Feguš || 13/12/2019 || 16/12/2019 || 18/12/2019&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sašo Jakob || 22 ||  || Andrej Špenko || Vivian Nemanič || 03/01/2020 || 06/01/2020 || 08/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marjeta Milostnik || 22 ||  || Maja Mahorič || Lena Trnovec || 03/01/2020 || 06/01/2020 || 08/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Logonder || 22 ||  || Tim Nograšek || Sonja Gabrijelčič || 03/01/2020 || 06/01/2020 || 08/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Žan Fortuna || 23 ||  || Nina Varda || Maja Trifkovič || 10/01/2020 || 13/01/2020 || 15/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Michelle Oletič || 23 ||  || Tina Arnšek || Anja Konjc || 10/01/2020 || 13/01/2020 || 15/01/2020&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Gabrič || 23 ||  || Timotej Zgonik || Ana Vičič || 10/01/2020 || 13/01/2020 || 15/01/2020&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dokončno razporeditev bom objavil naknadno.&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
Sporočite mi morebitne napake ali če vas nisem razporedil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti pregledni članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [http://93.174.95.27/scimag/ tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2019|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju &#039;&#039;&#039;v 200 besedah&#039;&#039;&#039; (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Zelo pomembno je, da je obseg od &amp;lt;font color=red&amp;gt;2700 do 3000 besed &amp;lt;/font&amp;gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v toku celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* &amp;lt;font color=green&amp;gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15216</id>
		<title>TBK2019 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15216"/>
		<updated>2019-03-16T20:57:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=== Maja Kolar: Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih ===&lt;br /&gt;
Nevroni spadajo med najbolj polarizirane celice v naravi. To jim omogoča oblikovanje različnih lokaliziranih struktur, kot so akson in dendriti. Možgansko skorjo sestavljajo kortikalni nevroni, v katerih se oblike mitohondrijev razlikujejo glede na lokacijo; v dendritih in somi so dolge, cevaste oblike, medtem ko so v izrastkih aksona veliko krajši in kroglasti. Majhnost aksonskih mitohondrijev je povezana predvsem s fizijo oz. binarno cepitvijo, ki poteka prek oligomerizacije Drp1 proteina iz skupine dinaminov zunanji membrani. Ker je Drp1 citoplazemski protein, se z mitohondrijsko zunanjo membrano veže prek 4 različnih receptorjev, nevroznanstveniki Univerze v  Columbiji, Lewis in sodelavci, pa so raziskovali predvsem receptor MFF (ang. mitochondrial fission factor), saj je v kortikalnih nevronih najpogostejši. Ekspresijo MFF gena so Lewis in sodelavci zavirali prek uporabe shRNA (ang. short hairpin RNA) ki je umetno izdelan RNA in se uporablja za RNA posege pri zaviranju ekspresije tarčnih genov. Z raziskavo so dokazali, da MFF nima znatnega vpliva na membranski potencial mitohondrijev in na njihovo skupno sposobnost pridelave ATP, je pa z zmanjšanim delovanjem izrazito vplival na povečanje presinaptičnih mitohondrijev. To je povečalo mitohondrijsko sposobnost absorpcije Ca2+ ionov med nevrotransmisijo, kar je vodilo do zmanjšanega presinaptičnega citoplazemskega kopičenja Ca2+. Posledično se je zmanjšalo sproščanje nevrotransmitorjev v sinaptično špranjo, zmanjšala aksonska razvejanost v možganih in oslabila medsebojna povezanost nevronov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Timotej Zgonik: Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način ===&lt;br /&gt;
Že dolgo časa v biokemiji obstaja problem, kako so iz akiralnih molekul nastali kiralni komplesksi, saj je pri eksperimentih vedno bilo treba dodati kiralni center, da so se ostale molekule pravilno zvile. Raziskovalci Tehnološkega inštituta v Georgiji so izvedli tri eksperimente, ki so demonstrirali tvorbo homokiralnih struktur iz akiralnih komponent. V prvem eksperimentu so pripravili raztopino triaminopirimidina (TAP) in 6-(2,4,6-triokso-1,3,5-triazinan-1-il)heksanojske kisline (CyCo6). Spojini sta se povezali v heksamerne rozete, te pa so se nalagale v stolpiče tako leve in desne kiralnosti. Ko so v drugem eksperimentu v raztopini zamenjali CyCo6 z analogno, a kiralno spojino, je bila kiralnost vseh posledično nastalih struktur enaka. Tudi če je bila le vsaka tisoča molekula CyCo6 zamenjana s kiralnim analogom, so bile strukture še vedno homokiralne. Enako je veljalo tudi, če sta bila v raztopini prisotna enantiomera obeh kiralnosti, a je bil eden v rahlem presežku. Pri tretjem poskusu so rezultate uspeli ponoviti tudi za organske spojine, ki bi na Zemlji lahko bile prisotne pred nastankom življenja, čeprav je bil pri tem bil učinek ojačitve kiralnosti šibkejši, enantiomerski presežek, potreben za homokiralnost, pa večji. Vendarle gre pri tem za prvi primer, ko so spontano nastali analogi nukleotidov povzročili tvorbo homokiralnih struktur.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nina Varda: Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano ===&lt;br /&gt;
Proteini in nukleinske kisline so ključne za delovanje živih organizmov. Zanje je značilno, da se zvijejo v posebne konformacije, ki določajo njihove funkcije. A načrt po katerem bi se makromolekule zvijale še ni bil odkrit. Tako se je razvilo področje raziskovanja foldamerov (sintetičnih oligomerov, ki se zvijajo v sekundarne in terciarne strukture npr. v vijačnice in plošče). Otto in sodelavci so v svoji raziskavi predstavili kompleksno molekulo, ki lahko nastane spontano. Iz gradnika, ki ga sestavljata aminokislinska in adeninska podenota, so pridobili makrocikel iz 15 gradnikov. 15mer se je tako v kristalni obliki, kot tudi v raztopini zvil, zaradi nekovalentnih interakcij med gradniki. Najbolj opazen strukturni motiv je nalaganje aromatskih obročev v kupe (sekundarne strukture). Ena molekula se zvije v 5 kupov, pri čemer je vsak sestavljen iz treh fenilnih obročev in dveh adeninskih obročev. Ker so kupi med sabo orientirani, je prisotna tudi terciarna struktura. Pri nekaterih foldamerih so že bile odkrite katalitske in inhibitorne lastnosti. Ker so foldameri, ki so zaradi svoje terciarne zgradbe relativno kompleksni, sposobni spontanega nastanka, je možno, da so se pojavili in imeli pomembno vlogo že v zgodnjih fazah nastanka življenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Anja Konjc: Nanodelci v boju proti raku===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nanodelci postajajo čedalje pomembnejši pri razvoju zdravil, saj imajo določene posebnosti, ki omogočajo tarčno usmerjanje zdravil in zmanjševanje njihovih stranskih učinkov (npr. pri kemoterapiji). Vendar so predhodne raziskave pokazale določene pomanjkljivosti. S sintezo posebnega ščita, imenovanega proteinski koronski ščit (PCS), so raziskovalci rešili te omejitve. Ugotovili so namreč, da PCS zmanjša interakcije nanodelcev s serumskimi proteini in omogoči, da makrofagi teh delcev ne fagocitirajo. Tako nanodelci ostanejo več časa v krvi in prenesejo zdravila na ciljno mesto (npr. v tumorje). Nanodelci so namreč sposobni prenašati sorazmerno velike količine molekul (npr. zdravil), ki jih vstavimo v njihove pore. Znanstveniki so PCS sintetizirali tako, da so nanodelce prevlekli s posebnimi proteini. Obnašanje tako prevlečenih nanodelcev so opazovali z različnimi poskusi. Ko so mišim vbrizgali različne nanodelce, so ugotovili, da so se v tumorjih najbolj nakopičili tisti s PCS. To je dokazalo hipotezo, da lahko ti nanodelci uspešno prinesejo zdravila v tumorje, ne da bi pri tem prišlo do imunskega odziva, torej fagocitoze delcev. Zato bodo tudi v prihodnje nanodelci s PCS imeli pomembno vlogo pri zdravljenju različnih obolenj, ne le rakavih, saj povečujejo učinkovitost zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Oskar Nemec: Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr ===&lt;br /&gt;
Ustanovi Johns Hopkins Medicine in Sheppard Pratt Health System sta izvedli raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje s shizofrenijo povečano količino protiteles proti virusu Epstein-Barr (VEB). Gre za herpesvirus, ki lahko povzroči infekcijsko mononukleozo. Za povečan imunski odziv je morda krivo dejstvo, da shizofrenija spremeni imunski sistem pacientov in jih naredi bolj  občutljive na virus ali pa okužba poveča tveganje za izoblikovanje shizofrenije. Študijo so izvedli na 743 osebah - 432 je bilo obolelih za shizofrenijo, 311 pa jih je bilo zdravih. Najprej so izmerili količino protiteles proti komponentam virusa in primerjali količino protiteles med zdravo skupino in shizofreniki. Ugotovili so, da imajo shizofreniki od 1.7 do 2.3-krat večjo verjetnost, da imajo povečano količino protiteles proti VEB. Merili so tudi količino protiteles proti ostalim podobnim virusom, ampak pri shizofrenikih niso ugotovili odstopanja od zdrave skupine. Nato so proučevali DNA udeležencev ter ugotovili, da če ima dana oseba povečano količino protiteles proti VEB in tudi genetsko dovzetnost za shizofrenijo, je verjetnost da je ta oseba v skupini shizofrenikov osemkrat večja kot pa verjetnost, da je oseba zdrava. Ker ni pravih zdravil proti virusu, je pomembno, da odkrijejo, kako preprečiti delitev virusa. Povečano razumevanje delovanja infekcije z virusom VEB nam lahko morda pomaga pri zdravljenju shizofrenije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Vivian Nemanič: Zmanjšanje stranskih učinkov kemoterapije z absorpcijsko napravo ===&lt;br /&gt;
Zdravila, ki jih uporabljamo za kemoterapijo, imajo veliko stranskih učinkov na naše telo. Da pa da zdravila delovala, so potrebne zelo velike količine, ki pa ne morejo ostati samo na tumorju oz. na prizadetem organu. V tej študiji so skušali ugotoviti kako bi preprečili, da zdravila zakrožijo po celem telesu in rešitev bi lahko bila absorpcijska naprava, ki bi nase vezala zdravilo iz krvi in tako pravzaprav absorbirala do 70% zdravila, ki ni ostalo v tumorju. To napravo bi izdelali s 3D tiskalnikom, zato da bi bila optimalne oblike in velikosti in bi se popolnoma prilegala žili. Eksperiment so izvedli na prašičih za primer jetrnega raka in bil je zelo uspešen. Verjetno bi absorpcijska naprava delovala tudi pri drugih vrstah raka in pri različnih zdravilih za kemoterapijo, poleg tega pa je pomembno da naprava ne ovira krvnega obtoka ali povzroče tromboze. Torej je varna za naše telo, saj naj ne bi imela nobenih negativnih učinkov na delovanje našega telesa, saj jo po približno eni uri po začetku kemoterapije vzamemo iz telesa, saj hitro opravi svojo nalogo. Naprava bi lahko postala zelo pomembna tudi pri odstranjevanju toksinov pri bakterijskih okužbah, okoljskih toksinov, ali pa tudi samih celic, ki bi jih ujeli na podlagi specifičnih kemijskih, fizikalnih ali bioloških značilnosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Kim Glavič: Preveč popravljanja DNA lahko poškoduje tkiva ===&lt;br /&gt;
Zaradi nenehnega nastajanja poškodb DNA, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, stranski produkti celičnega metabolizma ali pa kemoterapevtiki (npr. alkilirajoče snovi), so se razvili različni popravljalni mehanizmi, ki te napake popravljajo in skrbijo za zaščito zdravih tkiv. Eden takih mehanizmov je tudi popravljanje z izcepom baze (BER), ki v večini celic učinkovito odstrani napake. V nekaterih celicah, ki vsebujejo večje količine DNA-glikozilaze (AAG) pa njegova prevelika aktivnost povzroči kaskado dogodkov, kateri vodijo do celične smrti. Raziskovalci so ugotovili, da je povzročena degeneracija celic odvisna tako od količine AAG kot tudi od spola organizma ter, da sta pri propadanju teh celic prisotni dve vrsti celičnih smrti in sicer apoptoza (genetsko kontrolirana programirana celična smrt) ter nekroza (poteče kadar celica propade zaradi poškodbe). Pri slednji se med procesom propadanja izloča protein, ki posredno vpliva na nastanek vnetne reakcije torej prodiranja makrofagov na mesto propadajočih celic. TI makrofagi pa vplivajo na nastanek zelo reaktivnih kisikovih spojin, katere povzročijo še več poškodb DNA. Zaradi tega se aktivnost AAG še poveča, kar pa povzroči še večjo količino propadlih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ela Sabadin: Genska terapija lahko ozdravi prirojeno gluhost pri miših ===&lt;br /&gt;
Znanstveniki so uspeli obnoviti sluh v odrasli miši modela DFNB9 gluhosti – motnja sluha, ki predstavlja enega najbolj pogostih primerov genetsko prirojene gluhosti. Posamezniki z DFNB9 so popolnoma gluhi in imajo pomanjkanje gena za kodiranje otoferlina (pri ljudeh je kodiran z otof genom), proteina, ki je bistven za prenašanje zvočnih informacij v slušno-senzoričnih sinapsah. Z injeciranjem tega gena v bolne miši, so znanstveniki uspešno obnovili funkcijo slušne sinapse in povrnili sluh na skoraj normalno stopnjo. Genska terapija na podlagi AAV (adeno-associated virus) je obetajoča terapevtska možnost za zdravljenje gluhosti, vendar je njena vloga omejena s potencialno ozkim terapevtskim oknom. Kakorkoli, ker je AAV omejil kapaciteto paketa DNA (približno 4,7 kilobaz), je zahtevno uporabiti to tehniko za gene, katerih regija kodiranja (cDNA) presega 5 kb, kot je na primer gen za kodiranje otoferlina, ki ima regijo kodiranja dolgo 6 kb. Znanstveniki so premagali to oviro s prilagajanjem AAV pristopa, znanega kot dvojna AAV strategija. Rezultati, doseženi s strani znanstvenikov, kažejo na to, da ja terapevtsko okno za prenos lokalnih genov pri pacientih z DFNB9 prirojeno gluhostjo lahko širše kot zgolj ideja in ponuja upe za razširitev teh ugotovitev na ostale tipe gluhosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Aleksandra Rauter: Izolirana bakterija črevesne flore in njena možna povezava z depresijo ===&lt;br /&gt;
Črevesna flora je kompleksni mikrobni ekosistem v gastrointestinalnem traktu sesalcev. Vpliva na mnoge pomembne funkcije gostitelja, vpliva pa tudi na živčni sistem. V sami raziskavi so se osredotočili na rastne faktorje, ki vplivajo na celično delitev, proliferacijo. Zaradi odsotnosti rastnih faktorjev v umetnih medijih, je večina bakterij še negojenih, kar ovira naše razumevanje njihovih bioloških vlog. V študiji so z uporabo kokulture izolirali bakterijo KLE1738, ki je za svojo rast potrebovala prisotnost bakterije Bacteroides fragilis. Analiza supernatanta B. fragilis je vodila v izolacijo rastnega faktorja. To je bila GABA (Gamma AminoButyric Acid), ki je glavni nevrotransmiterski inhibitor v centralnem živčnem sistemu. Na podlagi spremenjenih vrednosti GABA v odvisnosti od antibiotikov in prisotnosti mikroorganizmov, so prišli do zaključka, da je črevesna flora posredno povezana tudi z različnimi boleznimi. Raziskali so, kako ševilčnost B. fragilis vpliva na nevronsko mrežo in povezavo med posameznimi regijami v možganih. Rezultati so pokazali, da zmanjšano število bakterij obratno korelira s funkcionalno povezavo med posameznimi možganskimi regijami. Prekrivanje teh z regijami limbičnega sistema je vplivalo na čustvene odizve. Z izolirano bakterijo KLE1738 niso našli nobene povezave. Dejstvo, da  številčnost bakterij Bacteroides (in posledično vrednosti GABA) vpliva na fiziologijo možganskih regij, so potrdile tudi ostale študije. Raziskovalci so mnenja, da je to prvi korak k razumevanju te povezave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ana Babnik: Kako nas okuži določena vrsta bakterij? ===&lt;br /&gt;
Znano je, da Gram negativne bakterije v veziklih zunanje membrane transportirajo toksine, zaradi katerih zbolimo. O mehanizmu nastanku veziklov zunanje membrane se do sedaj ni vedelo veliko, predlaganih pa je bilo nekaj teorij biogeneze teh veziklov. Raziskovalcem iz Binghamton University v New Yorku je uspelo odkriti mehanizem, kako bakterije &#039;&#039;Pseudomonas aeruginosa&#039;&#039; komunicirajo med sabo preko majhnih molekul &#039;&#039;Pseudomonas quinolone signal&#039;&#039; (PQS). Ta bakterija je pomembna, saj je predmet mnogih raziskav in pri živalih, rastlinah in ljudeh povzroča hude okužbe. Molekula PQS se preko več korakov vgradi v vrhnji sloj zunanje membrane, s tem asimetrično poveča membrano in povzroči uvihanje. Li in sodelavci so s simulacijami, pri katerih so približali molekulo na 1 nm (trajanje 300 ns ali 500 ns), dokazali, da pri tem delujejo močne vodikove vezi med fosfatno skupino membrane in funkcionalnimi skupinami PQS, ki pomagajo pri spontani umestitvi v membrano. Z meritvami minimalne razdalje med vrhnjim slojem in PQS, ki je znašal 1,35 nm, so potrdili izjemno stabilnost faze vezave molekule na površino. Odkrili pa so tudi spremembo iz odprte v zaprto konformacijo PQS, ki zmanjša odbojne sile pri penetraciji vrhnjega dela membrane. Sklepajo, da bi tak model komunikacije bakterij lahko obstajal še pri drugih vrstah Gram negativnih bakterij. Spoznanja raziskave pa prinašajo boljše razumevanje mehanizmov biogeneze membranskih veziklov, ki raziskovalcem pomagajo razumeti interakcije med več vrstami ter tako posledično iskati rešitve za preprečitev potencialnih okužb.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Karmen Ferjan: Sestavina zelenega čaja, ki pomaga siRNA zdrsniti v celico ===&lt;br /&gt;
Glavni problem pri kliničnem prenosu siRNA v zdravilih je dostava v citosol. Mnogi polimeri so bili razviti za ta prenos siRNA, ampak noben hkrati ni ustrezal, bili so premalo učinkoviti ali pa preveč toksični. Članek objavljen v reviji ACS central Science poroča o preprosti strategiji za izgradnjo nanodelcev v obliki jedra z lupino, ki je zelo učinkovita za dostavo siRNA. Nanodelec je pripravljen z  entropijsko-gnanim kompleksom siRNA in sestavine zelenega čaja EGCG, ter je obložen z polimeri nizke molekulske mase. Poskusi so bili izvedeni z šestimi različno razvejanimi naravnimi in sintetičnimi polimeri. Izdelan nanodelec je imenovan GNP (Green Nanoparticle). Ta strategija lajša polimerom zgoščevanje siRNA v enoten nanodelec, ki lažje dostopa v celico kot siRNA brez catechina. Zgoščevanje dokažemo z drugačno barvo fluresciranj v prisotnosti EtBr.  Namen uporabe GNP je lajšanje bolezenskih stanj kot je na primer kronično črevesno vnetje. Poskusi uporabe so bili izvedeni na HeLa celicah ter na miših. EGCG je z antioksidantskimi, proti-vnetnimi, antibakterijskimi in proti-rakotvornimi učinki navdihujoč za lokalno zdravljenje različnih bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Maša Andoljšek: Zrele človeške celice lahko spremenijo svojo funkcijo ===&lt;br /&gt;
Poznamo diferenciacijo zrelih celic pri rastlinah, nekaterih živalih, manj pa pri sesalcih. Splošno velja, da človeške odrasle matične celice ne morejo spremeniti svoje funkcije. Raziskava je bila na temo plastičnosti, to pomeni spreminjanje naloge zrele celice. Raziskovali so, ali lahko celice alfa (proizvajalke glukagona) ali celice gama (proizvajalke pankreatičnega polipeptida), ki se nahajajo v Langerhansovih otočkih trebušne slinavke, spremenijo svojo funkcijo in začnejo proizvajati inzulin, kot celice beta. Raziskava je potekala in vitro, nato pa še in vivo, saj so psevdootočke, spremenjenih celic z transkripcijskimi faktorji(Pdx1, Mafa in Nkx6-1), transplantirali v miši. Sprva so celicam alfa dodali zeleni fluorescenčni protein in zgodilo se ni nič, nato so ob dodatku Pdx1 in Mafa začele proizvajati največ inzulina, ter tudi nekatere gene celic beta. Čez nekaj tednov so proizvajale le še inzulin. Potrdili so diferenciacijo celic alfa in gama in vitro. Prilagajanje je bilo s časom čedalje bolj uspešno. Celice alfa in vivo so postale uspešne proizvajalke inzulina in ob transplantaciji psevdodotočkov celic alfa zdravih donorjev so ozdravili diabetes pri miši. Ugotovili so, da so se celice hitreje spremenile in vivo, kot in vitro. Da bi ugotovitve te raziskave postale del zdravljenja je potrebno še veliko, bi pa lahko bilo to zdravljenje uspešnejše od zdravljenja diabetesa danes.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15207</id>
		<title>TBK2019 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15207"/>
		<updated>2019-03-12T20:27:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=== Maja Kolar: Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih ===&lt;br /&gt;
Nevroni spadajo med najbolj polarizirane celice v naravi. To jim omogoča oblikovanje različnih lokaliziranih struktur, kot so akson in dendriti. Možgansko skorjo sestavljajo kortikalni nevroni, v katerih se oblike mitohondrijev razlikujejo glede na lokacijo; v dendritih in somi so dolge, cevaste oblike, medtem ko so v izrastkih aksona veliko krajši in kroglasti. Majhnost aksonskih mitohondrijev je povezana predvsem s fizijo oz. binarno cepitvijo, ki poteka prek oligomerizacije Drp1 proteina iz skupine dinaminov zunanji membrani. Ker je Drp1 citoplazemski protein, se z mitohondrijsko zunanjo membrano veže prek 4 različnih receptorjev, nevroznanstveniki Univerze v  Columbiji, Lewis in sodelavci, pa so raziskovali predvsem receptor MFF (ang. mitochondrial fission factor), saj je v kortikalnih nevronih najpogostejši. Ekspresijo MFF gena so Lewis in sodelavci zavirali prek uporabe shRNA (ang. short hairpin RNA) ki je umetno izdelan RNA in se uporablja za RNA posege pri zaviranju ekspresije tarčnih genov. Z raziskavo so dokazali, da MFF nima znatnega vpliva na membranski potencial mitohondrijev in na njihovo skupno sposobnost pridelave ATP, je pa z zmanjšanim delovanjem izrazito vplival na povečanje presinaptičnih mitohondrijev. To je povečalo mitohondrijsko sposobnost absorpcije Ca2+ ionov med nevrotransmisijo, kar je vodilo do zmanjšanega presinaptičnega citoplazemskega kopičenja Ca2+. Posledično se je zmanjšalo sproščanje nevrotransmitorjev v sinaptično špranjo, zmanjšala aksonska razvejanost v možganih in oslabila medsebojna povezanost nevronov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Timotej Zgonik: Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način ===&lt;br /&gt;
Že dolgo časa v biokemiji obstaja problem, kako so iz akiralnih molekul nastali kiralni komplesksi, saj je pri eksperimentih vedno bilo treba dodati kiralni center, da so se ostale molekule pravilno zvile. Raziskovalci Tehnološkega inštituta v Georgiji so izvedli tri eksperimente, ki so demonstrirali tvorbo homokiralnih struktur iz akiralnih komponent. V prvem eksperimentu so pripravili raztopino triaminopirimidina (TAP) in 6-(2,4,6-triokso-1,3,5-triazinan-1-il)heksanojske kisline (CyCo6). Spojini sta se povezali v heksamerne rozete, te pa so se nalagale v stolpiče tako leve in desne kiralnosti. Ko so v drugem eksperimentu v raztopini zamenjali CyCo6 z analogno, a kiralno spojino, je bila kiralnost vseh posledično nastalih struktur enaka. Tudi če je bila le vsaka tisoča molekula CyCo6 zamenjana s kiralnim analogom, so bile strukture še vedno homokiralne. Enako je veljalo tudi, če sta bila v raztopini prisotna enantiomera obeh kiralnosti, a je bil eden v rahlem presežku. Pri tretjem poskusu so rezultate uspeli ponoviti tudi za organske spojine, ki bi na Zemlji lahko bile prisotne pred nastankom življenja, čeprav je bil pri tem bil učinek ojačitve kiralnosti šibkejši, enantiomerski presežek, potreben za homokiralnost, pa večji. Vendarle gre pri tem za prvi primer, ko so spontano nastali analogi nukleotidov povzročili tvorbo homokiralnih struktur.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nina Varda: Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano ===&lt;br /&gt;
Proteini in nukleinske kisline so ključne za delovanje živih organizmov. Zanje je značilno, da se zvijejo v posebne konformacije, ki določajo njihove funkcije. A načrt po katerem bi se makromolekule zvijale še ni bil odkrit. Tako se je razvilo področje raziskovanja foldamerov (sintetičnih oligomerov, ki se zvijajo v sekundarne in terciarne strukture npr. v vijačnice in plošče). Otto in sodelavci so v svoji raziskavi predstavili kompleksno molekulo, ki lahko nastane spontano. Iz gradnika, ki ga sestavljata aminokislinska in adeninska podenota, so pridobili makrocikel iz 15 gradnikov. 15mer se je tako v kristalni obliki, kot tudi v raztopini zvil, zaradi nekovalentnih interakcij med gradniki. Najbolj opazen strukturni motiv je nalaganje aromatskih obročev v kupe (sekundarne strukture). Ena molekula se zvije v 5 kupov, pri čemer je vsak sestavljen iz treh fenilnih obročev in dveh adeninskih obročev. Ker so kupi med sabo orientirani, je prisotna tudi terciarna struktura. Pri nekaterih foldamerih so že bile odkrite katalitske in inhibitorne lastnosti. Ker so foldameri, ki so zaradi svoje terciarne zgradbe relativno kompleksni, sposobni spontanega nastanka, je možno, da so se pojavili in imeli pomembno vlogo že v zgodnjih fazah nastanka življenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Anja Konjc: Nanodelci v boju proti raku===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nanodelci postajajo čedalje pomembnejši pri razvoju zdravil, saj imajo določene posebnosti, ki omogočajo tarčno usmerjanje zdravil in zmanjševanje njihovih stranskih učinkov (npr. pri kemoterapiji). Vendar so predhodne raziskave pokazale določene pomanjkljivosti. S sintezo posebnega ščita, imenovanega proteinski koronski ščit (PCS), so raziskovalci rešili te omejitve. Ugotovili so namreč, da PCS zmanjša interakcije nanodelcev s serumskimi proteini in omogoči, da makrofagi teh delcev ne fagocitirajo. Tako nanodelci ostanejo več časa v krvi in prenesejo zdravila na ciljno mesto (npr. v tumorje). Nanodelci so namreč sposobni prenašati sorazmerno velike količine molekul (npr. zdravil), ki jih vstavimo v njihove pore. Znanstveniki so PCS sintetizirali tako, da so nanodelce prevlekli s posebnimi proteini. Obnašanje tako prevlečenih nanodelcev so opazovali z različnimi poskusi. Ko so mišim vbrizgali različne nanodelce, so ugotovili, da so se v tumorjih najbolj nakopičili tisti s PCS. To je dokazalo hipotezo, da lahko ti nanodelci uspešno prinesejo zdravila v tumorje, ne da bi pri tem prišlo do imunskega odziva, torej fagocitoze delcev. Zato bodo tudi v prihodnje nanodelci s PCS imeli pomembno vlogo pri zdravljenju različnih obolenj, ne le rakavih, saj povečujejo učinkovitost zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Oskar Nemec: Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr ===&lt;br /&gt;
Ustanovi Johns Hopkins Medicine in Sheppard Pratt Health System sta izvedli raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje s shizofrenijo povečano količino protiteles proti virusu Epstein-Barr (VEB). Gre za herpesvirus, ki lahko povzroči infekcijsko mononukleozo. Za povečan imunski odziv je morda krivo dejstvo, da shizofrenija spremeni imunski sistem pacientov in jih naredi bolj  občutljive na virus ali pa okužba poveča tveganje za izoblikovanje shizofrenije. Študijo so izvedli na 743 osebah - 432 je bilo obolelih za shizofrenijo, 311 pa jih je bilo zdravih. Najprej so izmerili količino protiteles proti komponentam virusa in primerjali količino protiteles med zdravo skupino in shizofreniki. Ugotovili so, da imajo shizofreniki od 1.7 do 2.3-krat večjo verjetnost, da imajo povečano količino protiteles proti VEB. Merili so tudi količino protiteles proti ostalim podobnim virusom, ampak pri shizofrenikih niso ugotovili odstopanja od zdrave skupine. Nato so proučevali DNA udeležencev ter ugotovili, da če ima dana oseba povečano količino protiteles proti VEB in tudi genetsko dovzetnost za shizofrenijo, je verjetnost da je ta oseba v skupini shizofrenikov osemkrat večja kot pa verjetnost, da je oseba zdrava. Ker ni pravih zdravil proti virusu, je pomembno, da odkrijejo, kako preprečiti delitev virusa. Povečano razumevanje delovanja infekcije z virusom VEB nam lahko morda pomaga pri zdravljenju shizofrenije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Vivian Nemanič: Zmanjšanje stranskih učinkov kemoterapije z absorpcijsko napravo ===&lt;br /&gt;
Zdravila, ki jih uporabljamo za kemoterapijo, imajo veliko stranskih učinkov na naše telo. Da pa da zdravila delovala, so potrebne zelo velike količine, ki pa ne morejo ostati samo na tumorju oz. na prizadetem organu. V tej študiji so skušali ugotoviti kako bi preprečili, da zdravila zakrožijo po celem telesu in rešitev bi lahko bila absorpcijska naprava, ki bi nase vezala zdravilo iz krvi in tako pravzaprav absorbirala do 70% zdravila, ki ni ostalo v tumorju. To napravo bi izdelali s 3D tiskalnikom, zato da bi bila optimalne oblike in velikosti in bi se popolnoma prilegala žili. Eksperiment so izvedli na prašičih za primer jetrnega raka in bil je zelo uspešen. Verjetno bi absorpcijska naprava delovala tudi pri drugih vrstah raka in pri različnih zdravilih za kemoterapijo, poleg tega pa je pomembno da naprava ne ovira krvnega obtoka ali povzroče tromboze. Torej je varna za naše telo, saj naj ne bi imela nobenih negativnih učinkov na delovanje našega telesa, saj jo po približno eni uri po začetku kemoterapije vzamemo iz telesa, saj hitro opravi svojo nalogo. Naprava bi lahko postala zelo pomembna tudi pri odstranjevanju toksinov pri bakterijskih okužbah, okoljskih toksinov, ali pa tudi samih celic, ki bi jih ujeli na podlagi specifičnih kemijskih, fizikalnih ali bioloških značilnosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Kim Glavič: Preveč popravljanja DNA lahko poškoduje tkiva ===&lt;br /&gt;
Zaradi nenehnega nastajanja poškodb DNA, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, stranski produkti celičnega metabolizma ali pa kemoterapevtiki (npr. alkilirajoče snovi), so se razvili različni popravljalni mehanizmi, ki te napake popravljajo in skrbijo za zaščito zdravih tkiv. Eden takih mehanizmov je tudi popravljanje z izcepom baze (BER), ki v večini celic učinkovito odstrani napake. V nekaterih celicah, ki vsebujejo večje količine DNA-glikozilaze (AAG) pa njegova prevelika aktivnost povzroči kaskado dogodkov, kateri vodijo do celične smrti. Raziskovalci so ugotovili, da je povzročena degeneracija celic odvisna tako od količine AAG kot tudi od spola organizma ter, da sta pri propadanju teh celic prisotni dve vrsti celičnih smrti in sicer apoptoza (genetsko kontrolirana programirana celična smrt) ter nekroza (poteče kadar celica propade zaradi poškodbe). Pri slednji se med procesom propadanja izloča protein, ki posredno vpliva na nastanek vnetne reakcije torej prodiranja makrofagov na mesto propadajočih celic. TI makrofagi pa vplivajo na nastanek zelo reaktivnih kisikovih spojin, katere povzročijo še več poškodb DNA. Zaradi tega se aktivnost AAG še poveča, kar pa povzroči še večjo količino propadlih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ela Sabadin: Genska terapija lahko ozdravi prirojeno gluhost pri miših ===&lt;br /&gt;
Znanstveniki so uspeli obnoviti sluh v odrasli miši modela DFNB9 gluhosti – motnja sluha, ki predstavlja enega najbolj pogostih primerov genetsko prirojene gluhosti. Posamezniki z DFNB9 so popolnoma gluhi in imajo pomanjkanje gena za kodiranje otoferlina (pri ljudeh je kodiran z otof genom), proteina, ki je bistven za prenašanje zvočnih informacij v slušno-senzoričnih sinapsah. Z injeciranjem tega gena v bolne miši, so znanstveniki uspešno obnovili funkcijo slušne sinapse in povrnili sluh na skoraj normalno stopnjo. Genska terapija na podlagi AAV (adeno-associated virus) je obetajoča terapevtska možnost za zdravljenje gluhosti, vendar je njena vloga omejena s potencialno ozkim terapevtskim oknom. Kakorkoli, ker je AAV omejil kapaciteto paketa DNA (približno 4,7 kilobaz), je zahtevno uporabiti to tehniko za gene, katerih regija kodiranja (cDNA) presega 5 kb, kot je na primer gen za kodiranje otoferlina, ki ima regijo kodiranja dolgo 6 kb. Znanstveniki so premagali to oviro s prilagajanjem AAV pristopa, znanega kot dvojna AAV strategija. Rezultati, doseženi s strani znanstvenikov, kažejo na to, da ja terapevtsko okno za prenos lokalnih genov pri pacientih z DFNB9 prirojeno gluhostjo lahko širše kot zgolj ideja in ponuja upe za razširitev teh ugotovitev na ostale tipe gluhosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Aleksandra Rauter: Izolirana bakterija črevesne flore in njena možna povezava z depresijo ===&lt;br /&gt;
Črevesna flora je kompleksni mikrobni ekosistem v gastrointestinalnem traktu sesalcev. Vpliva na mnoge pomembne funkcije gostitelja, vpliva pa tudi na živčni sistem. V sami raziskavi so se osredotočili na rastne faktorje, ki vplivajo na celično delitev, proliferacijo. Zaradi odsotnosti rastnih faktorjev v umetnih medijih, je večina bakterij še negojenih, kar ovira naše razumevanje njihovih bioloških vlog. V študiji so z uporabo kokulture izolirali bakterijo KLE1738, ki je za svojo rast potrebovala prisotnost bakterije Bacteroides fragilis. Analiza supernatanta B. fragilis je vodila v izolacijo rastnega faktorja. To je bila GABA (Gamma AminoButyric Acid), ki je glavni nevrotransmiterski inhibitor v centralnem živčnem sistemu. Na podlagi spremenjenih vrednosti GABA v odvisnosti od antibiotikov in prisotnosti mikroorganizmov, so prišli do zaključka, da je črevesna flora posredno povezana tudi z različnimi boleznimi. Raziskali so, kako ševilčnost B. fragilis vpliva na nevronsko mrežo in povezavo med posameznimi regijami v možganih. Rezultati so pokazali, da zmanjšano število bakterij obratno korelira s funkcionalno povezavo med posameznimi možganskimi regijami. Prekrivanje teh z regijami limbičnega sistema je vplivalo na čustvene odizve. Z izolirano bakterijo KLE1738 niso našli nobene povezave. Dejstvo, da  številčnost bakterij Bacteroides (in posledično vrednosti GABA) vpliva na fiziologijo možganskih regij, so potrdile tudi ostale študije. Raziskovalci so mnenja, da je to prvi korak k razumevanju te povezave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ana Babnik: Kako nas okuži določena vrsta bakterij? ===&lt;br /&gt;
Znano je, da Gram negativne bakterije v veziklih zunanje membrane transportirajo toksine, zaradi katerih zbolimo. O mehanizmu nastanku veziklov zunanje membrane so do sedaj ni vedelo veliko, predlaganih pa je bilo nekaj teorij biogeneze teh veziklov. Raziskovalcem iz Binghamton University v New Yorku je uspelo odkriti mehanizem, kako bakterije &#039;&#039;Pseudomonas aeruginosa&#039;&#039; komunicirajo med sabo preko majhnih molekul &#039;&#039;Pseudomonas quinolone signal&#039;&#039; (PQS). Ta bakterija je pomembna, saj je predmet mnogih raziskav in pri živalih, rastlinah in ljudeh povzroča hude okužbe. Molekula PQS se preko več korakov vgradi v vrhnji sloj zunanje membrane, s tem asimetrično poveča membrano in povzroči uvihanje. Li in sodelavci so s simulacijami pri katerih so približali molekulo na 1 nm (trajanje 300 ns ali 500 ns) dokazali, da pri tem delujejo močne vodikove vezi med fosfatno skupino membrane in funkcionalnimi skupinami PQS, ki pomagajo pri spontani umestitvi v membrano. Z meritvami minimalne razdalje med vrhnjim slojem in PQS, ki je znašal 1,35 nm, so potrdili izjemno stabilnost faze vezave molekule na površino. Odkrili pa so tudi spremembo iz odprte v zaprto konformacijo PQS, ki zmanjša odbojne sile pri penetraciji vrhnjega dela membrane. Sklepajo, da bi tak model komunikacije bakterij lahko obstajal, še pri drugih vrstah Gram negativnih bakterij. Spoznanja raziskave, pa prinašajo boljše razumevanje mehanizmov biogeneze membranskih veziklov, ki raziskovalcem pomagajo razumeti interakcije med več vrstami ter tako posledično iskati rešitve za preprečitev potencialnih okužb.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15206</id>
		<title>TBK2019 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15206"/>
		<updated>2019-03-12T20:26:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=== Maja Kolar: Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih ===&lt;br /&gt;
Nevroni spadajo med najbolj polarizirane celice v naravi. To jim omogoča oblikovanje različnih lokaliziranih struktur, kot so akson in dendriti. Možgansko skorjo sestavljajo kortikalni nevroni, v katerih se oblike mitohondrijev razlikujejo glede na lokacijo; v dendritih in somi so dolge, cevaste oblike, medtem ko so v izrastkih aksona veliko krajši in kroglasti. Majhnost aksonskih mitohondrijev je povezana predvsem s fizijo oz. binarno cepitvijo, ki poteka prek oligomerizacije Drp1 proteina iz skupine dinaminov zunanji membrani. Ker je Drp1 citoplazemski protein, se z mitohondrijsko zunanjo membrano veže prek 4 različnih receptorjev, nevroznanstveniki Univerze v  Columbiji, Lewis in sodelavci, pa so raziskovali predvsem receptor MFF (ang. mitochondrial fission factor), saj je v kortikalnih nevronih najpogostejši. Ekspresijo MFF gena so Lewis in sodelavci zavirali prek uporabe shRNA (ang. short hairpin RNA) ki je umetno izdelan RNA in se uporablja za RNA posege pri zaviranju ekspresije tarčnih genov. Z raziskavo so dokazali, da MFF nima znatnega vpliva na membranski potencial mitohondrijev in na njihovo skupno sposobnost pridelave ATP, je pa z zmanjšanim delovanjem izrazito vplival na povečanje presinaptičnih mitohondrijev. To je povečalo mitohondrijsko sposobnost absorpcije Ca2+ ionov med nevrotransmisijo, kar je vodilo do zmanjšanega presinaptičnega citoplazemskega kopičenja Ca2+. Posledično se je zmanjšalo sproščanje nevrotransmitorjev v sinaptično špranjo, zmanjšala aksonska razvejanost v možganih in oslabila medsebojna povezanost nevronov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Timotej Zgonik: Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način ===&lt;br /&gt;
Že dolgo časa v biokemiji obstaja problem, kako so iz akiralnih molekul nastali kiralni komplesksi, saj je pri eksperimentih vedno bilo treba dodati kiralni center, da so se ostale molekule pravilno zvile. Raziskovalci Tehnološkega inštituta v Georgiji so izvedli tri eksperimente, ki so demonstrirali tvorbo homokiralnih struktur iz akiralnih komponent. V prvem eksperimentu so pripravili raztopino triaminopirimidina (TAP) in 6-(2,4,6-triokso-1,3,5-triazinan-1-il)heksanojske kisline (CyCo6). Spojini sta se povezali v heksamerne rozete, te pa so se nalagale v stolpiče tako leve in desne kiralnosti. Ko so v drugem eksperimentu v raztopini zamenjali CyCo6 z analogno, a kiralno spojino, je bila kiralnost vseh posledično nastalih struktur enaka. Tudi če je bila le vsaka tisoča molekula CyCo6 zamenjana s kiralnim analogom, so bile strukture še vedno homokiralne. Enako je veljalo tudi, če sta bila v raztopini prisotna enantiomera obeh kiralnosti, a je bil eden v rahlem presežku. Pri tretjem poskusu so rezultate uspeli ponoviti tudi za organske spojine, ki bi na Zemlji lahko bile prisotne pred nastankom življenja, čeprav je bil pri tem bil učinek ojačitve kiralnosti šibkejši, enantiomerski presežek, potreben za homokiralnost, pa večji. Vendarle gre pri tem za prvi primer, ko so spontano nastali analogi nukleotidov povzročili tvorbo homokiralnih struktur.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nina Varda: Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano ===&lt;br /&gt;
Proteini in nukleinske kisline so ključne za delovanje živih organizmov. Zanje je značilno, da se zvijejo v posebne konformacije, ki določajo njihove funkcije. A načrt po katerem bi se makromolekule zvijale še ni bil odkrit. Tako se je razvilo področje raziskovanja foldamerov (sintetičnih oligomerov, ki se zvijajo v sekundarne in terciarne strukture npr. v vijačnice in plošče). Otto in sodelavci so v svoji raziskavi predstavili kompleksno molekulo, ki lahko nastane spontano. Iz gradnika, ki ga sestavljata aminokislinska in adeninska podenota, so pridobili makrocikel iz 15 gradnikov. 15mer se je tako v kristalni obliki, kot tudi v raztopini zvil, zaradi nekovalentnih interakcij med gradniki. Najbolj opazen strukturni motiv je nalaganje aromatskih obročev v kupe (sekundarne strukture). Ena molekula se zvije v 5 kupov, pri čemer je vsak sestavljen iz treh fenilnih obročev in dveh adeninskih obročev. Ker so kupi med sabo orientirani, je prisotna tudi terciarna struktura. Pri nekaterih foldamerih so že bile odkrite katalitske in inhibitorne lastnosti. Ker so foldameri, ki so zaradi svoje terciarne zgradbe relativno kompleksni, sposobni spontanega nastanka, je možno, da so se pojavili in imeli pomembno vlogo že v zgodnjih fazah nastanka življenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Anja Konjc: Nanodelci v boju proti raku===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nanodelci postajajo čedalje pomembnejši pri razvoju zdravil, saj imajo določene posebnosti, ki omogočajo tarčno usmerjanje zdravil in zmanjševanje njihovih stranskih učinkov (npr. pri kemoterapiji). Vendar so predhodne raziskave pokazale določene pomanjkljivosti. S sintezo posebnega ščita, imenovanega proteinski koronski ščit (PCS), so raziskovalci rešili te omejitve. Ugotovili so namreč, da PCS zmanjša interakcije nanodelcev s serumskimi proteini in omogoči, da makrofagi teh delcev ne fagocitirajo. Tako nanodelci ostanejo več časa v krvi in prenesejo zdravila na ciljno mesto (npr. v tumorje). Nanodelci so namreč sposobni prenašati sorazmerno velike količine molekul (npr. zdravil), ki jih vstavimo v njihove pore. Znanstveniki so PCS sintetizirali tako, da so nanodelce prevlekli s posebnimi proteini. Obnašanje tako prevlečenih nanodelcev so opazovali z različnimi poskusi. Ko so mišim vbrizgali različne nanodelce, so ugotovili, da so se v tumorjih najbolj nakopičili tisti s PCS. To je dokazalo hipotezo, da lahko ti nanodelci uspešno prinesejo zdravila v tumorje, ne da bi pri tem prišlo do imunskega odziva, torej fagocitoze delcev. Zato bodo tudi v prihodnje nanodelci s PCS imeli pomembno vlogo pri zdravljenju različnih obolenj, ne le rakavih, saj povečujejo učinkovitost zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Oskar Nemec: Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr ===&lt;br /&gt;
Ustanovi Johns Hopkins Medicine in Sheppard Pratt Health System sta izvedli raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje s shizofrenijo povečano količino protiteles proti virusu Epstein-Barr (VEB). Gre za herpesvirus, ki lahko povzroči infekcijsko mononukleozo. Za povečan imunski odziv je morda krivo dejstvo, da shizofrenija spremeni imunski sistem pacientov in jih naredi bolj  občutljive na virus ali pa okužba poveča tveganje za izoblikovanje shizofrenije. Študijo so izvedli na 743 osebah - 432 je bilo obolelih za shizofrenijo, 311 pa jih je bilo zdravih. Najprej so izmerili količino protiteles proti komponentam virusa in primerjali količino protiteles med zdravo skupino in shizofreniki. Ugotovili so, da imajo shizofreniki od 1.7 do 2.3-krat večjo verjetnost, da imajo povečano količino protiteles proti VEB. Merili so tudi količino protiteles proti ostalim podobnim virusom, ampak pri shizofrenikih niso ugotovili odstopanja od zdrave skupine. Nato so proučevali DNA udeležencev ter ugotovili, da če ima dana oseba povečano količino protiteles proti VEB in tudi genetsko dovzetnost za shizofrenijo, je verjetnost da je ta oseba v skupini shizofrenikov osemkrat večja kot pa verjetnost, da je oseba zdrava. Ker ni pravih zdravil proti virusu, je pomembno, da odkrijejo, kako preprečiti delitev virusa. Povečano razumevanje delovanja infekcije z virusom VEB nam lahko morda pomaga pri zdravljenju shizofrenije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Vivian Nemanič: Zmanjšanje stranskih učinkov kemoterapije z absorpcijsko napravo ===&lt;br /&gt;
Zdravila, ki jih uporabljamo za kemoterapijo, imajo veliko stranskih učinkov na naše telo. Da pa da zdravila delovala, so potrebne zelo velike količine, ki pa ne morejo ostati samo na tumorju oz. na prizadetem organu. V tej študiji so skušali ugotoviti kako bi preprečili, da zdravila zakrožijo po celem telesu in rešitev bi lahko bila absorpcijska naprava, ki bi nase vezala zdravilo iz krvi in tako pravzaprav absorbirala do 70% zdravila, ki ni ostalo v tumorju. To napravo bi izdelali s 3D tiskalnikom, zato da bi bila optimalne oblike in velikosti in bi se popolnoma prilegala žili. Eksperiment so izvedli na prašičih za primer jetrnega raka in bil je zelo uspešen. Verjetno bi absorpcijska naprava delovala tudi pri drugih vrstah raka in pri različnih zdravilih za kemoterapijo, poleg tega pa je pomembno da naprava ne ovira krvnega obtoka ali povzroče tromboze. Torej je varna za naše telo, saj naj ne bi imela nobenih negativnih učinkov na delovanje našega telesa, saj jo po približno eni uri po začetku kemoterapije vzamemo iz telesa, saj hitro opravi svojo nalogo. Naprava bi lahko postala zelo pomembna tudi pri odstranjevanju toksinov pri bakterijskih okužbah, okoljskih toksinov, ali pa tudi samih celic, ki bi jih ujeli na podlagi specifičnih kemijskih, fizikalnih ali bioloških značilnosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Kim Glavič: Preveč popravljanja DNA lahko poškoduje tkiva ===&lt;br /&gt;
Zaradi nenehnega nastajanja poškodb DNA, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, stranski produkti celičnega metabolizma ali pa kemoterapevtiki (npr. alkilirajoče snovi), so se razvili različni popravljalni mehanizmi, ki te napake popravljajo in skrbijo za zaščito zdravih tkiv. Eden takih mehanizmov je tudi popravljanje z izcepom baze (BER), ki v večini celic učinkovito odstrani napake. V nekaterih celicah, ki vsebujejo večje količine DNA-glikozilaze (AAG) pa njegova prevelika aktivnost povzroči kaskado dogodkov, kateri vodijo do celične smrti. Raziskovalci so ugotovili, da je povzročena degeneracija celic odvisna tako od količine AAG kot tudi od spola organizma ter, da sta pri propadanju teh celic prisotni dve vrsti celičnih smrti in sicer apoptoza (genetsko kontrolirana programirana celična smrt) ter nekroza (poteče kadar celica propade zaradi poškodbe). Pri slednji se med procesom propadanja izloča protein, ki posredno vpliva na nastanek vnetne reakcije torej prodiranja makrofagov na mesto propadajočih celic. TI makrofagi pa vplivajo na nastanek zelo reaktivnih kisikovih spojin, katere povzročijo še več poškodb DNA. Zaradi tega se aktivnost AAG še poveča, kar pa povzroči še večjo količino propadlih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ela Sabadin: Genska terapija lahko ozdravi prirojeno gluhost pri miših ===&lt;br /&gt;
Znanstveniki so uspeli obnoviti sluh v odrasli miši modela DFNB9 gluhosti – motnja sluha, ki predstavlja enega najbolj pogostih primerov genetsko prirojene gluhosti. Posamezniki z DFNB9 so popolnoma gluhi in imajo pomanjkanje gena za kodiranje otoferlina (pri ljudeh je kodiran z otof genom), proteina, ki je bistven za prenašanje zvočnih informacij v slušno-senzoričnih sinapsah. Z injeciranjem tega gena v bolne miši, so znanstveniki uspešno obnovili funkcijo slušne sinapse in povrnili sluh na skoraj normalno stopnjo. Genska terapija na podlagi AAV (adeno-associated virus) je obetajoča terapevtska možnost za zdravljenje gluhosti, vendar je njena vloga omejena s potencialno ozkim terapevtskim oknom. Kakorkoli, ker je AAV omejil kapaciteto paketa DNA (približno 4,7 kilobaz), je zahtevno uporabiti to tehniko za gene, katerih regija kodiranja (cDNA) presega 5 kb, kot je na primer gen za kodiranje otoferlina, ki ima regijo kodiranja dolgo 6 kb. Znanstveniki so premagali to oviro s prilagajanjem AAV pristopa, znanega kot dvojna AAV strategija. Rezultati, doseženi s strani znanstvenikov, kažejo na to, da ja terapevtsko okno za prenos lokalnih genov pri pacientih z DFNB9 prirojeno gluhostjo lahko širše kot zgolj ideja in ponuja upe za razširitev teh ugotovitev na ostale tipe gluhosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Aleksandra Rauter: Izolirana bakterija črevesne flore in njena možna povezava z depresijo ===&lt;br /&gt;
Črevesna flora je kompleksni mikrobni ekosistem v gastrointestinalnem traktu sesalcev. Vpliva na mnoge pomembne funkcije gostitelja, vpliva pa tudi na živčni sistem. V sami raziskavi so se osredotočili na rastne faktorje, ki vplivajo na celično delitev, proliferacijo. Zaradi odsotnosti rastnih faktorjev v umetnih medijih, je večina bakterij še negojenih, kar ovira naše razumevanje njihovih bioloških vlog. V študiji so z uporabo kokulture izolirali bakterijo KLE1738, ki je za svojo rast potrebovala prisotnost bakterije Bacteroides fragilis. Analiza supernatanta B. fragilis je vodila v izolacijo rastnega faktorja. To je bila GABA (Gamma AminoButyric Acid), ki je glavni nevrotransmiterski inhibitor v centralnem živčnem sistemu. Na podlagi spremenjenih vrednosti GABA v odvisnosti od antibiotikov in prisotnosti mikroorganizmov, so prišli do zaključka, da je črevesna flora posredno povezana tudi z različnimi boleznimi. Raziskali so, kako ševilčnost B. fragilis vpliva na nevronsko mrežo in povezavo med posameznimi regijami v možganih. Rezultati so pokazali, da zmanjšano število bakterij obratno korelira s funkcionalno povezavo med posameznimi možganskimi regijami. Prekrivanje teh z regijami limbičnega sistema je vplivalo na čustvene odizve. Z izolirano bakterijo KLE1738 niso našli nobene povezave. Dejstvo, da  številčnost bakterij Bacteroides (in posledično vrednosti GABA) vpliva na fiziologijo možganskih regij, so potrdile tudi ostale študije. Raziskovalci so mnenja, da je to prvi korak k razumevanju te povezave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ana Babnik: Kako nas okuži določena vrsta bakterij? ===&lt;br /&gt;
Znano je, da Gram negativne bakterije v veziklih zunanje membrane transportirajo toksine, zaradi katerih zbolimo. O mehanizmu nastanku veziklov zunanje membrane so do sedaj ni vedelo veliko, predlaganih pa je bilo nekaj teorij biogeneze teh veziklov. Raziskovalcem iz Binghamton University v New Yorku je uspelo odkriti mehanizem, kako bakterije Pseudomonas aeruginosa komunicirajo med sabo preko majhnih molekul Pseudomonas quinolone signal (PQS). Ta bakterija je pomembna, saj je predmet mnogih raziskav in pri živalih, rastlinah in ljudeh povzroča hude okužbe. Molekula PQS se preko več korakov vgradi v vrhnji sloj zunanje membrane, s tem asimetrično poveča membrano in povzroči uvihanje. Li in sodelavci so s simulacijami pri katerih so približali molekulo na 1 nm (trajanje 300 ns ali 500 ns) dokazali, da pri tem delujejo močne vodikove vezi med fosfatno skupino membrane in funkcionalnimi skupinami PQS, ki pomagajo pri spontani umestitvi v membrano. Z meritvami minimalne razdalje med vrhnjim slojem in PQS, ki je znašal 1,35 nm, so potrdili izjemno stabilnost faze vezave molekule na površino. Odkrili pa so tudi spremembo iz odprte v zaprto konformacijo PQS, ki zmanjša odbojne sile pri penetraciji vrhnjega dela membrane. Sklepajo, da bi tak model komunikacije bakterij lahko obstajal, še pri drugih vrstah Gram negativnih bakterij. Spoznanja raziskave, pa prinašajo boljše razumevanje mehanizmov biogeneze membranskih veziklov, ki raziskovalcem pomagajo razumeti interakcije med več vrstami ter tako posledično iskati rešitve za preprečitev potencialnih okužb.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15205</id>
		<title>TBK2019 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019_Povzetki_seminarjev&amp;diff=15205"/>
		<updated>2019-03-12T20:25:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=== Maja Kolar: Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih ===&lt;br /&gt;
Nevroni spadajo med najbolj polarizirane celice v naravi. To jim omogoča oblikovanje različnih lokaliziranih struktur, kot so akson in dendriti. Možgansko skorjo sestavljajo kortikalni nevroni, v katerih se oblike mitohondrijev razlikujejo glede na lokacijo; v dendritih in somi so dolge, cevaste oblike, medtem ko so v izrastkih aksona veliko krajši in kroglasti. Majhnost aksonskih mitohondrijev je povezana predvsem s fizijo oz. binarno cepitvijo, ki poteka prek oligomerizacije Drp1 proteina iz skupine dinaminov zunanji membrani. Ker je Drp1 citoplazemski protein, se z mitohondrijsko zunanjo membrano veže prek 4 različnih receptorjev, nevroznanstveniki Univerze v  Columbiji, Lewis in sodelavci, pa so raziskovali predvsem receptor MFF (ang. mitochondrial fission factor), saj je v kortikalnih nevronih najpogostejši. Ekspresijo MFF gena so Lewis in sodelavci zavirali prek uporabe shRNA (ang. short hairpin RNA) ki je umetno izdelan RNA in se uporablja za RNA posege pri zaviranju ekspresije tarčnih genov. Z raziskavo so dokazali, da MFF nima znatnega vpliva na membranski potencial mitohondrijev in na njihovo skupno sposobnost pridelave ATP, je pa z zmanjšanim delovanjem izrazito vplival na povečanje presinaptičnih mitohondrijev. To je povečalo mitohondrijsko sposobnost absorpcije Ca2+ ionov med nevrotransmisijo, kar je vodilo do zmanjšanega presinaptičnega citoplazemskega kopičenja Ca2+. Posledično se je zmanjšalo sproščanje nevrotransmitorjev v sinaptično špranjo, zmanjšala aksonska razvejanost v možganih in oslabila medsebojna povezanost nevronov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Timotej Zgonik: Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način ===&lt;br /&gt;
Že dolgo časa v biokemiji obstaja problem, kako so iz akiralnih molekul nastali kiralni komplesksi, saj je pri eksperimentih vedno bilo treba dodati kiralni center, da so se ostale molekule pravilno zvile. Raziskovalci Tehnološkega inštituta v Georgiji so izvedli tri eksperimente, ki so demonstrirali tvorbo homokiralnih struktur iz akiralnih komponent. V prvem eksperimentu so pripravili raztopino triaminopirimidina (TAP) in 6-(2,4,6-triokso-1,3,5-triazinan-1-il)heksanojske kisline (CyCo6). Spojini sta se povezali v heksamerne rozete, te pa so se nalagale v stolpiče tako leve in desne kiralnosti. Ko so v drugem eksperimentu v raztopini zamenjali CyCo6 z analogno, a kiralno spojino, je bila kiralnost vseh posledično nastalih struktur enaka. Tudi če je bila le vsaka tisoča molekula CyCo6 zamenjana s kiralnim analogom, so bile strukture še vedno homokiralne. Enako je veljalo tudi, če sta bila v raztopini prisotna enantiomera obeh kiralnosti, a je bil eden v rahlem presežku. Pri tretjem poskusu so rezultate uspeli ponoviti tudi za organske spojine, ki bi na Zemlji lahko bile prisotne pred nastankom življenja, čeprav je bil pri tem bil učinek ojačitve kiralnosti šibkejši, enantiomerski presežek, potreben za homokiralnost, pa večji. Vendarle gre pri tem za prvi primer, ko so spontano nastali analogi nukleotidov povzročili tvorbo homokiralnih struktur.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nina Varda: Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano ===&lt;br /&gt;
Proteini in nukleinske kisline so ključne za delovanje živih organizmov. Zanje je značilno, da se zvijejo v posebne konformacije, ki določajo njihove funkcije. A načrt po katerem bi se makromolekule zvijale še ni bil odkrit. Tako se je razvilo področje raziskovanja foldamerov (sintetičnih oligomerov, ki se zvijajo v sekundarne in terciarne strukture npr. v vijačnice in plošče). Otto in sodelavci so v svoji raziskavi predstavili kompleksno molekulo, ki lahko nastane spontano. Iz gradnika, ki ga sestavljata aminokislinska in adeninska podenota, so pridobili makrocikel iz 15 gradnikov. 15mer se je tako v kristalni obliki, kot tudi v raztopini zvil, zaradi nekovalentnih interakcij med gradniki. Najbolj opazen strukturni motiv je nalaganje aromatskih obročev v kupe (sekundarne strukture). Ena molekula se zvije v 5 kupov, pri čemer je vsak sestavljen iz treh fenilnih obročev in dveh adeninskih obročev. Ker so kupi med sabo orientirani, je prisotna tudi terciarna struktura. Pri nekaterih foldamerih so že bile odkrite katalitske in inhibitorne lastnosti. Ker so foldameri, ki so zaradi svoje terciarne zgradbe relativno kompleksni, sposobni spontanega nastanka, je možno, da so se pojavili in imeli pomembno vlogo že v zgodnjih fazah nastanka življenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Anja Konjc: Nanodelci v boju proti raku===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nanodelci postajajo čedalje pomembnejši pri razvoju zdravil, saj imajo določene posebnosti, ki omogočajo tarčno usmerjanje zdravil in zmanjševanje njihovih stranskih učinkov (npr. pri kemoterapiji). Vendar so predhodne raziskave pokazale določene pomanjkljivosti. S sintezo posebnega ščita, imenovanega proteinski koronski ščit (PCS), so raziskovalci rešili te omejitve. Ugotovili so namreč, da PCS zmanjša interakcije nanodelcev s serumskimi proteini in omogoči, da makrofagi teh delcev ne fagocitirajo. Tako nanodelci ostanejo več časa v krvi in prenesejo zdravila na ciljno mesto (npr. v tumorje). Nanodelci so namreč sposobni prenašati sorazmerno velike količine molekul (npr. zdravil), ki jih vstavimo v njihove pore. Znanstveniki so PCS sintetizirali tako, da so nanodelce prevlekli s posebnimi proteini. Obnašanje tako prevlečenih nanodelcev so opazovali z različnimi poskusi. Ko so mišim vbrizgali različne nanodelce, so ugotovili, da so se v tumorjih najbolj nakopičili tisti s PCS. To je dokazalo hipotezo, da lahko ti nanodelci uspešno prinesejo zdravila v tumorje, ne da bi pri tem prišlo do imunskega odziva, torej fagocitoze delcev. Zato bodo tudi v prihodnje nanodelci s PCS imeli pomembno vlogo pri zdravljenju različnih obolenj, ne le rakavih, saj povečujejo učinkovitost zdravljenja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Oskar Nemec: Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr ===&lt;br /&gt;
Ustanovi Johns Hopkins Medicine in Sheppard Pratt Health System sta izvedli raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje s shizofrenijo povečano količino protiteles proti virusu Epstein-Barr (VEB). Gre za herpesvirus, ki lahko povzroči infekcijsko mononukleozo. Za povečan imunski odziv je morda krivo dejstvo, da shizofrenija spremeni imunski sistem pacientov in jih naredi bolj  občutljive na virus ali pa okužba poveča tveganje za izoblikovanje shizofrenije. Študijo so izvedli na 743 osebah - 432 je bilo obolelih za shizofrenijo, 311 pa jih je bilo zdravih. Najprej so izmerili količino protiteles proti komponentam virusa in primerjali količino protiteles med zdravo skupino in shizofreniki. Ugotovili so, da imajo shizofreniki od 1.7 do 2.3-krat večjo verjetnost, da imajo povečano količino protiteles proti VEB. Merili so tudi količino protiteles proti ostalim podobnim virusom, ampak pri shizofrenikih niso ugotovili odstopanja od zdrave skupine. Nato so proučevali DNA udeležencev ter ugotovili, da če ima dana oseba povečano količino protiteles proti VEB in tudi genetsko dovzetnost za shizofrenijo, je verjetnost da je ta oseba v skupini shizofrenikov osemkrat večja kot pa verjetnost, da je oseba zdrava. Ker ni pravih zdravil proti virusu, je pomembno, da odkrijejo, kako preprečiti delitev virusa. Povečano razumevanje delovanja infekcije z virusom VEB nam lahko morda pomaga pri zdravljenju shizofrenije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Vivian Nemanič: Zmanjšanje stranskih učinkov kemoterapije z absorpcijsko napravo ===&lt;br /&gt;
Zdravila, ki jih uporabljamo za kemoterapijo, imajo veliko stranskih učinkov na naše telo. Da pa da zdravila delovala, so potrebne zelo velike količine, ki pa ne morejo ostati samo na tumorju oz. na prizadetem organu. V tej študiji so skušali ugotoviti kako bi preprečili, da zdravila zakrožijo po celem telesu in rešitev bi lahko bila absorpcijska naprava, ki bi nase vezala zdravilo iz krvi in tako pravzaprav absorbirala do 70% zdravila, ki ni ostalo v tumorju. To napravo bi izdelali s 3D tiskalnikom, zato da bi bila optimalne oblike in velikosti in bi se popolnoma prilegala žili. Eksperiment so izvedli na prašičih za primer jetrnega raka in bil je zelo uspešen. Verjetno bi absorpcijska naprava delovala tudi pri drugih vrstah raka in pri različnih zdravilih za kemoterapijo, poleg tega pa je pomembno da naprava ne ovira krvnega obtoka ali povzroče tromboze. Torej je varna za naše telo, saj naj ne bi imela nobenih negativnih učinkov na delovanje našega telesa, saj jo po približno eni uri po začetku kemoterapije vzamemo iz telesa, saj hitro opravi svojo nalogo. Naprava bi lahko postala zelo pomembna tudi pri odstranjevanju toksinov pri bakterijskih okužbah, okoljskih toksinov, ali pa tudi samih celic, ki bi jih ujeli na podlagi specifičnih kemijskih, fizikalnih ali bioloških značilnosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Kim Glavič: Preveč popravljanja DNA lahko poškoduje tkiva ===&lt;br /&gt;
Zaradi nenehnega nastajanja poškodb DNA, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, stranski produkti celičnega metabolizma ali pa kemoterapevtiki (npr. alkilirajoče snovi), so se razvili različni popravljalni mehanizmi, ki te napake popravljajo in skrbijo za zaščito zdravih tkiv. Eden takih mehanizmov je tudi popravljanje z izcepom baze (BER), ki v večini celic učinkovito odstrani napake. V nekaterih celicah, ki vsebujejo večje količine DNA-glikozilaze (AAG) pa njegova prevelika aktivnost povzroči kaskado dogodkov, kateri vodijo do celične smrti. Raziskovalci so ugotovili, da je povzročena degeneracija celic odvisna tako od količine AAG kot tudi od spola organizma ter, da sta pri propadanju teh celic prisotni dve vrsti celičnih smrti in sicer apoptoza (genetsko kontrolirana programirana celična smrt) ter nekroza (poteče kadar celica propade zaradi poškodbe). Pri slednji se med procesom propadanja izloča protein, ki posredno vpliva na nastanek vnetne reakcije torej prodiranja makrofagov na mesto propadajočih celic. TI makrofagi pa vplivajo na nastanek zelo reaktivnih kisikovih spojin, katere povzročijo še več poškodb DNA. Zaradi tega se aktivnost AAG še poveča, kar pa povzroči še večjo količino propadlih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ela Sabadin: Genska terapija lahko ozdravi prirojeno gluhost pri miših ===&lt;br /&gt;
Znanstveniki so uspeli obnoviti sluh v odrasli miši modela DFNB9 gluhosti – motnja sluha, ki predstavlja enega najbolj pogostih primerov genetsko prirojene gluhosti. Posamezniki z DFNB9 so popolnoma gluhi in imajo pomanjkanje gena za kodiranje otoferlina (pri ljudeh je kodiran z otof genom), proteina, ki je bistven za prenašanje zvočnih informacij v slušno-senzoričnih sinapsah. Z injeciranjem tega gena v bolne miši, so znanstveniki uspešno obnovili funkcijo slušne sinapse in povrnili sluh na skoraj normalno stopnjo. Genska terapija na podlagi AAV (adeno-associated virus) je obetajoča terapevtska možnost za zdravljenje gluhosti, vendar je njena vloga omejena s potencialno ozkim terapevtskim oknom. Kakorkoli, ker je AAV omejil kapaciteto paketa DNA (približno 4,7 kilobaz), je zahtevno uporabiti to tehniko za gene, katerih regija kodiranja (cDNA) presega 5 kb, kot je na primer gen za kodiranje otoferlina, ki ima regijo kodiranja dolgo 6 kb. Znanstveniki so premagali to oviro s prilagajanjem AAV pristopa, znanega kot dvojna AAV strategija. Rezultati, doseženi s strani znanstvenikov, kažejo na to, da ja terapevtsko okno za prenos lokalnih genov pri pacientih z DFNB9 prirojeno gluhostjo lahko širše kot zgolj ideja in ponuja upe za razširitev teh ugotovitev na ostale tipe gluhosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Aleksandra Rauter: Izolirana bakterija črevesne flore in njena možna povezava z depresijo ===&lt;br /&gt;
Črevesna flora je kompleksni mikrobni ekosistem v gastrointestinalnem traktu sesalcev. Vpliva na mnoge pomembne funkcije gostitelja, vpliva pa tudi na živčni sistem. V sami raziskavi so se osredotočili na rastne faktorje, ki vplivajo na celično delitev, proliferacijo. Zaradi odsotnosti rastnih faktorjev v umetnih medijih, je večina bakterij še negojenih, kar ovira naše razumevanje njihovih bioloških vlog. V študiji so z uporabo kokulture izolirali bakterijo KLE1738, ki je za svojo rast potrebovala prisotnost bakterije Bacteroides fragilis. Analiza supernatanta B. fragilis je vodila v izolacijo rastnega faktorja. To je bila GABA (Gamma AminoButyric Acid), ki je glavni nevrotransmiterski inhibitor v centralnem živčnem sistemu. Na podlagi spremenjenih vrednosti GABA v odvisnosti od antibiotikov in prisotnosti mikroorganizmov, so prišli do zaključka, da je črevesna flora posredno povezana tudi z različnimi boleznimi. Raziskali so, kako ševilčnost B. fragilis vpliva na nevronsko mrežo in povezavo med posameznimi regijami v možganih. Rezultati so pokazali, da zmanjšano število bakterij obratno korelira s funkcionalno povezavo med posameznimi možganskimi regijami. Prekrivanje teh z regijami limbičnega sistema je vplivalo na čustvene odizve. Z izolirano bakterijo KLE1738 niso našli nobene povezave. Dejstvo, da  številčnost bakterij Bacteroides (in posledično vrednosti GABA) vpliva na fiziologijo možganskih regij, so potrdile tudi ostale študije. Raziskovalci so mnenja, da je to prvi korak k razumevanju te povezave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ana Babnik: Kako nas okuži določena vrsta bakterij? ===&lt;br /&gt;
Znano je, da Gram negativne bakterije v veziklih zunanje membrane transportirajo toksine, zaradi katerih zbolimo. O mehanizmu nastanku veziklov zunanje membrane so do sedaj ni vedelo veliko, predlaganih pa je bilo nekaj teorij biogeneze teh veziklov. Raziskovalcem iz Binghamton University v NewYorku je uspelo odkriti mehanizem, kako bakterije Pseudomonas aeruginosa komunicirajo med sabo preko majhnih molekul Pseudomonas quinolone signal (PQS). Ta bakterija je pomembna, saj je predmet mnogih raziskav in pri živalih, rastlinah in ljudeh povzroča hude okužbe. Molekula PQS se preko več korakov vgradi v vrhnji sloj zunanje membrane, s tem asimetrično poveča membrano in povzroči uvihanje. Li in sodelavci so s simulacijami pri katerih so približali molekulo na 1 nm (trajanje 300 ns ali 500 ns) dokazali, da pri tem delujejo močne vodikove vezi med fosfatno skupino membrane in funkcionalnimi skupinami PQS, ki pomagajo pri spontani umestitvi v membrano. Z meritvami minimalne razdalje med vrhnjim slojem in PQS, ki je znašal 1,35 nm, so potrdili izjemno stabilnost faze vezave molekule na površino. Odkrili pa so tudi spremembo iz odprte v zaprto konformacijo PQS, ki zmanjša odbojne sile pri penetraciji vrhnjega dela membrane. Sklepajo, da bi tak model komunikacije bakterij lahko obstajal, še pri drugih vrstah Gram negativnih bakterij. Spoznanja raziskave, pa prinašajo boljše razumevanje mehanizmov biogeneze membranskih veziklov, ki raziskovalcem pomagajo razumeti interakcije med več vrstami ter tako posledično iskati rešitve za preprečitev potencialnih okužb.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019-seminar&amp;diff=15118</id>
		<title>TBK2019-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019-seminar&amp;diff=15118"/>
		<updated>2019-03-04T18:48:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi prof. dr. Brigita Lenarčič. Seminarji so obvezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. &lt;br /&gt;
Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.&lt;br /&gt;
Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &amp;quot;##&amp;quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.&lt;br /&gt;
Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellpadding=&amp;quot;4&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Povezava&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anna Scott||Moj naslov v slovenščini||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm||28.10.||05.11.||07.11.||r1||r2||r3&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maša Andoljšek||Zrele človeške celice lahko spremenijo svojo funkcijo||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190213132309.htm||21.02.||22.02.||25.02.|| Isidora Stevanoska|| Tina Arnšek|| Lena Trnovec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Trifkovič||naslov||povezava do novice||21.02.||22.02.||25.02.|| Manca Osolin|| Tadej Uršič|| Ana Vičič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Teo Nograšek||Kako se proteini vgradijo v celično membrano||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm||21.02.||22.02.||25.02.|| Ajda Košorok|| Ana Potočnik|| Maša Gabrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Kolar||Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/11/181127110959.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Hana Zajc|| Mateja Milošević|| Laura Unuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nina Varda||Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190117110824.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Katja Benčuk|| Nastja Feguš|| Sašo Jakob&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Anja Konjc||Nanodelci v boju proti raku||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190117092550.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Tina Logonder|| Maja Mahorič|| Alliana Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Timotej Zgonik||Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190124095112.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Špela Sotlar|| Nika Banovšek|| Nika Ramšak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ela Sabadin||Genska terapija lahko ozdravi prirojeno gluhost pri miši ||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190219111643.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Maša Andoljšek|| Greta Junger|| Tim Nograšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Kim Glavič||Prevelika količina popravljene DNK lahko poškoduje tkiva||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190212141409.htm||05.03||08.03.||11.03.|| Maja Trifkovič|| Isidora Stevanoska|| Žan Fortuna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Oskar Nemec||Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190109090911.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Teo Nograšek|| Manca Osolin|| Jure Povšin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Vivian Nemanič||Zmanjšanje posledic kemoterapije z absorpcijsko napravo||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190109090930.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Maja Kolar|| Ajda Košorok|| Jernej Kastelic&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Srna Anastasovska||||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214153159.htm||12.03.||15.03.||18.03.|| Nina Varda|| Hana Zajc|| Tina Arnšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Karmen Ferjan||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Anja Konjc|| Katja Benčuk|| Tadej Uršič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Babnik||Kako nas okuži določena vrsta bakterij?||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190225075613.htm||12.03.||15.03.||18.03.|| Timotej Zgonik|| Tina Logonder|| Ana Potočnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Aleksandra Rauter||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Ela Sabadin|| Špela Sotlar|| Mateja Milošević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Vegelj||New details of HIV life cycle||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/10/181005111453.htm||19.03.||22.03.||25.03.|| Kim Glavič|| Maša Andoljšek|| Nastja Feguš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Adela Šajn||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Oskar Nemec|| Maja Trifkovič|| Maja Mahorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Michelle  Oletič||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Vivian Nemanič|| Teo Nograšek|| Nika Banovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tevž Levstek||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Srna Anastasovska|| Maja Kolar|| Greta Junger&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Matevž Drnovšek||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Karmen Ferjan|| Nina Varda|| Isidora Stevanoska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Marjeta Milostnik||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Ana Babnik|| Anja Konjc|| Manca Osolin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Lena Trnovec||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Aleksandra Rauter|| Timotej Zgonik|| Ajda Košorok&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Vičič||Great white shark genome decoded|| https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190218153238.htm ||26.03.||29.03.||01.04.|| Nika Vegelj|| Ela Sabadin|| Hana Zajc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maša Gabrič||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Adela Šajn|| Kim Glavič|| Katja Benčuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Laura Unuk||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Michelle  Oletič|| Oskar Nemec|| Tina Logonder&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Sašo Jakob||Terapija pljučnih bolezni z vdihavanjem mRNA ||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190104104032.htm||02.04.||05.04.||08.04.|| Tevž Levstek|| Vivian Nemanič|| Špela Sotlar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Alliana Kolar||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Matevž Drnovšek|| Srna Anastasovska|| Maša Andoljšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Ramšak||Merjenje celične obremenjenosti s fluorescenčno molekulo ||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/08/180827110828.htm||09.04.||12.04.||15.04.|| Marjeta Milostnik|| Karmen Ferjan|| Maja Trifkovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tim Nograšek||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Lena Trnovec|| Ana Babnik|| Teo Nograšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Žan Fortuna||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Ana Vičič|| Aleksandra Rauter|| Maja Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Jure Povšin||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Maša Gabrič|| Nika Vegelj|| Nina Varda&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Jernej Kastelic||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Laura Unuk|| Adela Šajn|| Anja Konjc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tina Arnšek||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Sašo Jakob|| Michelle  Oletič|| Timotej Zgonik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tadej Uršič||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Alliana Kolar|| Tevž Levstek|| Ela Sabadin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Potočnik||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Nika Ramšak|| Matevž Drnovšek|| Kim Glavič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Mateja Milošević||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Tim Nograšek|| Marjeta Milostnik|| Oskar Nemec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nastja Feguš||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Žan Fortuna|| Lena Trnovec|| Vivian Nemanič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Mahorič||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Jure Povšin|| Ana Vičič|| Srna Anastasovska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Banovšek||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Jernej Kastelic|| Maša Gabrič|| Karmen Ferjan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Greta Junger||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Tina Arnšek|| Laura Unuk|| Ana Babnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Isidora Stevanoska||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Tadej Uršič|| Sašo Jakob|| Aleksandra Rauter&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Manca Osolin||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Ana Potočnik|| Alliana Kolar|| Nika Vegelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ajda Košorok||New pill can deliver insulin through the stomach||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190207142206.htm||07.05.||10.05.||13.05.|| Mateja Milošević|| Nika Ramšak|| Adela Šajn&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Hana Zajc||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Nastja Feguš|| Tim Nograšek|| Michelle  Oletič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Katja Benčuk||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Maja Mahorič|| Žan Fortuna|| Tevž Levstek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tina Logonder||RNA-vezavni protein Pum2 je tarča v boju proti staranju||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190110141826.htm||14.05.||17.05.||20.05.|| Nika Banovšek|| Jure Povšin|| Matevž Drnovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Špela Sotlar||Vpogled v mehanizem, ki nadzira poškodbe DNA||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190226112344.htm||14.05.||17.05.||20.05.|| Greta Junger|| Jernej Kastelic|| Marjeta Milostnik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2018. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].&lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2019 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000  besed), vsebuje naj 1-2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
*Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji//bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 12 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava do 8 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!&lt;br /&gt;
Poslati morate naslednje datoteke:&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2017_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2019_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr TBK_2017_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2017_Guncar_Gregor_clanek.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/forms/d/1Hdg2OHCyG24qwLTnFt09yZTng46RIwaIiUqnKOdsJxQ/viewform recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar tako, da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1VvE-jaKikfiDO5Gdybqgp9mf_0uJZfBbIK8PLXKDaS0/viewform  mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019-seminar&amp;diff=15117</id>
		<title>TBK2019-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019-seminar&amp;diff=15117"/>
		<updated>2019-03-04T18:47:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi prof. dr. Brigita Lenarčič. Seminarji so obvezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. &lt;br /&gt;
Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.&lt;br /&gt;
Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &amp;quot;##&amp;quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.&lt;br /&gt;
Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellpadding=&amp;quot;4&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Povezava&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anna Scott||Moj naslov v slovenščini||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm||28.10.||05.11.||07.11.||r1||r2||r3&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maša Andoljšek||Zrele človeške celice lahko spremenijo svojo funkcijo||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190213132309.htm||21.02.||22.02.||25.02.|| Isidora Stevanoska|| Tina Arnšek|| Lena Trnovec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Trifkovič||naslov||povezava do novice||21.02.||22.02.||25.02.|| Manca Osolin|| Tadej Uršič|| Ana Vičič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Teo Nograšek||Kako se proteini vgradijo v celično membrano||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm||21.02.||22.02.||25.02.|| Ajda Košorok|| Ana Potočnik|| Maša Gabrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Kolar||Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/11/181127110959.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Hana Zajc|| Mateja Milošević|| Laura Unuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nina Varda||Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190117110824.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Katja Benčuk|| Nastja Feguš|| Sašo Jakob&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Anja Konjc||Nanodelci v boju proti raku||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190117092550.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Tina Logonder|| Maja Mahorič|| Alliana Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Timotej Zgonik||Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190124095112.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Špela Sotlar|| Nika Banovšek|| Nika Ramšak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ela Sabadin||Genska terapija lahko ozdravi prirojeno gluhost pri miši ||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190219111643.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Maša Andoljšek|| Greta Junger|| Tim Nograšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Kim Glavič||Prevelika količina popravljene DNK lahko poškoduje tkiva||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190212141409.htm||05.03||08.03.||11.03.|| Maja Trifkovič|| Isidora Stevanoska|| Žan Fortuna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Oskar Nemec||Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190109090911.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Teo Nograšek|| Manca Osolin|| Jure Povšin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Vivian Nemanič||Zmanjšanje posledic kemoterapije z absorpcijsko napravo||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190109090930.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Maja Kolar|| Ajda Košorok|| Jernej Kastelic&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Srna Anastasovska||||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214153159.htm||12.03.||15.03.||18.03.|| Nina Varda|| Hana Zajc|| Tina Arnšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Karmen Ferjan||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Anja Konjc|| Katja Benčuk|| Tadej Uršič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Babnik||Kako nas določena vrsta bakterij okuži?||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190225075613.htm||12.03.||15.03.||18.03.|| Timotej Zgonik|| Tina Logonder|| Ana Potočnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Aleksandra Rauter||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Ela Sabadin|| Špela Sotlar|| Mateja Milošević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Vegelj||New details of HIV life cycle||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/10/181005111453.htm||19.03.||22.03.||25.03.|| Kim Glavič|| Maša Andoljšek|| Nastja Feguš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Adela Šajn||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Oskar Nemec|| Maja Trifkovič|| Maja Mahorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Michelle  Oletič||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Vivian Nemanič|| Teo Nograšek|| Nika Banovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tevž Levstek||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Srna Anastasovska|| Maja Kolar|| Greta Junger&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Matevž Drnovšek||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Karmen Ferjan|| Nina Varda|| Isidora Stevanoska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Marjeta Milostnik||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Ana Babnik|| Anja Konjc|| Manca Osolin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Lena Trnovec||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Aleksandra Rauter|| Timotej Zgonik|| Ajda Košorok&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Vičič||Great white shark genome decoded|| https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190218153238.htm ||26.03.||29.03.||01.04.|| Nika Vegelj|| Ela Sabadin|| Hana Zajc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maša Gabrič||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Adela Šajn|| Kim Glavič|| Katja Benčuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Laura Unuk||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Michelle  Oletič|| Oskar Nemec|| Tina Logonder&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Sašo Jakob||Terapija pljučnih bolezni z vdihavanjem mRNA ||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190104104032.htm||02.04.||05.04.||08.04.|| Tevž Levstek|| Vivian Nemanič|| Špela Sotlar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Alliana Kolar||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Matevž Drnovšek|| Srna Anastasovska|| Maša Andoljšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Ramšak||Merjenje celične obremenjenosti s fluorescenčno molekulo ||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/08/180827110828.htm||09.04.||12.04.||15.04.|| Marjeta Milostnik|| Karmen Ferjan|| Maja Trifkovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tim Nograšek||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Lena Trnovec|| Ana Babnik|| Teo Nograšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Žan Fortuna||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Ana Vičič|| Aleksandra Rauter|| Maja Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Jure Povšin||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Maša Gabrič|| Nika Vegelj|| Nina Varda&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Jernej Kastelic||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Laura Unuk|| Adela Šajn|| Anja Konjc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tina Arnšek||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Sašo Jakob|| Michelle  Oletič|| Timotej Zgonik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tadej Uršič||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Alliana Kolar|| Tevž Levstek|| Ela Sabadin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Potočnik||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Nika Ramšak|| Matevž Drnovšek|| Kim Glavič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Mateja Milošević||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Tim Nograšek|| Marjeta Milostnik|| Oskar Nemec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nastja Feguš||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Žan Fortuna|| Lena Trnovec|| Vivian Nemanič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Mahorič||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Jure Povšin|| Ana Vičič|| Srna Anastasovska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Banovšek||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Jernej Kastelic|| Maša Gabrič|| Karmen Ferjan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Greta Junger||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Tina Arnšek|| Laura Unuk|| Ana Babnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Isidora Stevanoska||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Tadej Uršič|| Sašo Jakob|| Aleksandra Rauter&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Manca Osolin||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Ana Potočnik|| Alliana Kolar|| Nika Vegelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ajda Košorok||New pill can deliver insulin through the stomach||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190207142206.htm||07.05.||10.05.||13.05.|| Mateja Milošević|| Nika Ramšak|| Adela Šajn&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Hana Zajc||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Nastja Feguš|| Tim Nograšek|| Michelle  Oletič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Katja Benčuk||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Maja Mahorič|| Žan Fortuna|| Tevž Levstek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tina Logonder||RNA-vezavni protein Pum2 je tarča v boju proti staranju||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190110141826.htm||14.05.||17.05.||20.05.|| Nika Banovšek|| Jure Povšin|| Matevž Drnovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Špela Sotlar||Vpogled v mehanizem, ki nadzira poškodbe DNA||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190226112344.htm||14.05.||17.05.||20.05.|| Greta Junger|| Jernej Kastelic|| Marjeta Milostnik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2018. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].&lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2019 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000  besed), vsebuje naj 1-2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
*Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji//bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 12 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava do 8 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!&lt;br /&gt;
Poslati morate naslednje datoteke:&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2017_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2019_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr TBK_2017_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2017_Guncar_Gregor_clanek.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/forms/d/1Hdg2OHCyG24qwLTnFt09yZTng46RIwaIiUqnKOdsJxQ/viewform recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar tako, da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1VvE-jaKikfiDO5Gdybqgp9mf_0uJZfBbIK8PLXKDaS0/viewform  mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019-seminar&amp;diff=15073</id>
		<title>TBK2019-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2019-seminar&amp;diff=15073"/>
		<updated>2019-02-25T18:07:28Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anababnik: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi prof. dr. Brigita Lenarčič. Seminarji so obvezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. &lt;br /&gt;
Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.&lt;br /&gt;
Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &amp;quot;##&amp;quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.&lt;br /&gt;
Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellpadding=&amp;quot;4&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Povezava&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anna Scott||Moj naslov v slovenščini||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm||28.10.||05.11.||07.11.||r1||r2||r3&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maša Andoljšek||Zrele človeške celice lahko spremenijo svojo funkcijo||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190213132309.htm||21.02.||22.02.||25.02.|| Isidora Stevanoska|| Tina Arnšek|| Lena Trnovec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Trifkovič||naslov||povezava do novice||21.02.||22.02.||25.02.|| Manca Osolin|| Tadej Uršič|| Ana Vičič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Teo Nograšek||Kako se proteini vgradijo v celično membrano||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm||21.02.||22.02.||25.02.|| Ajda Košorok|| Ana Potočnik|| Maša Gabrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Kolar||Pomen velikosti aksonskih mitohondrijev v možganih||https://www.sciencedaily.com/releases/2018/11/181127110959.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Hana Zajc|| Mateja Milošević|| Laura Unuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nina Varda||Kompleksne molekule, ki se zvijajo kot proteini, lahko nastanejo spontano||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190117110824.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Katja Benčuk|| Nastja Feguš|| Sašo Jakob&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Anja Konjc||Nanodelci v boju proti raku||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190117092550.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Tina Logonder|| Maja Mahorič|| Alliana Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Timotej Zgonik||Vijačna struktura v biomolekulah se lahko razvije na dokaj preprost način||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190124095112.htm||28.02.||01.03.||04.03.|| Špela Sotlar|| Nika Banovšek|| Nika Ramšak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ela Sabadin||||||05.03.||08.03.||11.03.|| Maša Andoljšek|| Greta Junger|| Tim Nograšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Kim Glavič||Kemikalija dodana potrošniškim produktom oslabi delovanje antibiotikov||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190221172048.htm||05.03||08.03.||11.03.|| Maja Trifkovič|| Isidora Stevanoska|| Žan Fortuna&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Oskar Nemec||Shizofrenija je povezana z nenavadnim imunskim odzivom na virus Epstein-Barr||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190109090911.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Teo Nograšek|| Manca Osolin|| Jure Povšin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Vivian Nemanič||Zmanjšanje posledic kemoterapije||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190109090930.htm||05.03.||08.03.||11.03.|| Maja Kolar|| Ajda Košorok|| Jernej Kastelic&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Srna Anastasovska||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Nina Varda|| Hana Zajc|| Tina Arnšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Karmen Ferjan||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Anja Konjc|| Katja Benčuk|| Tadej Uršič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Babnik||||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190225075613.htm||12.03.||15.03.||18.03.|| Timotej Zgonik|| Tina Logonder|| Ana Potočnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Aleksandra Rauter||||||12.03.||15.03.||18.03.|| Ela Sabadin|| Špela Sotlar|| Mateja Milošević&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Vegelj||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Kim Glavič|| Maša Andoljšek|| Nastja Feguš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Adela Šajn||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Oskar Nemec|| Maja Trifkovič|| Maja Mahorič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Michelle  Oletič||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Vivian Nemanič|| Teo Nograšek|| Nika Banovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tevž Levstek||||||19.03.||22.03.||25.03.|| Srna Anastasovska|| Maja Kolar|| Greta Junger&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Matevž Drnovšek||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Karmen Ferjan|| Nina Varda|| Isidora Stevanoska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Marjeta Milostnik||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Ana Babnik|| Anja Konjc|| Manca Osolin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Lena Trnovec||||||26.03.||29.03.||01.04.|| Aleksandra Rauter|| Timotej Zgonik|| Ajda Košorok&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Vičič||Great white shark genome decoded|| https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190218153238.htm ||26.03.||29.03.||01.04.|| Nika Vegelj|| Ela Sabadin|| Hana Zajc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maša Gabrič||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Adela Šajn|| Kim Glavič|| Katja Benčuk&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Laura Unuk||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Michelle  Oletič|| Oskar Nemec|| Tina Logonder&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Sašo Jakob||Terapija pljučnih bolezni z vdihavanjem mRNA ||https://www.sciencedaily.com/releases/2019/01/190104104032.htm||02.04.||05.04.||08.04.|| Tevž Levstek|| Vivian Nemanič|| Špela Sotlar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Alliana Kolar||||||02.04.||05.04.||08.04.|| Matevž Drnovšek|| Srna Anastasovska|| Maša Andoljšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Ramšak||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Marjeta Milostnik|| Karmen Ferjan|| Maja Trifkovič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tim Nograšek||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Lena Trnovec|| Ana Babnik|| Teo Nograšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Žan Fortuna||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Ana Vičič|| Aleksandra Rauter|| Maja Kolar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Jure Povšin||||||09.04.||12.04.||15.04.|| Maša Gabrič|| Nika Vegelj|| Nina Varda&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Jernej Kastelic||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Laura Unuk|| Adela Šajn|| Anja Konjc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tina Arnšek||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Sašo Jakob|| Michelle  Oletič|| Timotej Zgonik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tadej Uršič||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Alliana Kolar|| Tevž Levstek|| Ela Sabadin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ana Potočnik||||||23.04.||26.04.||29.04.|| Nika Ramšak|| Matevž Drnovšek|| Kim Glavič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Mateja Milošević||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Tim Nograšek|| Marjeta Milostnik|| Oskar Nemec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nastja Feguš||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Žan Fortuna|| Lena Trnovec|| Vivian Nemanič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Maja Mahorič||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Jure Povšin|| Ana Vičič|| Srna Anastasovska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Nika Banovšek||||||30.04.||03.05.||06.05.|| Jernej Kastelic|| Maša Gabrič|| Karmen Ferjan&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Greta Junger||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Tina Arnšek|| Laura Unuk|| Ana Babnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Isidora Stevanoska||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Tadej Uršič|| Sašo Jakob|| Aleksandra Rauter&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Manca Osolin||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Ana Potočnik|| Alliana Kolar|| Nika Vegelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Ajda Košorok||||||07.05.||10.05.||13.05.|| Mateja Milošević|| Nika Ramšak|| Adela Šajn&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Hana Zajc||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Nastja Feguš|| Tim Nograšek|| Michelle  Oletič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Katja Benčuk||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Maja Mahorič|| Žan Fortuna|| Tevž Levstek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Tina Logonder||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Nika Banovšek|| Jure Povšin|| Matevž Drnovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|  Špela Sotlar||||||14.05.||17.05.||20.05.|| Greta Junger|| Jernej Kastelic|| Marjeta Milostnik&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2018. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].&lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2017 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000  besed), vsebuje naj 1-2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
*Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji//bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 12 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava do 8 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!&lt;br /&gt;
Poslati morate naslednje datoteke:&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2017_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2019_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr TBK_2017_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* TBK_2019_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2017_Guncar_Gregor_clanek.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/forms/d/1Hdg2OHCyG24qwLTnFt09yZTng46RIwaIiUqnKOdsJxQ/viewform recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar tako, da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1VvE-jaKikfiDO5Gdybqgp9mf_0uJZfBbIK8PLXKDaS0/viewform  mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anababnik</name></author>
	</entry>
</feed>