Wiki FKKT - User contributions [en]

Organokovinska kemija

2023-01-08T18:35:03Z

Anacizerl: /* Ideje in tehnike */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen). [1][2] Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]]. [3]

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne skupine]]. [2] Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. [2] Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine, kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]]. [4]

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].[1] Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).[1] Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]]. [1] Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.[6]

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.[7] Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.[7] [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. [7] Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]], ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.[7] Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.[1][8] Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev informacij o strukturi in vezeh organokovinskih spojin.[1][8] [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.[8] Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].[1] Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],[9] [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].[1][8]

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].[1]

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T18:31:47Z

Anacizerl: /* Struktura in lastnosti */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen). [1][2] Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]]. [3]

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne skupine]]. [2] Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. [2] Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine, kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]]. [4]

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].[1] Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).[1] Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]]. [1] Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.[6]

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.[7] Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.[7] [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. [7] Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]], ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.[7] Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.[1][8] Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.[1][8] [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.[8] Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].[1] Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],[9] [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].[1][8]

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].[1]

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T18:28:25Z

Anacizerl: /* Organokovinske spojine */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen). [1][2] Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]]. [3]

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne skupine]]. [2] Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. [2] Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine, kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]]. [4]

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].[1] Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).[1] Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.[6]

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.[7] Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.[7] [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. [7] Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]], ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.[7] Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.[1][8] Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.[1][8] [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.[8] Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].[1] Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],[9] [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].[1][8]

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].[1]

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T18:25:12Z

Anacizerl:

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen). [1][2] Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]]. [3]

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]]. [2] Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. [2] Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine, kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]]. [4]

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].[1] Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).[1] Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.[6]

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.[7] Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.[7] [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. [7] Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]], ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.[7] Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.[1][8] Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.[1][8] [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.[8] Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].[1] Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],[9] [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].[1][8]

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].[1]

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T12:10:05Z

Anacizerl: /* Ideje in tehnike */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].[1] Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).[1] Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.[6]

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.[7] Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.[7] [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. [7] Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]], ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.[7] Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.[1][8] Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.[1][8] [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.[8] Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].[1] Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],[9] [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].[1][8]

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].[1]

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T12:06:28Z

Anacizerl: /* Struktura in lastnosti */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].[1] Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).[1] Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.[6]

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T12:05:35Z

Anacizerl: /* Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.[5]

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.[2] Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T05:35:38Z

Anacizerl: /* Tveganje za okolje */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).[23] [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.[24] [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.[25]

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T05:34:11Z

Anacizerl: /* Kataliza */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] in [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T05:34:01Z

Anacizerl: /* Kataliza */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].[14] Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]][20], ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],[21] [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,[22] and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-08T05:30:59Z

Anacizerl: /* Organokovinske reakcije */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.[17] Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.[18][19] Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-07T16:23:19Z

Anacizerl: /* Industrijske aplikacije */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije. [3]

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]]. [13] Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]]. [14]

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]]. [15]

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate. [16] Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-07T16:18:48Z

Anacizerl: /* Zgodovina */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] [1] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-07T16:16:36Z

Anacizerl: /* Zgodovina */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]] [11] [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]] [10], odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] [1] [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik. [1]) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]]. [12]

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-07T16:06:44Z

Anacizerl: /* Zunanje povezave */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

Organokovinska kemija

2023-01-07T16:00:30Z

Anacizerl: /* Viri */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* Clayden, Jonathan; Greeves, Nick; Warren, Stuart (2012). Organic Chemistry. OUP Oxford. ISBN 978-0-19-927029-3.
* Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.
* Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.
* Gupta, B. D; Elias, A J (2013). Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals. Hyderabad: Universities Press. ISBN 978-81-7371-709-3. OCLC 903314566.
* Jenkins, Paul R. (1992). Organometallic Reagents in Synthesis. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-855666-4.
* Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.
* Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.
* Pearson, Anthony J (1985). Metallo-organic chemistry. Wiley. OCLC 1200566627.
* Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-07T15:55:37Z

Anacizerl: /* Reference */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

KK seminar 2022/23

2023-01-07T15:49:59Z

Anacizerl:

Seminarje oz. gesla vnesete tu spodaj. Na tej strani napišete naslov seminarja/gesla, vsebino pa na ločeni samostojni strani.

----

'''''Naslov seminarja/gesla:'''''

1 [[Ligand]]; [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ligand_(koordinacijska_kemija) wikipedija] - avtorji: Pia Podobnik, Zala Stopar, Peter Škarabot

2 [[Koordinacijska sfera]]

2.2 [[Vezna izomerija]]

2.3 [[Mostovni ligand]]

5. [[Etilendiamintetraocetna kislina]] - avtorji: Marko Cujnik, Anja Sever, Simon Kebelj, Barbara Derganc

6. [[Organokovinska kemija]] - avtorji: Kristina Božič, Ana Cizerl, Zala Kožuh, Petra Šporar

7.1 [[Bioanorganska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog

7.2 [[Bioorganokovinska kemija]] - avtorji: Klara Šparlek, Anže Devjak, Neža Drnovšek in Jaka Prelog

9. [[Ferocen]] - avtorji: Jakob Muhič, Neža Kralj, Tine Likovič, Žan Tomšič, Žan Zakošek

Organokovinska kemija

2023-01-05T21:08:47Z

Anacizerl: /* Reference */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-05T21:08:30Z

Anacizerl: /* Reference */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references / >

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-05T20:59:40Z

Anacizerl: /* Reference */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T18:02:16Z

Anacizerl: /* Organokovinske spojine */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B) in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T18:01:41Z

Anacizerl: /* Nomenklatura */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H4EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H6EDTA2+, medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA4-. V tem članku se izraz EDTA uporablja za H4-xEDTAx- , medtem ko v kompleksih EDTA4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)]- je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H2O)6]3+ + H4EDTA ⇌ [Fe(EDTA)]- + 6 H2O + 4 H+ Keq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA4- anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg2+ in Ca2+) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Organokovinska kemija

2023-01-03T18:01:22Z

Anacizerl: /* Organokovinske spojine */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]] kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:57:50Z

Anacizerl:

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine poleg vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami spadajo tudi vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:57:45Z

Anacizerl: /* Koncepti koordinacijske kemije */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)]- je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H2O)6]3+ + H4EDTA ⇌ [Fe(EDTA)]- + 6 H2O + 4 H+ Keq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA4- anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg2+ in Ca2+) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:56:06Z

Anacizerl:

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organilnimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:55:45Z

Anacizerl: /* Koncepti koordinacijske kemije */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H2O)6]3+ + H4EDTA ⇌ [Fe(EDTA)]- + 6 H2O + 4 H+ Keq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA4- anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg2+ in Ca2+) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:55:26Z

Anacizerl: /* Koncepti koordinacijske kemije */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H2O)6]3+ + H4EDTA ⇌ [Fe(EDTA)]- + 6 H2O + 4 H+ Keq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA4- anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg2+ in Ca2+) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:52:29Z

Anacizerl: /* Tveganje za okolje */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja pri krmi za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:51:36Z

Anacizerl: /* Koncepti koordinacijske kemije */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA4- anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg2+ in Ca2+) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:50:14Z

Anacizerl: /* Vpliv na okolje */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg2+ in Ca2+) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:49:44Z

Anacizerl: /* Kataliza */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref>, ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:49:12Z

Anacizerl: /* Kataliza */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref> , ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:48:12Z

Anacizerl: /* Kataliza */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]s<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref> , ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:47:01Z

Anacizerl: /* Sinteza */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 HCl → (HO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2H)2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:40:22Z

Anacizerl: /* Ideje in tehnike */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5 veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo[[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]s<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref> , ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:35:58Z

Anacizerl: /* Struktura in lastnosti */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]]) ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ([[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]]).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo[[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]s<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref> , ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:34:20Z

Anacizerl: /* Struktura in lastnosti */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]] ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ali celo hlapni [[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo[[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]s<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref> , ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Organokovinska kemija

2023-01-03T17:30:57Z

Anacizerl: /* Organokovinske spojine */

[[Image:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/N-butyllithium-tetramer-3D-balls.png | thumb | right | 250px | [[Wikipedia:N-Butyllithium|''n''-Butillitij]], organokovinska spojina. Štirje atomi litija (v vijolični barvi) tvorijo [[Wikipedia:tetrahedron|tetraeder]] s štirimi [[Wikipedia: butyl group|butilnimi]] skupinami pritrjenimi na ploskve (ogljik je črn, vodik je bel).]]

'''Organokovinska kemija''' se ukvarja s preučevanjem '''organokovinskih spojin'''. To so [[Wikipedia:chemical compounds|kemijske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno [[Wikipedia:chemical bond|kemijsko vez]] med [[Wikipedia:Carbon|ogljikovim]] atomom [[Wikipedia:organic molecule|organske spojine]] in [[Wikipedia:metal|kovino]]. Ta kovina je lahko [[Wikipedia:alkali|alkalijska]], [[Wikipedia:alkaline earth|zemljoalkalijska]] ali [[Wikipedia:transition metals|prehodna]], včasih je lahko tudi [[Wikipedia:metalloids|polkovina]] (npr. bor, silicij in selen).<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}<ref name=":0">{{GoldBookRef |title=organometallic compounds |file=O04328 }}</ref> Med organokovinske spojine prav tako spadajo vezi z [[Wikipedia:organyl|organskimi]] fragmenti ali molekulami, vezi z "anorganskim" ogljikom, kot je [[Wikipedia:carbon monoxide|ogljikov monoksid]] (kovinski [[Wikipedia:carbonyls|karbonili]]), [[Wikipedia:cyanide|cianid]] ali [[Wikipedia:carbide|karbid]]. Kljub temu, da nekatere sorodne spojine, kot so [[Wikipedia:transition metal hydrides|hidridi prehodnih kovin]] in [[Wikipedia:metal phosphine complexes|kovinsko-fosfinski kompleksi]] strogo gledano niso nujno organokovinski, so le-ti pogosto vključeni v razprave. Soroden, vendar ločen izraz "[[Wikipedia:metalorganic compound|kovinoorganska spojina]]" se nanaša na spojine, ki vsebujejo kovino in nimajo neposrednih vezi kovina-ogljik, vendar vsebujejo organske ligande. Reprezentativni predstavniki tega razreda so kovinski β-diketonati, alkoksidi, dialkilamidi in kovino-fosfinski kompleksi. Področje organokovinske kemije združuje vidike tradicionalne [[Wikipedia:inorganic chemistry|anorganske]] in [[Wikipedia:organic chemistry|organske kemije]].<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Organokovinske spojine se široko uporabljajo tako stehiometrično v raziskovalnih in industrijskih kemijskih reakcijah, kot tudi v vlogi katalizatorjev za povečanje hitrosti nekaterih reakcij (npr. pri uporabi [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogene katalize)]], kjer med ciljne molekule spadajo polimeri, farmacevtski izdelki in številne druge vrste praktičnih produktov.

== Organokovinske spojine ==

[[Image:Magnesium_bis-cyclopentadienyl_bottle.jpg|180px|thumb|right|Nerjaveča steklenica, ki vsebuje MgCp2 [[Wikipedia: magnesium bis-cyclopentadienyl|(magnezijev bis- ciklopentadienil)]], nevarno snov kot večina drugih organokovinskih spojin. Besedilo navaja "Zvezni zakon prepoveduje prevoz, če se ponovno napolni, in pri tem je denarna kazen do 25.000 dolarjev in 5 let zaporne kazni."]]

Organokovinske spojine se razlikujejo po predponi "organo-" (npr. organopaladijeve spojine) in vključujejo vse spojine, ki vsebujejo vez med atomom kovine in atomom ogljika [[Wikipedia:organyl group|organilne spojine]].<ref name=":0" /> Poleg tradicionalnih kovin ([[Wikipedia:alkali metals|alkalijske kovine]], [[Wikipedia:alkali earth metals|zemljoalkalijske kovine]], [[Wikipedia:transition metals| prehodne kovine]] in [[Wikipedia:post transition metals|po-prehodne kovine]]) velja, da [[Wikipedia:lanthanides|lantanoidi]], [[Wikipedia:actinides|aktinoidi]], polkovine in elementi, kot so [[Wikipedia:boron|bor]], [[Wikipedia:silicon|silicij]], [[Wikipedia:arsenic|arzen]] ter [[Wikipedia:selenium|selen]], tvorijo organokovinske spojine. <ref name=":0" /> Primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:Gilman reagents|Gilmanove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:lithium|litij]] in [[Wikipedia:copper|baker]], ter [[Wikipedia:Grignard reagents|Grignardove reagente]], ki vsebujejo [[Wikipedia:magnesium|magnezij]]. [[Wikipedia:Tetracarbonyl nickel|Tetrakarbonil nikelj]] in [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] sta primera organokovinskih spojin, ki vsebujeta [[Wikipedia:transition metals|prehodne kovine]]. Drugi primeri organokovinskih spojin vključujejo [[Wikipedia:organolithium|organolitijeve spojine]], kot je [[Wikipedia:n-butyllithium|''n''-butillitij]] (n-BuLi), [[Wikipedia:organozinc|organocinkove]] spojine, kot je [[Wikipedia:diethylzinc|dietilcink]] (Et2Zn), [[Wikipedia:organotin|organokositrove]] spojine, kot je [[Wikipedia:tributyltin hydride|tributilkositrov hidrid]] (Bu3SnH), [[Wikipedia:organoborane|organoborove]] spojine, kot je [[Wikipedia:triethylborane|trietilboran]] (Et3B), in [[Wikipedia:organoaluminium|organoaluminijeve]] spojine kot je [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetilaluminij]] (Me3Al).

Naravni organokovinski kompleks je [[Wikipedia:methylcobalamin|metilkobalamin]] (oblika [[Wikipedia:Vitamin B12|Vitamin B12]]), ki vsebuje [[Wikipedia:cobalt-methyl|kobalt-metilno]] vez. O tem kompleksu se skupaj z drugimi biološko pomembnimi kompleksi pogosto razpravlja na področju [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|bioorganokovinske kemije]].<ref>{{sfn|Lippard|Berg|1994|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

<gallery widths="140" heights="96" caption="Reprezentativne organokovinske spojine">
Image:Ferrocene.svg|[[Wikipedia:ferrocene| Ferocen]] je arhetipski kompleks organoželeza. Na zraku je stabilna spojina in lahko sublimira.
Image:Cobaltocene.svg|[[Wikipedia:cobaltocene|Kobaltocen]] je strukturni analog ferocena, vendar je zelo reaktiven na zraku.
Image:HRh(CO)P3again.png|[[Wikipedia:Tris(triphenylphosphine)rhodium carbonyl hydride|Tris(trifenilfosfin)rodijev karbonil hidrid]] se uporablja v komercialni proizvodnji številnih [[Wikipedia:fragrances|dišav]] na osnovi aldehidov.
Image:Zeise'sSalt.png|[[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisova sol]] je primer [[Wikipedia:transition metal alkene complex|alkenskega kompleksa prehodne kovine]].
Image:Trimethylaluminium-from-xtal-3D-bs-17.png|[[Wikipedia:Trimethylaluminium|Trimetilaluminij]] je organokovinska spojina z [[Wikipedia:bridging methyl group|mostovno metilno skupino]]. Uporablja se v industrijski proizvodnji nekaterih alkoholov.
Image:Dimethylzinc-3D-balls.png|[[Wikipedia:dimethylzinc|Dimetilcink]] ima linearno koordinacijo. Je hlapna piroforna tekočina, ki se uporablja pri pripravi polprevodniških filmov.
Image:Lithium-diphenylcuprate-etherate-dimer-from-xtal-2D-skeletal.png|Litijev difenilkuprat bis(dietil eterat) je primer [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanovega reagenta]], vrste organobakrovega kompleksa, ki se pogosto uporablja v organski sintezi.
Image:AdoCbl-ColorCoded.png|[[Wikipedia:Adenosylcobalamin|Adenozilkobalamin]] je [[Wikipedia:cofaktor|kofaktor]], potreben za več ključnih encimskih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu. Je redek primer kovinskega (kobaltovega) alkila v biologiji.
Image:IronPentacarbonylStructure.png|[[Wikipedia:Iron(0) pentacarbonyl|Železov(0) pentakarbonil]] je rdeče-oranžna tekočina, pripravljena neposredno iz zmesi fino zdrobljenega železa in plinastega ogljikovega monoksida pod tlakom.
Image:Tc99 sestamibi 2D structure.svg|[[Wikipedia:Technetium (99mTc) sestamibi|Tehnecij[99mTc] sestamibi]] se uporablja za slikanje srčne mišice v nuklearni medicini.
</gallery>

===Razlika od koordinacijskih spojin z organskimi ligandi===
Veliko [[Wikipedia: Coordination complex|kompleksov]] vsebuje [[Wikipedia: Coordinate covalent bond|koordinacijsko vez]] med kovino in organskimi [[Wikipedia: Ligand|ligandi]]. Komplekse, kjer se organski ligand veže na [[Wikipedia: Heteroatom|heteroatom]] kot sta kisik ali dušik, uvrščamo med koordinacijske spojine (npr. [[Wikipedia: Heme A|heme A]] in [[Wikipedia: Tris(acetylacetonato)iron(III)|Fe(acac)3]]). V primeru, da kateri izmed ligandov tvori vez kovina-ogljik (M-C), potem tak kompleks uvrščamo med organokovinske spojine. Čeprav IUPAC uradno še ni definiral terminologije, nekateri kemiki uporabljajo pojem “organokovinski”, da opišejo katerokoli koordinacijsko spojino, ki vsebuje organski ligand, ne glede na odsotnost direktne vezi M-C.<ref>{{cite book |doi=10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X |chapter=Metalorganic Functionalization in Vacuum |title=Encyclopedia of Interfacial Chemistry |year=2018 |last1=Rodríguez-Reyes |first1=J.C.F. |last2=Silva-Quiñones |first2=D. |pages=761–768 |isbn=978-0-12-809894-3 }}</ref>

Položaj spojin v katerih ima [[Wikipedia: Resonance (chemistry)|kanonični anion]] negativen naboj, ki se porazdeli med ([[Wikipedia: Delocalized electrons|delokaliziran]]) ogljikov atom in atom, ki je bolj [[Wikipedia: Electronegativity|elektronegativen]] od ogljika (npr. [[Wikipedia: Enolate|enolati]]) ), se lahko razlikuje glede na lastnosti anionskega dela, kovinskega iona ali medija. V primeru, da direktna vez ogljik-kovina v spojini ni dokazana, se te spojine ne uvršča med organokovinske.<ref name=":0" /> Kot primer, litijevi enolati pogosto vsebujejo le Li-O vezi in niso organokovinski, medtem ko cinkovi enolati ([[Wikipedia: Reformatsky reaction|Reformatsky reagenti]]) vsebujejo tako Zn-O vezi kot tudi Zn-C vezi in jih, zato uvrščamo med organokovinske.

===Struktura in lastnosti===
Vez kovina-ogljik v organokovinskih spojinah je močno [[Wikipedia: Covalent|kovaletna]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Za močno elektropozitivne elemente, kot sta litij in natrij, ima ogljikov ligand [[Wikipedia: Carbanion|karbanionski značaj]] značaj, vendar so prosti ogljikovi anioni zelo redki, takšen primer je cianid [[Wikipedia: Cyanid|cianid]].

Večina organokovinskih spojin je trdnih pri sobni temperaturi, vendar so nekateri tekoči (npr.[[Wikipedia: Methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil mangan trikarbonil]] ali celo [[Wikipedia: Volatility (chemistry)|hlapni]] ali celo hlapni [[Wikipedia: Nickel tetracarbonyl|nikljev tetrakarbonil]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Veliko organokovinskih spojin je [[Wikipedia: Air sensitivity|občutljivih na zrak]] (reagirajo s kisikom in vlago), zato se z njimi dela v [[Wikipedia: Inert Gas|inertni atmosferi]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Nekatere organokovinske spojine, kot je [[Wikipedia: Triethylaluminium| trietilaluminij]] so [[Wikipedia: Pyrophoricity|piroforne]], kar pomeni, da pri njih lahko pride do [[Wikipedia: Combustion|vžiga]] že ob stiku z zrakom.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=2016-05-24|title=Triethylaluminium - SDS|url=https://www.chemblink.com/MSDS/MSDSFiles/97-93-8_Sigma-Aldrich.pdf|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-03|website=chemBlink}}</ref>

==Ideje in tehnike==
Tako kot v drugih vejah kemije, je [[Wikipedia: Electron counting|štetje elektronov]] uporabno tudi za predvidevanje struktur organokovinskih spojin. [[Wikipedia: 18-electron rule|18-elektronsko pravilo]] pomaga pri napovedi stabilnosti organokovinskih kompleksov, npr. [[Wikipedia: Metal carbonyl|kovinskih kabonilov]] in [[Wikipedia: Transition metal hydride|kovinskih hidridov]]. Pravilo ima dva reprezentativna modela štetja elektronov, ionski in nevtralni (poznan tudi kot kovalentni) model.<ref> name=":02">{{Cite book |last=Crabtree |first=Robert H. |url=https://www.worldcat.org/oclc/863383849 |title=The organometallic chemistry of the transition metals |date=2014 |isbn=978-1-118-78824-0 |edition=6 |location=Hoboken, New Jersey |pages=43, 44, 205 |oclc=863383849}}</ref> Vezavnost lahko vpliva na štetje elektronov v kompleksu kovina-ligand.<ref name=":02" /> [[Wikipedia: Hapticity|Vezavnost]] (η, mala grška črka eta), pove število zaporedno vezanih ligandov na en centralni kovinski ion. <ref name=":02" /> Kot na primer, [[Wikipedia: Ferrocene|ferocen]], [(η5-C5H5)2Fe], ima dva [[Wikipedia: Cyclopentadienyl ligand|ciklopentadienilna liganda]] , ki povzročita vezavnost 5, kjer se pet ogljikovih atomov liganda C5H5veže enako in vsak prispeva en elektron železovemu jedru. Ligandom, ki pri koordinaciji nimajo zaporedno vezanih atomov, se pripiše grško črko kapa, κ.<ref name=":02" /> Primer je [[Wikipedia: Chelation|kelacija]] κ2-acetata. [[Wikipedia: Covalent bond classification method|Klasifikacija kovalentne vezi]] identificira tri razrede ligandov X, L, in Z; ki so razvrščeni glede na donorske lastnosti liganda. Veliko organokovinskih spojin ne sledi 18-elektronskemu pravilu. Kovinske atome v organokovinskih spojinah pogosto opišemo z njihovim [[Wikipedia: d electron count|d-značajem]] in [[Wikipedia: oxidation state|oksidacijskim stanjem]]. Ti sklepi so lahko v pomoč pri napovedi reaktivnosti in preferenčne [[Wikipedia: Molecular geometry|geometrije]]. Kemijske vezi in reaktivnost v organokovinskih spojinah pogosto opišejo iz perspektive [[Wikipedia: isolobal principle|izolobalnega principa]].

Veliko tehnik se uporablja za določitev strukture, zgradbe in lastnosti organokovinskih spojin. [[Wikipedia: X-ray diffraction|Rentgenska praškovna difrakcija]] je predvsem pomembna tehnika, s katero se lahko določi položaj atomov v trdni snovi in dobi podroben opis strukture.<ref> name=":03">{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref> name=":04">{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Drugi tehniki, kot sta [[Wikipedia: Infrared spectroscopy|infrardeča spektroskopija]] in [[Wikipedia: Nuclear magnetic resonance spectroscopy|jedrska magnetna resonančna spektroskopija]], se pogosto uporabljata za pridobitev struktur in informacij o vezeh v organokovinski spojinah.<ref name=":03" /><ref name=":04" /> [[Wikipedia: Ultraviolet-visible spectroscopy|UV-Vis spektroskopija]] je splošna tehnika za pridobitev informacij o elektronski zgradbi organokovinskih spojin. Uporablja se tudi za spremljanje napredka organokovinskih reakcij kot tudi določitve [[Wikipedia: Chemical kinetics|kinetike]] reakcije.<ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Mehanizme organokovinskih reakcij se lahko preučuje z [[Wikipedia: Dynamic NMR spectroscopy|dinamično NMR spektroskopijo]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Ostale uporabne tehnike so še [[Wikipedia:X-ray absorption spectroscopy|rentgenska absorpcijska spektroskopija]],<ref>{{cite journal |last1=Nelson |first1=Ryan C. |last2=Miller |first2=Jeffrey T. |title=An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts |journal=Catal. Sci. Technol. |date=2012 |volume=2 |issue=3 |pages=461–470 |doi=10.1039/C2CY00343K }}</ref> [[Wikipedia: Electron paramagnetic resonance spectroscopy|elektron paramagnetna resonančna spektroskopija]], in [[Wikipedia: Elemental analysis|elementna analiza]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref><ref>{{sfn|Shriver|Weller|Overton|Armstrong|2014|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Zaradi visoke reaktivnosti ob prisotnosti kisika in vlage, se delo z organokovinskimi spojinami izvaja s [[Wikipedia: Air-free techniques|tehnikami v inertni atmosferi]] (odsotnost zraka in kisika). To ponavadi vključuje uporabo laboratorijskih aparatur kot sta [[Wikipedia: Glovebox|suha komora]] in [[Wikipedia: Schlenk line|Schlenkova linija]].<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

== Zgodovina ==
Zgodnji razvoj organokovinske kemije vključuje [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet]]-ovo sintezo metil arzenovih spojin povezanih s [[Wikipedia: cacodyl|kakodilom]], [[Wikipedia:Zeise's salt|kompleks platine in etilena]]<ref>{{cite journal |last1=Zeise |first1=W. C. |title=Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen |trans-title=About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process |language=de |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1831 |volume=97 |issue=4 |pages=497–541 |doi=10.1002/andp.18310970402 |bibcode=1831AnP....97..497Z |url=https://zenodo.org/record/1423546 }}</ref> [[Wikipedia: William Christopher Zeise|Williama Christopherja Zeisa]]<ref>{{cite journal |last1=Hunt |first1=L. B. |title=The First Organometallic Compounds |journal=Platinum Metals Review |date=1 April 1984 |volume=28 |issue=2 |pages=76–83 |citeseerx=10.1.1.693.9965 }}</ref>, odkritje [[Wikipedia:Diethylzinc|dietil-]] in [[Wikipedia:dimethyl zinc|dimetil cinka]] [[Wikipedia:Edward Frankland|Edwarda Franklanda]], odkritje [[Wikipedia:tetracarbonyl nickel|Ni(CO)4]] <ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwiga Monda]] in organomagnezijeve spojine [[Wikipedia:Victor Grignard|Victorja Grignarda]]. (Čeprav ni vedno priznana kot organokovinska spojina, je leta 1706 [[Wikipedia:Prussian blue|prusko modro]], kompleks železa in cianida z mešano valenco, prvi pripravil proizvajalec barv [[Wikipedia:Johann Jacob Diesbach|Johann Jacob Diesbach]] kot prvi [[Wikipedia:coordination polymer|koordinacijski polimer]] in sintetični material, ki vsebuje vez kovina-ogljik.<ref>{{sfn|Crabtree|2009|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>) Številni bogati in raznoliki produkti iz premoga in nafte so vodili do [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]], [[Wikipedia:Fischer–Tropsch|Fischer–Tropsch]], [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijske]] katalize, ki uporablja CO, H2 in alkene kot surovine in ligande.

Priznanje organokovinske kemije kot posebno podpodročje je doseglo vrhunec z dodelitvijo Nobelovih nagrad [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Fischerju]] in [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] za delo na [[Wikipedia:metallocene|metalocenih]]. Leta 2005 so si [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yves Chauvin]], [[Wikipedia:Robert H. Grubbs|Robert H. Grubbs]] in [[Wikipedia:Richard R. Schrock|Richard R. Schrock]] razdelili Nobelovo nagrado za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo olefina]].<ref>{{cite journal |last1=Dragutan |first1=V. |last2=Dragutan |first2=I. |last3=Balaban |first3=A. T. |title=2005 Nobel Prize in Chemistry |journal=Platinum Metals Review |date=1 January 2006 |volume=50 |issue=1 |pages=35–37 |doi=10.1595/147106706X94140 |doi-access=free }}</ref>

=== Časovnica organokovinske kemije ===
* 1760 [[Wikipedia:Louis Claude Cadet de Gassicourt|Louis Claude Cadet de Gassicourt]] preuči črnila na osnovi [[Wikipedia:cobalt|kobaltovih]] soli in izolira [[Wikipedia:cacodyl|kakodil]] iz kobaltovega minerala, ki vsebuje [[Wikipedia:arsenic|arzen]]
* 1827 [[Wikipedia:William Christopher Zeise|William Christopher Zeise]] proizvede [[Wikipedia:Zeise's salt|Zeisovo sol]]; prvi kompleks [[Wikipedia:platinum|platina]] / [[Wikipedia:olefin|olefin]]
* 1848 [[Wikipedia:Edward Frankland|Edward Frankland]] odkrije [[Wikipedia:diethylzinc|dietil cink]]
* 1863 [[Wikipedia:Charles Friedel|Charles Friedel]] in [[Wikipedia:James Crafts|James Crafts]] pripravita organoklorosilane
* 1890 [[Wikipedia:Ludwig Mond|Ludwig Mond]] odkrije [[Wikipedia:nickel carbonyl|nikljev karbonil]]
* 1899 Začetek [[Wikipedia:Grignard reaction|Grignardovih reakcij]]
* 1899 [[Wikipedia:John Ulric Nef (chemist)|John Ulric Nef]] odkrije [[Wikipedia:alkynylation|alkinilacijo]] z uporabo natrijevih [[Wikipedia:acetylide|acetilidov]].
* 1900 [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]] dela na [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranju]] organskih spojin s kovinskimi katalizatorji. S hidrogeniranjem [[Wikipedia:fat|maščob]] se prične napredek v [[Wikipedia:food industry|prehrambeni industriji]], glej [[Wikipedia:margarine|margarino]]
* 1909 [[Wikipedia:Paul Ehrlich|Paul Ehrlich]] predstavi [[Wikipedia:Salvarsan|Salvarsan]] za zdravljenje sifilisa, zgodnjo organokovinsko spojino na osnovi arzena
* 1912 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Victor Grignard|Victor Grignard]] in [[Wikipedia:Paul Sabatier (chemist)|Paul Sabatier]]
* 1930 [[Wikipedia:Henry Gilman|Henry Gilman]] dela na litijevih kupratih, glej [[Wikipedia:Gilman reagent|Gilmanov reagent]]
* 1951 [[Wikipedia:Walter Hieber|Walter Hieber]] prejme nagrado [[Wikipedia:Alfred Stock|Alfreda Stocka]] za svoje delo na področju kemije [[Wikipedia:metal carbonyl|kovinskih karbonilov]].
* 1951 Odkritje [[Wikipedia:Ferrocene|ferocena]]
* 1956 [[Wikipedia:Dorothy Hodgkin|Dorothy Crawfoot Hodgkin]] določi strukturo [[Wikipedia:vitamin B12|vitamina B12]],prve biomolekule za katero so ugotovili, da vsebuje vez kovina-ogljik, glej [[Wikipedia:bioorganometallic chemistry|kemijo bioorganokovin]]
* 1963 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Karl Ziegler|Karla Zieglerja]] in [[Wikipedia:Giulio Natta|Giulia Natta]] za [[Wikipedia:Ziegler–Natta catalyst|Ziegler-Natta katalizator]]
* 1965 Odkritje [[Wikipedia:cyclobutadieneiron tricarbonyl|ciklobutadienželezovega trikarbonila]]
* 1968 Razvoj [[Wikipedia:Heck reaction|Heckove reakcije]]
* 1973 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Geoffrey Wilkinson|Geoffreyu Wilkinsonu]] in [[Wikipedia:Ernst Otto Fischer|Ernstu Ottu Fischerju]] za [[Wikipedia:sandwich compound|sendvič spojine]]
* 1981 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Roald Hoffmann|Roaldu Hoffmannu ]] in [[Wikipedia:Kenichi Fukui|Kenichi Fukui]] za oblikovanje Woodward-Hoffmanovih pravil
* 2001 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:W. S. Knowles|W. S. Knowlesu]], [[Wikipedia:R. Noyori|R. Noyori]] in [[Wikipedia:Karl Barry Sharpless|Karlu Barryju Sharplessu]] za asimetrično hidrogeniranje
* 2005 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Yves Chauvin|Yvesu Chauvinu]], [[Wikipedia:Robert Grubbs|Robertu Grubbsu]] in [[Wikipedia:Richard Schrock|Richardu Schrocku]] za kovinsko – katalizirano [[Wikipedia:olefin metathesis|metatezo alkenov]]
* 2010 [[Wikipedia:Nobel Prize in Chemistry|Nobelova nagrada]] [[Wikipedia:Richard F. Heck|Richardu F. Hecku]], [[Wikipedia:Ei-ichi Negishi|Ei-ichi Negishi]], [[Wikipedia:Akira Suzuki (chemist)|Akiri Suzuki ]] za ''cross coupling'' reakcije (reakcije navzkrižnega spajanja), katalizirane s paladijem

==Obseg==
Podpodročja organokovinske kemije obsegajo:
* [[Wikipedia:Period 2 element|elementi 2. periode]]: [[Wikipedia:organolithium chemistry|organolitijeva kemija]], [[Wikipedia:organoberyllium chemistry|organoberilijeva kemija]], [[Wikipedia:organoborane chemistry|organoborova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 3 element|elementi 3. periode]]: [[Wikipedia:organosodium chemistry|organonatrijeva kemija]], [[Wikipedia:organomagnesium chemistry|organomagnezijeva kemija]], [[Wikipedia:organoaluminium chemistry|organoaluminijeva kemija]], [[Wikipedia:Organosilicon|organosilicijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 4 element|elementi 4. periode]]: [[Wikipedia:organocalcium chemistry|organokalcijeva kemija]], [[Wikipedia:organoscandium chemistry|organoskandijeva kemija]], [[Wikipedia:organotitanium chemistry|organotitanova kemija]], [[Wikipedia:organovanadium chemistry|organovanadijeva kemija]], [[Wikipedia:organochromium chemistry|organokromova kemija]], [[Wikipedia:organomanganese chemistry|organomanganova kemija]], [[Wikipedia:organoiron chemistry|organoželezova kemija]], [[Wikipedia:organocobalt chemistry|organokobaltova kemija]], [[Wikipedia:organonickel chemistry|organonikljeva kemija]], [[Wikipedia:organocopper chemistry|organobakrova kemija]], [[Wikipedia:organozinc chemistry|organocinkova kemija]], [[Wikipedia:organogallium chemistry|organogalijeva kemija]], [[Wikipedia:organogermanium chemistry|organogermanijeva kemija]], [[Wikipedia:organoarsenic chemistry|organoarzenova kemija]], [[Wikipedia:organoselenium chemistry|organoselenova kemija]]
* [[Wikipedia:Period 5 element|elementi 5. periode]]: [[Wikipedia:organoyttrium chemistry|organoitrijeva kemija]], [[Wikipedia:organozirconium chemistry|organocirkonijeva kemija]], [[Wikipedia:organoniobium chemistry|organoniobijeva kemija]], [[Wikipedia:organomolybdenum chemistry|organomolibdenova kemija]], [[Wikipedia:organoruthenium chemistry|organorutenijeva kemija]], [[Wikipedia:organorhodium chemistry|organorodijeva kemija]], [[Wikipedia:organopalladium chemistry|organopaladijeva kemija]], [[Wikipedia:organosilver chemistry|organosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organocadmium chemistry|organokadmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoindium chemistry|organoindijeva kemija]], [[Wikipedia:organotin chemistry|organokositrova kemija]], [[Wikipedia:organoantimony chemistry|organoantimonova kemija]], [[Wikipedia:organotellurium chemistry|organotelurjeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 6 element|elementi 6. periode]]: [[Wikipedia:organolanthanide chemistry|organolantanova kemija]], [[Wikipedia:organocerium chemistry|organocerijeva kemija]], [[Wikipedia:organotantalum chemistry|organotantalova kemija]], [[Wikipedia:organorhenium chemistry|organorenijeva kemija]], [[Wikipedia:organoosmium chemistry|organoosmijeva kemija]], [[Wikipedia:organoiridium chemistry|organoiridijeva kemija]], [[Wikipedia:organoplatinum chemistry|organoplatinska kemija]], [[Wikipedia:organogold chemistry|organozlata kemija]], [[Wikipedia:Organomercury|organoživosrebrova kemija]], [[Wikipedia:organothallium chemistry|organotalijeva kemija]], [[Wikipedia:organolead chemistry|organosvinčeva kemija]], [[Wikipedia:organobismuth chemistry|organobizmuntova kemija]], [[Wikipedia:organopolonium chemistry|organopolonijeva kemija]]
* [[Wikipedia:Period 7 element|elementi 7. periode]]: [[Wikipedia:organoactinide chemistry|organoaktinijeva kemija]], [[Wikipedia:organouranium chemistry|organouranova kemija]], [[Wikipedia:organoneptunium chemistry|organoneptunijeva kemija]]

==Industrijske aplikacije==

Organokovinske spojine se široko uporabljajo v komercialnih reakcijah, tako kot [[Wikipedia:homogeneous catalysis|homogeni katalizatorji]] kot tudi [[Wikipedia:Stoichiometry|stehiometrični reagenti]]. Na primer [[Wikipedia:organolithium compound|organolitijeve]], [[Wikipedia:organomagnesium|organomagnezijeve]] in [[Wikipedia:organoaluminium compound|organoaluminijeve spojine]], ki so zelo bazične in močno reducirajo, se uporabljajo stehiometrično, hkrati pa katalizirajo številne reakcije polimerizacije.<ref>{{sfn|Elschenbroich|2016|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

Skoraj vsi procesi, ki vključujejo ogljikov monoksid, temeljijo na katalizatorjih - primeri so opisani kot [[Wikipedia:carbonylation|karbonilacije]].<ref name=Ullmann>{{ Ullmann | author1 = W. Bertleff |author2 = M. Roeper |author3 = X. Sava | title = Carbonylation | doi = 10.1002/14356007.a05_217 }}</ref> Proizvodnja ocetne kisline iz metanola in ogljikovega monoksida je katalizirana preko [[Wikipedia:metal carbonyl complex|kovinskih karbonilnih kompleksov]] v [[Wikipedia:Monsanto process|procesu Monsanto]] in [[Wikipedia:Cativa process|procesu Cativa]]. Večina sintetičnih aldehidov je proizvedenih s [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]]. Večji del sintetičnih alkoholov, vsaj tistih, ki so večji od etanola, se proizvede s [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranjem]] aldehidov, pridobljenih s hidroformilacijo. Podobno se [[Wikipedia:Wacker process|Wackerjev postopek]] uporablja pri oksidaciji [[Wikipedia:ethylene|etilena]] v [[Wikipedia:acetaldehyde|acetaldehid]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref>

[[Image:ConstrainedGeomCmpx.png | thumb | right | 250px | Organotitanov kompleks z omejeno geometrijo je predkatalizator za polimerizacijo olefinov.]]

Večina industrijskih procesov, ki vključujejo polimere pridobljene iz [[Wikipedia:alkene|alkenov]], temelji na organokovinskih katalizatorjih. Polietilen in polipropilen sta pridobljena [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogeno]] s katalizo [[Wikipedia:Ziegler–Natta|Ziegler–Natta]] in homogeno, na primer s [[Wikipedia:constrained geometry catalyst|katalizatorji z omejeno geometrijo]].<ref>{{cite journal |last1=Klosin |first1=Jerzy |last2=Fontaine |first2=Philip P. |last3=Figueroa |first3=Ruth |title=Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions |journal=Accounts of Chemical Research |date=21 July 2015 |volume=48 |issue=7 |pages=2004–2016 |doi=10.1021/acs.accounts.5b00065 |pmid=26151395 |doi-access=free }}</ref>

Veliko procesov, ki vključujejo vodik, temelji na katalizatorjih na osnovi kovin. Večji del [[Wikipedia:hydrogenation|hidrogeniranja]] (npr. proizvodnja margarine) je odvisen od heterogenih katalizatorjev, medtem ko se pri proizvodnji finih kemikalij hidrogeniranje zanaša na topne (homogene) organokovinske komplekse ali pa vključuje organokovinske intermediate.<ref name=Rylander>{{Ullmann |last=Rylander |first=Paul N. |title=Hydrogenation and Dehydrogenation |doi=10.1002/14356007.a13_487 }}</ref> Organokovinski kompleksi omogočajo asimetrično izvedbo teh hidrogenacij.

Številni [[Wikipedia:List_of_semiconductor_materials#Types_of_semiconductor_materials|polprevodniki]] so proizvedeni iz [[Wikipedia:trimethylgallium|trimetil galija]], [[Wikipedia:trimethylindium|trimetil indija]], [[Wikipedia:trimethylaluminium|trimetil aluminija ]] in [[Wikipedia:trimethylantimony|trimetil antimona]]. Te hlapne spojine se razgradijo skupaj z [[Wikipedia:ammonia|amonijakom]], [[Wikipedia:arsine|arzinom]], [[Wikipedia:phosphine|fosfinom]] in sorodnimi hidridi na segretem substratu s postopkom [[Wikipedia:metalorganic vapor phase epitaxy|organokovinske epitaksije v parni fazi]] (MOVPE) pri proizvodnji [[Wikipedia:light-emitting diode|svetlečih diod]] (LED diod).

== Organokovinske reakcije ==
Organokovinske spojine so podvržene številnim pomembnim reakcijam:
* [[Wikipedia:associative substitution|asociativna]] in [[Wikipedia:dissociative substitution|disociativna substitucija]]
* [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]] in [[Wikipedia:reductive elimination|reduktivna eliminacija]]
* [[Wikipedia:transmetalation|transmetilacija]]
* [[Wikipedia:migratory insertion|migracijski vložek]] (ang. ''migratory insertion'')
* [[Wikipedia:beta-hydride elimination|β-hidrid eliminacija]]
* [[Wikipedia:electron transfer|prenos elektrona]]
* [[Wikipedia:carbon-hydrogen bond activation|aktivacija vezi ogljik-ogljik]]
* [[Wikipedia:carbometalation|ogljikometalacija]] (ang. ''carbometalation'')
* [[Wikipedia:hydrometalation|hidrometalacija]] (ang. ''hydrometalation'')
* [[Wikipedia:cyclometalation|ciklometalacija]]
* [[Wikipedia:nucleophilic abstraction|nukleofilna abstrakcija]]

Organokovinski kompleksi olajšajo sintezo mnogih organskih spojin. [[Wikipedia:Sigma-bond metathesis|Metateza sigma vezi]] je način tvorjenja novih ogljik-ogljik [[Wikipedia:sigma bond|sigma vezi]]. Običajno se uporablja pri kompleksih prehodnih kovin leve polovice d-bloka, ki so v svojem najvišjem oksidacijskem stanju.<ref>{{cite journal |last1=Waterman |first1=Rory |title=σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective |journal=Organometallics |date=23 December 2013 |volume=32 |issue=24 |pages=7249–7263 |doi=10.1021/om400760k }}</ref> Uporaba prehodnih kovin, ki so v najvišjih možnih oksidacijskih stanjih prepreči, da potečejo druge reakcije, kot je recimo [[Wikipedia:oxidative addition|oksidativna adicija]]. Poleg metateze sigma vezi, se metateza alkenov oz. [[Wikipedia: olefin metathesis|olefinska metateza]] uporablja za tvorbo raznih ogljik-ogljik [[Wikipedia:pi bond|pi vezi]]. Nobena od teh metatez ne spremeni oksidacijskega stanja kovine.<ref>{{cite web |title=Olefin Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/olmetathesis.html |website=The Organometallic HyperTextBook }}</ref><ref>{{cite web |title=Sigma Bond Metathesis |url=http://www.ilpi.com/organomet/sigmabond.html |website=Organometallic HyperTextBook }}</ref> Za tvorbo novih ogljik-ogljik vezi se uporabljajo tudi številne druge metode, kot sta [[Wikipedia:Beta-Hydride elimination|beta-hidrid eliminacija]] in [[Wikipedia:insertion reaction|reakcija vstavljanja]] (ang. ''insertion reaction'').

== Kataliza ==
Organokovinski kompleksi se običajno uporabljajo za katalize. Glavni industrijski procesi vključujejo[[Wikipedia:hydrogenation|hidrogenacijo]], [[Wikipedia:hydrosilylation|hidrosililacijo]], [[Wikipedia:hydrocyanation|hidrocianacijo]], [[Wikipedia:olefin metathesis|olefinsko metatezo]], [[Wikipedia:alkene polymerization|alkensko polimerizacijo]], [[Wikipedia:Shell higher olefin process|alkensko oligomerizacijo]], [[Wikipedia:hydrocarboxylation|hidrokarboksilacijo]], [[Wikipedia:methanol carbonylation|karbonilacijo metanola]] in [[Wikipedia:hydroformylation|hidroformilacijo]].<ref>{{sfn|Leeuwen|2005|p={{pn|date=October 2021}}}}</ref> Organokovinski intermediati so tudi vključeni v številne [[Wikipedia:heterogeneous catalysis|heterogene katalize]], analogne tem, ki so zgoraj naštete. Prav tako predvidevajo, da so uporabni za [[Wikipedia:Fischer–Tropsch process|Fischer-Tropschev proces]].

Organokovinski kompleksi se pogosto uporabljajo pri finih kemijskih sintezah v mikromerilu, posebej v [[Wikipedia:cross-coupling reaction|"cross-coupling" reakcijah]]s<ref>{{cite journal |last1=Jana |first1=Ranjan |last2=Pathak |first2=Tejas P. |last3=Sigman |first3=Matthew S. |title=Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=1417–1492 |doi=10.1021/cr100327p |pmid=21319862 |pmc=3075866 }}</ref> , ki tvorijo vezi ogljik-ogljik, npr. [[Wikipedia:Suzuki-Miyaura coupling|Suzuki-Miyaura spajanje]],<ref>{{cite journal |last1=Maluenda |first1=Irene |last2=Navarro |first2=Oscar |title=Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014 |journal=Molecules |date=24 April 2015 |volume=20 |issue=5 |pages=7528–7557 |doi=10.3390/molecules20057528 |pmid=25919276 |pmc=6272665 |doi-access=free }}</ref> [[Wikipedia:Buchwald-Hartwig amination|Buchwald-Hartwigova aminacija]] za tvorbo aril aminov iz aril halidov,<ref>{{cite journal |last1=Magano |first1=Javier |last2=Dunetz |first2=Joshua R. |title=Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals |journal=Chemical Reviews |date=9 March 2011 |volume=111 |issue=3 |pages=2177–2250 |doi=10.1021/cr100346g |pmid=21391570 }}</ref> and [[Wikipedia:Sonogashira coupling|Sonogashira spajanje]], itd.

== Tveganje za okolje ==
[[Image:Roxarsone.png | thumb |right | 120px |[[Wikipedia:Roxarsone|Roxarson]] je organoarzenova spojina, ki se uporablja kot krma za živali.]]

V okolju najdemo organokovinske spojine, ki so naravne in nevarne za okolje. Nekatere organokovinske spojine v okolju so posledica človeške rabe. To so na primer organosvinčeve in organoživosrebrove spojine, ki so toksične. [[Wikipedia:Tetraethyllead|Tetraetilsvinec]] je bil pripravljen kot dodatek k [[Wikipedia:gasoline|bencinu]], a se zaradi svinčeve toksičnosti ne uporablja več. Njegov nadomestek so druge organokovinske spojine, kot je npr. [[Wikipedia:ferrocene|ferocen]] in [[Wikipedia:methylcyclopentadienyl manganese tricarbonyl|metilciklopentadienil manganov trikarbonil]] (MMT).<ref name="Seyferth">{{cite journal |author= Seyferth, D. |title= The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2 |journal= [[Organometallics]] |year= 2003 |volume= 22 |pages= 5154–5178 |doi= 10.1021/om030621b |issue= 25|doi-access= free }}</ref> [[Wikipedia:organoarsenic compound|Organoarzenova spojina]] roxarson je sporen dodatek h krmi za živali. Leta 2006 bi se ga naj samo v ZDA proizvedlo približno milijon kilogramov.<ref>{{cite journal |last1=Hileman |first1=Bette |title=Arsenic In Chicken Production |journal=Chemical & Engineering News |date=9 April 2007 |volume=85 |issue=15 |pages=34–35 |doi=10.1021/cen-v085n015.p034 |url=https://cen.acs.org/articles/85/i15/Arsenic-Chicken-Production.html }}</ref> [[Wikipedia:Organotin compounds|Organokositrove spojine]] so se široko uporabljale v [[Wikipedia:anti-fouling paint|barvah proti obraščanju]], ampak so jih zaradi tveganja za okolje prepovedali.<ref>{{cite journal |last1=Lagerström |first1=Maria |last2=Strand |first2=Jakob |last3=Eklund |first3=Britta |last4=Ytreberg |first4=Erik |title=Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls |journal=Environmental Pollution |date=January 2017 |volume=220 |issue=Pt B |pages=1333–1341 |doi=10.1016/j.envpol.2016.11.001 |pmid=27836476 |doi-access=free }}</ref>

== Poglej tudi ==
* [[Wikipedia:Bioorganometallic chemistry|Bioorganokovinska kemija]]
* [[Wikipedia:Metal carbon dioxide complex|Kovinski kompleks ogljikovega dioksida]]

== Reference ==

1. Crabtree, Robert H. (2009). The Organometallic Chemistry of the Transition Metals. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-25762-3.

2. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2nd ed. (the "Gold Book") (1997). Online corrected version: (2006–) "organometallic compounds". doi:10.1351/goldbook.O04328

3. Elschenbroich, Christoph (2016). Organometallics. John Wiley & Sons. ISBN 978-3-527-80514-3.

4. Lippard, Stephen J.; Berg, Jeremy Mark (1994). Principles of Bioinorganic Chemistry. University Science Books. ISBN 978-0-935702-73-6.

5. Rodríguez-Reyes, J.C.F.; Silva-Quiñones, D. (2018). "Metalorganic Functionalization in Vacuum". Encyclopedia of Interfacial Chemistry. pp. 761–768. doi:10.1016/B978-0-12-409547-2.13135-X. ISBN 978-0-12-809894-3.

6. "Triethylaluminium - SDS" (PDF). chemBlink. 24 May 2016. Retrieved 3 January 2021.

7. Crabtree, Robert H. (2014). The organometallic chemistry of the transition metals (6 ed.). Hoboken, New Jersey. pp. 43, 44, 205. ISBN 978-1-118-78824-0. OCLC 863383849.

8. Shriver, Duward; Weller, Mark; Overton, Tina; Armstrong, Fraser; Rourke, Jonathan (2014). Inorganic Chemistry. W. H. Freeman. ISBN 978-1-4292-9906-0.

9. Nelson, Ryan C.; Miller, Jeffrey T. (2012). "An introduction to X-ray absorption spectroscopy and its in situ application to organometallic compounds and homogeneous catalysts". Catal. Sci. Technol. 2 (3): 461–470. doi:10.1039/C2CY00343K.

10. Hunt, L. B. (1 April 1984). "The First Organometallic Compounds". Platinum Metals Review. 28 (2): 76–83. CiteSeerX 10.1.1.693.9965.

11. Zeise, W. C. (1831). "Von der Wirkung zwischen Platinchlorid und Alkohol, und von den dabei entstehenden neuen Substanzen" [About the effect between platinum chloride and alcohol, and about the new substances that are created in the process]. Annalen der Physik und Chemie (in German). 97 (4): 497–541. Bibcode:1831AnP....97..497Z. doi:10.1002/andp.18310970402.

12. Dragutan, V.; Dragutan, I.; Balaban, A. T. (1 January 2006). "2005 Nobel Prize in Chemistry". Platinum Metals Review. 50 (1): 35–37. doi:10.1595/147106706X94140.

13. W. Bertleff; M. Roeper; X. Sava. "Carbonylation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a05_217.

14. Leeuwen, Piet W. N. M. van (2005). Homogeneous Catalysis: Understanding the Art. Springer Science & Business Media. ISBN 978-1-4020-3176-2.

15. Klosin, Jerzy; Fontaine, Philip P.; Figueroa, Ruth (21 July 2015). "Development of Group IV Molecular Catalysts for High Temperature Ethylene-α-Olefin Copolymerization Reactions". Accounts of Chemical Research. 48 (7): 2004–2016. doi:10.1021/acs.accounts.5b00065. PMID 26151395.

16. Rylander, Paul N. "Hydrogenation and Dehydrogenation". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a13_487.

17. Waterman, Rory (23 December 2013). "σ-Bond Metathesis: A 30-Year Retrospective". Organometallics. 32 (24): 7249–7263. doi:10.1021/om400760k.

18. "Olefin Metathesis". The Organometallic HyperTextBook.

19. "Sigma Bond Metathesis". Organometallic HyperTextBook.

20. Jana, Ranjan; Pathak, Tejas P.; Sigman, Matthew S. (9 March 2011). "Advances in Transition Metal (Pd,Ni,Fe)-Catalyzed Cross-Coupling Reactions Using Alkyl-organometallics as Reaction Partners". Chemical Reviews. 111 (3): 1417–1492. doi:10.1021/cr100327p. PMC 3075866. PMID 21319862.

21. Maluenda, Irene; Navarro, Oscar (24 April 2015). "Recent Developments in the Suzuki-Miyaura Reaction: 2010–2014". Molecules. 20 (5): 7528–7557. doi:10.3390/molecules20057528. PMC 6272665. PMID 25919276.

22. Magano, Javier; Dunetz, Joshua R. (9 March 2011). "Large-Scale Applications of Transition Metal-Catalyzed Couplings for the Synthesis of Pharmaceuticals". Chemical Reviews. 111 (3): 2177–2250. doi:10.1021/cr100346g. PMID 21391570.

23. Seyferth, D. (2003). "The Rise and Fall of Tetraethyllead. 2". Organometallics. 22 (25): 5154–5178. doi:10.1021/om030621b.

24. Hileman, Bette (9 April 2007). "Arsenic In Chicken Production". Chemical & Engineering News. 85 (15): 34–35. doi:10.1021/cen-v085n015.p034.

25. Lagerström, Maria; Strand, Jakob; Eklund, Britta; Ytreberg, Erik (January 2017). "Total tin and organotin speciation in historic layers of antifouling paint on leisure boat hulls". Environmental Pollution. 220 (Pt B): 1333–1341. doi:10.1016/j.envpol.2016.11.001. PMID 27836476.

<references />

==Viri==
* {{cite book |last1=Clayden |first1=Jonathan |last2=Greeves |first2=Nick |last3=Warren |first3=Stuart |title=Organic Chemistry |date=2012 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-927029-3}}
* {{cite book |last1=Crabtree |first1=Robert H. |title=The Organometallic Chemistry of the Transition Metals |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-25762-3 }}
* {{cite book |last1=Elschenbroich |first1=Christoph |title=Organometallics |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-3-527-80514-3 }}
* {{cite book |last1=Gupta |first1=B. D |last2=Elias |first2=A J |title=Basic Organometallic Chemistry: Concepts, Syntheses, and Applications of Transition Metals |date=2013 |publisher=Universities Press |location=Hyderabad |isbn=978-81-7371-709-3 |oclc=903314566 }}
* {{cite book |last1=Jenkins |first1=Paul R. |title=Organometallic Reagents in Synthesis |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855666-4 |url=https://archive.org/details/organometallicre0000jenk }}
* {{cite book |last1=Leeuwen |first1=Piet W. N. M. van |title=Homogeneous Catalysis: Understanding the Art |date=2005 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=978-1-4020-3176-2 }}
* {{cite book |last1=Lippard |first1=Stephen J. |last2=Berg |first2=Jeremy Mark |title=Principles of Bioinorganic Chemistry |date=1994 |publisher=University Science Books |isbn=978-0-935702-73-6 }}
* {{cite book |last1=Pearson |first1=Anthony J |title=Metallo-organic chemistry |date=1985 |publisher=Wiley |oclc=1200566627 |url=https://archive.org/details/metalloorganicch0000pear }}
* {{cite book |last1=Shriver |first1=Duward |last2=Weller |first2=Mark |last3=Overton |first3=Tina |last4=Armstrong |first4=Fraser |last5=Rourke |first5=Jonathan |title=Inorganic Chemistry |date=2014 |publisher=W. H. Freeman |isbn=978-1-4292-9906-0 }}

== Zunanje povezave ==

Wikicitat vsebuje citate, povezane z ''Organokovinsko kemijo''.

* [https://web.archive.org/web/20060625174426/http://ocw.mit.edu/OcwWeb/Chemistry/5-44Fall-2004/CourseHome/index.htm MIT OpenCourseWare: Organometallic Chemistry]
* [http://www.ilpi.com/organomet/ Rob Toreki's Organometallic HyperTextbook]
* [http://www.organometallics.net/ web listing of US chemists who specialize in organometallic chemistry]

[[Organokovinska kemija]]

[[Veje kemije]]

[[Spojine ogljika z drugimi elementi v periodnem sistemu]]

[[Nadzor oblasti: Narodne knjižnice]]

[[Kategorije: Organokovinska kemija]]

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:29:46Z

Anacizerl: /* Sinteza */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2NCH2CH2NH2 + 4 CH2O + 4 NaCN + 4 H2O → (NaO2CCH2)2NCH2CH2N(CH2CO2Na)2 + 4 NH3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:28:00Z

Anacizerl: /* Sinteza */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H2 NCH2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:26:28Z

Anacizerl: /* Sinteza */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H 2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:24:34Z

Anacizerl:

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H -2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:23:52Z

Anacizerl:

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H -2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:22:12Z

Anacizerl: /* Stranski učinki */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

test

NH2

OH–

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H -2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:20:14Z

Anacizerl:

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

test
NH2
OH–

ZA NADPISAT: znak
ZA PODPISAT: znak

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H -2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:19:51Z

Anacizerl:

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

test
NH2
OH–

ZA NADPISAT: znak
ZA PODPISAT: znak

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H -2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:06:28Z

Anacizerl: /* Stranski učinki */

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==
Akutna toksičnost EDTA je nizka, in sicer ima LD 50 (testirano na podganah) od 2,0 do 2,2 g/kg [4]. Pri testiranju na živalih se je izkazalo, da je EDTA citotoksična in šibko genotoksična. Ugotovljeno je bilo, da ima peroralna izpostavljenost EDTA vpliv na njihovo razmnoževanje in razvoj [18]. V tej študiji so ugotovili tudi, da tako dermalna, kot tudi inhalacijska izpostavljenost v kozmetičnih formulacijah dosegata nižjo raven izpostavljenosti kot tiste, ki so bile ocenjene kot toksične v študijah peroralnega odmerjanja.

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H 2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.

Etilendiamintetraocetna kislina

2023-01-03T17:05:52Z

Anacizerl:

''Povzeto po '''Ethylenediaminetetraacetic acid''' from Wikipedia, the free encyclopedia:'' https://en.wikipedia.org/wiki/Ethylenediaminetetraacetic_acid

== Stranski učinki ==

== Sinteza ==

Spojino je leta 1935 prvič opisal Ferdinand Münz [25]. Pripravil jo je iz etilendiamina ter kloroocetne kisline [26]. Danes se EDTA večinoma pripravlja iz etilendiamina (1,2– diaminoetana), formaldehida ter natrijevega cianida [27]. Produkt sinteze je tetranatrijev EDTA, ki ga v naslednjem koraku pretvorimo v kislinsko obliko:

H 2 NCH 2 CH 2 NH 2 + 4 CH 2 O + 4 NaCN + 4 H 2 O → (NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 NH 3

(NaO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 Na) 2 + 4 HCl → (HO 2 CCH 2 ) 2 NCH 2 CH 2 N(CH 2 CO 2 H) 2 + 4 NaCl

S tem postopkom se proizvede približno 80. 000 ton EDTA na leto. Nečistoče, ki nastanejo pri tem procesu, vključujejo glicin in nitrilotriocetno kislino, ki nastaneta zaradi reakcij amonijevega koprodukta [4].

== Nomenklatura ==

Za opis EDTA in njenih različnih protoniranih oblik, kemiki razlikujejo med EDTA 4- (konjugirano bazo, ki je ligand) ter H 4 EDTA, prekurzorjem tega liganda. Pri zelo nizkem pH (zelo kisli pogoji) prevladuje popolnoma protonirana oblika H 6 EDTA 2+ , medtem ko pri zelo visokem pH (zelo bazični pogoji) prevladuje popolnoma deprotonirana oblika EDTA 4- . V tem članku se izraz EDTA uporablja za H 4-x EDTA x- , medtem ko v kompleksih EDTA 4- pomeni tetraanionski
ligand.

== Koncepti koordinacijske kemije ==

V koordinacijski kemiji je EDTA 4- član družine ligandov aminopolikarboksilne kisline. EDTA 4- se običajno veže na kovinski kation prek dveh aminov in štirih karboksilatov, kar pomeni, da je heksadentatno (šestvezno) kelatno sredstvo. Številne nastale koordinacijske spojine zavzemajo oktaedrično geometrijo. Čeprav nimajo velikega vpliva na svoje aplikacije, so oktaedrski kompleksi kiralni. Kobaltatni (III) anion [Co(EDTA)] - je bil razdeljen na enantiomere [29]. Številni kompleksi EDTA 4- zavzamejo bolj zapletene strukture, bodisi zaradi dodatne vezi z vodo (tj. koordinacijsko število sedem), bodisi zaradi izpodrivanja ene karboksilatne enote z vodo. Kompleks železa (III) EDTA ima koordinacijsko število sedem [30]. Prvotno delo pri razvoju EDTA je opravil Gerold Schwarzenbach v 40. letih prejšnjega stoletja [31]. EDTA tvori posebej močne komplekse z Mn (II), Cu(II), Fe(III), Pb(II) ter Co (III) [32].

Več lastnosti kompleksov EDTA je ključnega pomena za njihove aplikacije. Zaradi visoke dentatnosti ima ta ligand visoko afiniteto za kovinske katione:

[Fe(H 2 O) 6 ] 3+ + H 4 EDTA ⇌ [Fe(EDTA)] - + 6 H 2 O + 4 H + K eq = 10 25.1

Tako zapisan ravnotežni količnik kaže, da kovinski ioni tekmujejo s protoni za vezavo na EDTA. Ker so kovinski ioni v kompleksu obdani z EDTA, so njihove katalitične lastnosti
pogosto zatrte. Ker so kompleksi EDTA 4− anionski, so ponavadi zelo topni v vodi. Zaradi tega lahko EDTA raztopi nanose kovinskih oksidov in karbonatov.

Vrednosti pKa proste EDTA so 0; 1,5; 2; 2,66 (deprotonacija štirih karboksilnih skupin) in 6,16; 10,24 (deprotonacija dveh amino skupin) [33].

== Vpliv na okolje ==
'''Abiotska razgradnja'''

Zaradi razširjene uporabe EDTA, se pojavlja vprašanje, ali bi ga morali uvrščati pod persistentne organske onesnaževalce (s kratico POPs). Čeprav ima EDTA veliko pozitivnih
učinkov na različnih industrijskih, farmacevtskih in drugih področjih, lahko njegova trdoživost povzroči resne težave v okolju. Razgradnja EDTA je namreč počasna. Nastopi predvsem
abiotsko ob prisotnosti sončne svetlobe [34].

Najpomembnejši proces za izločanje EDTA iz površinskih voda je neposredna fotoliza pri valovnih dolžinah pod 400 nm [35]. Od svetlobnih pogojev je odvisen fotolizni razpolovni čas
železa(III) EDTA v površinskih vodah, ki lahko znaša od 11,3 minut do več kot 100 ur [36]. Pri razgradnji FeEDTA, vendar ne same EDTA, se proizvajajo železovi kompleksi triacetata
(ED3A), diacetata (EDDA) in monoacetata (EDMA) – 92 % EDDA in EDMA se biološko razgradi v 20 urah, medtem ko ED3A kaže znatno večjo odpornost. Številne v okolju obogatene vrste
EDTA (kot sta Mg 2+ in Ca 2+ ) so bolj obstojne.

'''Biorazgradnja'''

V mnogih čistilnih napravah za odpadne industrijske vode je mogoče z uporabo mikroorganizmov doseči okrog 80% odstranitev EDTA [37]. Stranska produkta, ki izhajata iz eliminacije EDTA, sta triacetat (ED3A) in iminodiocetna kislina (IDA) - kar nakazuje na to, da sta bili napadeni tako ogrodje molekule kot nanjo vezane acetilne funkcionalne skupine. Odkrili so celo, da nekateri mikroorganizmi tvorijo nitrate iz EDTA, vendar slednji delujejo optimalno zgolj pri zmerno alkalnih pogojih, pri pH 9.0 - 9.5 [38].

Več sevov bakterij, izoliranih iz čistilnih naprav, učinkovito razgrajuje EDTA. Med te sodijo specifični sevi rodu Agrobacterium radiobacter ATCC 55002 [39] in podveje sevov Pseudomonadota, kot so BNC1, BNC2 [40] in sev DSM 9103 [41]. Ti trije sevi imajo podobne lastnosti aerobnega dihanja in jih uvrščamo med gram-negativne bakterije. Za razliko od fotolize, razgradnja kelatiranih zvrsti ni omejena na železo(III) za razgradnjo EDTA. Bolje rečeno, vsak sev ima edinstveno sposobnost prek večih encimskih poti razgraditi različne komplekse kovina-EDTA. Sev Agrobacterium radiobacter je zmožen razgraditi samo železove(III) EDTA komplekse [40], medtem ko slednjega bakterijska seva BNC1 in DSM 9103 ne moreta razgraditi, sta pa primernejša za razgradnjo kalcijevih, barijevih, magnezijevih in manganovih(II) kompleksov z EDTA [42]. Pred razgradnjo kovinskih kompleksov z EDTA je nujno potrebna disociacija.

== Alternative EDTA ==
Zanimanje za okoljsko varnost je sprožilo pomisleke glede biološke razgradljivosti aminopolikarboksilatov, kot je EDTA. Ti pomisleki spodbujajo raziskovanje alternativnih aminopolikarboksilatov [34]. Kandidati za primerne kelate vključujejo nitriloocetno kislino (NTA), iminodisukcinsko kislino (IDS), poliasparaginsko kislino, S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinsko kislino (EDDS), metilglicindiocetno kislino (MGDA) in L-glutaminsko kislino N,N-diocetne kisline, tetranatrijeva sol (GLDA) [43].

'''Iminodisukcinska kislina (IDS)'''

Iminodisukcinska kislina (IDS), ki se komercialno uporablja vse od leta 1998, se razgradi po biološki poti za okoli 80% že po zgolj 7 dneh. Poleg tega se izjemno dobro veže na kalcij in tvori stabilne spojine tudi z drugimi ioni težkih kovin. Poleg manjše toksičnosti po kelaciji iminodisukcinsko kislino uspešno razgrajuje sev bakterij Agrobacterium tumefaciens (BY6), ki jo je mogoče gojiti velikem obsegu. Vključena encima, IDS epimeraza in C-N liaza, ne potrebujeta nobenih kofaktorjev [44].

'''Poliasparaginska kislina'''

Poliasparaginska kislina se tako kot iminodisukcinska kislina veže na kalcij in druge ione težkih kovin. Odlikujejo jo številne praktične aplikacije, deluje lahko kot zaviralec korozije, dodatek za odpadne vode in polimer za aplikacije v kmetijstvu. Detergent za pranje perila na osnovi poliasparaginske kisline je bil prvi detergent za pranje perila na svetu, ki je prejel ekološki znak rože EU (EU flower) [45]. Sposobnost poliasparaginske kisline, da veže kalcij, je bila izkoriščena za usmerjanje nanonosilcev, založenih z zdravili, do kosti.[46] Priprava hidrogelov na osnovi poliasparaginske kisline v različnih fizičnih oblikah, od vlaken do delcev, lahko potencialno omogoči enostavno ločevanje keliranih ionov iz raztopine [47]. Kljub temu, da je poliasparaginska kislina šibkejša od EDTA, jo lahko zaradi teh lastnosti, pa tudi zaradi biokompatibilnosti in biorazgradljivosti, še vedno obravnavamo kot uporabno alternativo [48].

'''S,S-etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS)'''

Strukturni izomer EDTA, etilendiamin-N,N'-disukcinska kislina (EDDS), se v svoji S,S obliki zlahka biološko razgradi [49].

'''Metilglicindiocetna kislina (MGDA)'''

Trinatrijev dikarboksimetil alaninat, znan tudi kot metilglicindiocetna kislina (MGDA), ima visoko stopnjo biološke razgradnje pri več kot 68 %, vendar se za razliko od mnogih drugih kelatnih sredstev lahko razgradi brez pomoči prilagojenih bakterij. Poleg tega lahko MGDA za razliko od EDDS ali IDS prenese višje temperature, hkrati pa ohranja visoko stabilnost v celotnem območju pH. Izkazalo se je, da je MGDA učinkovito kelatno sredstvo s sposobnostjo mobilizacije, ki je primerljiva z zmogljivostjo nitrilotriocetne kisline (NTA). Učinkovito deluje pri nanosu na vodo za industrijsko uporabo in pri odstranjevanju kalcijevega oksalata iz urina bolnikov z ledvičnimi kamni [50].

== Metode detekcije in analize ==
Najobčutljivejša metoda zaznavanja in merjenja EDTA v bioloških vzorcih je masna spektrometrija s kapilarno elektroforezo s spremljanjem izbrane reakcije (SRM-CE/MS), ki ima v človeški plazmi mejo detekcije 7,3 ng/mL in mejo določljivosti 15 ng/mL. Ta metoda deluje pri zelo majhnih volumnih vzorcev, saj potrebujemo le 7–8 nL vzorca [51].

EDTA so izmerili tudi v brezalkoholnih pijačah s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) na ravni 2,0 μg/mL [52,53].

== V popularni kulturi ==
V filmu Blade (1998) se EDTA uporablja kot orožje za ubijanje vampirjev, ki eksplodira ob stiku z vampirsko krvjo [54].

== Viri ==
1. Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. pp. 79, 123, 586, 754. ISBN 978-0-85404-182-4.

2. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/9780470110195.ch10 Raaflaub, J. (1956) Methods Biochem. Anal. 3, 301–324.]

3. Substance Name: Sodium calcium edetate. NIH.gov

4. Hart, J. Roger. "Ethylenediaminetetraacetic Acid and Related Chelating Agents". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.a10_095 10.1002/14356007.a10_095].

5. Furia, T. (1964). "EDTA in Foods – A technical review". Food Technology. 18 (12): 1874–1882.

6. US Food and Drug Administration: Center for Food Safety and Applied Nutrition Questions and Answers on the Occurrence of Benzene in Soft Drinks and Other Beverages

7. Taylor, H. F. W. (1990). Cement Chemistry. Academic Press. ISBN 978-0-12-683900-5.

8. Norvell, W. A.; Lindsay, W. L. (1969). "Reactions of EDTA Complexes of Fe, Zn, Mn, and Cu with Soils". Soil Science Society of America Journal. 33 (1): 86. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1969SSASJ..33...86N 1969SSASJ..33...86N]. doi:[https://doi.org/10.2136%2Fsssaj1969.03615995003300010024x 10.2136/sssaj1969.03615995003300010024x].

9. Powell, J. E.; Spedding, F. H. (1956). [https://www.osti.gov/servlets/purl/4289324 "Basic Principles Involved in the Macro-Separation of Adjacent Rare Earths from Each Other by Means of Ion Exchange"]: 1–47. doi:[https://doi.org/10.2172%2F4289324 10.2172/4289324]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:93195586 93195586] – via Office of Scientific and Technical Information.

10. DeBusk, Ruth; et al. (2002). [https://web.archive.org/web/20070504081119/http://www.umm.edu/altmed/articles/ethylenediaminetetraacetic-acid-000302.htm "Ethylenediaminetetraacetic acid (EDTA)"]. University of Maryland Medical Center. Archived from the original on 2007-05-04.

11. Soveri, Inga; Berg, Ulla B.; Björk, Jonas; Elinder, Carl-Gustaf; Grubb, Anders; Mejare, Ingegerd; Sterner, Gunnar; Bäck, Sten-Erik (September 2014). "Measuring GFR: A Systematic Review". American Journal of Kidney Diseases. 64 (3): 411–424. doi:[https://doi.org/10.1053%2Fj.ajkd.2014.04.010 10.1053/j.ajkd.2014.04.010]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24840668 24840668].

12. Banfi, G; Salvagno, G. L; Lippi, G (2007). "The role of ethylenediamine tetraacetic acid (EDTA) as in vitro anticoagulant for diagnostic purposes". Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 45 (5): 565–76. doi:[https://doi.org/10.1515%2FCCLM.2007.110 10.1515/CCLM.2007.110]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17484616 17484616]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:23824484 23824484].

13. [http://mlabs.umich.edu/files/pdfs/PRC%20-%20Order_Draw_Multiple.pdf "ORDER OF DRAW FOR MULTIPLE TUBE COLLECTIONS"] (PDF). Michigan Medicine Laboratories. 2019-09-15. Retrieved 2020-03-27.

14. Kadry, A. A.; Fouda, S. I.; Shibl, A. M.; Abu El-Asrar, A. A. (2009). [https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 "Impact of slime dispersants and anti-adhesives on in vitro biofilm formation of Staphylococcus epidermidis on intraocular lenses and on antibiotic activities"]. Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 63 (3): 480–4. doi:[https://doi.org/10.1093%2Fjac%2Fdkn533 10.1093/jac/dkn533]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

15. Seely, D. M.; Wu, P.; Mills, E. J. (2005). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 "EDTA chelation therapy for cardiovascular disease: a systematic review"]. BMC Cardiovasc Disord. 5 (32): 480–484. doi:[https://doi.org/10.1186%2F1471-2261-5-32 10.1186/1471-2261-5-32]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1282574 1282574]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19147522 19147522].

16. Green, Saul; Sampson, Wallace (December 14, 2002). [http://www.quackwatch.org/01QuackeryRelatedTopics/chelationimp.html "EDTA Chelation Therapy for Atherosclerosis And Degenerative Diseases: Implausibility and Paradoxical Oxidant Effects"]. Quackwatch. Retrieved 16 December 2009.

17. "Postmarket Drug Safety Information for Patients and Providers – Questions and Answers on Edetate Disodium (marketed as Endrate and generic products)". U.S. Food and Drug Administration.

18. Lanigan, R. S.; Yamarik, T. A. (2002). "Final report on the safety assessment of EDTA, calcium disodium EDTA, diammonium EDTA, dipotassium EDTA, disodium EDTA, TEA-EDTA, tetrasodium EDTA, tripotassium EDTA, trisodium EDTA, HEDTA, and trisodium HEDTA". International Journal of Toxicology. 21 Suppl. 2 (5): 95–142. doi:[https://doi.org/10.1080%2F10915810290096522 10.1080/10915810290096522]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12396676 12396676]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:83388249 83388249].

19. Domínguez, K.; Ward, W. S. (December 2009). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 "A novel nuclease activity that is activated by Ca2+ chelated to EGTA"]. Systems Biology in Reproductive Medicine. 55 (5–6): 193–199. doi:[https://doi.org/10.3109%2F19396360903234052 10.3109/19396360903234052]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2865586 2865586]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19938954 19938954]

20. Lopata, Anna; Jójárt, Balázs; Surányi, Éva V.; Takács, Enikő; Bezúr, László; Leveles, Ibolya; Bendes, Ábris Á; Viskolcz, Béla; Vértessy, Beáta G.; Tóth, Judit (October 2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 "Beyond Chelation: EDTA Tightly Binds Taq DNA Polymerase, MutT and dUTPase and Directly Inhibits dNTPase Activity"]. Biomolecules. 9 (10): 621. doi:[https://doi.org/10.3390%2Fbiom9100621 10.3390/biom9100621]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6843921 6843921]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31627475 31627475].

21 Carvajal, Nelson; Orellana, María S; Bórquez, Jessica; Uribe, Elena; López, Vasthi; Salas, Mónica (2004-08-01). "Non-chelating inhibition of the H101N variant of human liver arginase by EDTA". Journal of Inorganic Biochemistry. 98 (8): 1465–1469. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jinorgbio.2004.05.005 10.1016/j.jinorgbio.2004.05.005]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0162-0134 0162-0134]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15271525 15271525].

22. Bhattacharyya, D K; Adak, S; Bandyopadhyay, U; Banerjee, R K (1994-03-01). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 "Mechanism of inhibition of horseradish peroxidase-catalysed iodide oxidation by EDTA"]. Biochemical Journal. 298 (Pt 2): 281–288. doi:[https://doi.org/10.1042%2Fbj2980281 10.1042/bj2980281]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0264-6021 0264-6021]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1137937 1137937]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8135732 8135732].

23. Auld, D. S. (1995). Removal and replacement of metal ions in metallopeptidases. Methods in Enzymology. Vol. 248. pp. 228–242. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0076-6879%2895%2948016-1 10.1016/0076-6879(95)48016-1]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780121821494 9780121821494]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7674923 7674923].

24. Choppin, Gregory; Liljenzin, Jan-Olov; Rydberg, Jan; Ekberg, Christian (2013). [https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780124058972000203 "Chapter 20 - Nuclear Power Reactors"]. Radiochemistry and Nuclear Chemistry (Fourth ed.): 655–684. doi:[https://doi.org/10.1016%2FB978-0-12-405897-2.00020-3 10.1016/B978-0-12-405897-2.00020-3]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780124058972 9780124058972].

25. Paolieri, Matteo (December 2017). [https://www.researchgate.net/publication/321552574 "Ferdinand Münz: EDTA and 40 years of inventions"]. Bull. Hist. Chem. ACS. 42 (2): 133–140.

26. US 2130505, Münz, Ferdinand, "Polyamino carboxylic acids and process of making same", published 1938-09-20, assigned to General Aniline Works Ltd.. Also DE 718981, Münz, Ferdinand, "Verfahren zum Unschädlichmachen der Härtebildner des Wassers [Process for rendering the hardness components of water harmless]", published 1938-09-20, assigned to I. G. Farbenindustrie

27. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/synthesis_of_edta.htm "Industrial Synthesis of EDTA"]. University of Bristol.

28. Solans, X.; Font Altaba, M.; García Oricain, J. (1984). "Crystal Structures of Ethylenediaminetetraacetato Metal Complexes. V. Structures Containing the [Fe(C10H12N2O8)(H2O)]− Anion". Acta Crystallographica Section C. 40 (4): 635–638. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184005151 10.1107/S0108270184005151].

29. Kirchner, S.; Gyarfas, Eleonora C. (1957). Barium (Ethylenediaminetetracetato) Cobalt(III) 4-Hydrate. Inorganic Syntheses. Vol. 5. pp. 186–188. doi:[https://doi.org/10.1002%2F9780470132364.ch52 10.1002/9780470132364.ch52]. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/9780470132364 9780470132364].

30. López Alcalá, J. M.; Puerta Vizcaíno, M. C.; González Vílchez, F.; Duesler, E. N.; Tapscott, R. E. (1984). [https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 "A redetermination of sodium aqua[ethylenediaminetetraacetato(4−)]ferrate(III) dihydrate, Na[Fe(C10H12N2O8)(H2O)]·2H2O"]. Acta Crystallogr C. 40 (6): 939–941. doi:[https://doi.org/10.1107%2FS0108270184006338 10.1107/S0108270184006338].

31. Sinex, Scott A. [http://www.chm.bris.ac.uk/motm/edta/edtah.htm "EDTA – A Molecule with a Complex Story"]. University of Bristol.

32. Holleman, A. F.; Wiberg, E. (2001). Inorganic Chemistry. San Diego: Academic Press. ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-0-12-352651-9 978-0-12-352651-9].

33. Hans Peter Latscha: Analytische Chemie. Springer-Verlag, 2013, ISBN [https://en.wikipedia.org/wiki/Special:BookSources/978-3-642-18493-2 978-3-642-18493-2], p. 303.

34. Bucheli-Witschel, M.; Egli, T. (2001), "DAB: Environmental Fate and Microbial Degradation of Aminopolycarboxylic Acids", FEMS Microbiology Reviews, 25 (1): 69–106, doi:[https://doi.org/10.1111%2Fj.1574-6976.2001.tb00572.x 10.1111/j.1574-6976.2001.tb00572.x], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11152941 11152941]

35. Kari, F. G. (1994). Umweltverhalten von Ethylenediaminetetraacetate (EDTA) under spezieller Berucksuchtigung des photochemischen Ab-baus (PhD). Swiss Federal Institute of Technology.

36. Frank, R.; Rau, H. (1989). "Photochemical transformation in aqueous solution and possible environmental fate of Ethylenediaminetetraacetatic acid (EDTA)". Ecotoxicology and Environmental Safety. 19 (1): 55–63. doi:[https://doi.org/10.1016%2F0147-6513%2890%2990078-j 10.1016/0147-6513(90)90078-j]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2107071 2107071].

37. Kaluza, U.; Klingelhofer, P.; K., Taeger (1998). "Microbial degradation of EDTA in an industrial wastewater treatment plant". Water Research. 32 (9): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0043-1354%2898%2900048-7 10.1016/S0043-1354(98)00048-7].

38. VanGinkel, C. G.; Vandenbroucke, K. L.; C. A., Troo (1997). "Biological removal of EDTA in conventional activated-sludge plants operated under alkaline conditions". Bioresource Technology. 32 (2–3): 2843–2845. doi:[https://doi.org/10.1016%2FS0960-8524%2896%2900158-7 10.1016/S0960-8524(96)00158-7]

39. Lauff, J. J.; Steele, D. B.; Coogan, L. A.; Breitfeller, J. M. (1990). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 "Degradation of the ferric chelate of EDTA by a pure culture of an Agrobacterium sp"]. Applied and Environmental Microbiology. 56 (11): 3346–3353. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1990ApEnM..56.3346L 1990ApEnM..56.3346L]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.56.11.3346-3353.1990 10.1128/AEM.56.11.3346-3353.1990]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC184952 184952]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348340 16348340].

40. Nortemannl, B (1992). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 "Total degradation of EDTA by mixed culturesand a bacterial isolate"]. Applied and Environmental Microbiology. 58 (2): 671–676. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1992ApEnM..58..671N 1992ApEnM..58..671N]. doi:[https://doi.org/10.1128%2FAEM.58.2.671-676.1992 10.1128/AEM.58.2.671-676.1992]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC195300 195300]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16348653 16348653].

41. Witschel, M.; Weilemann, H.-U.; Egli, T. (1995). Degradation of EDTA by a bacterial isolate. Poster presented at the 45th Annual Meeting of the Swiss Society for Microbiology (Speech). Lugano, Switzerland.

42. Hennekenl, L.; Nortemann, B.; Hempel, D. C. (1995). "Influence of physiological conditions on EDTA degradation". Applied and Environmental Microbiology. 44 (1–2): 190–197. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fbf00164501 10.1007/bf00164501]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:30072817 30072817].

43. Tandy, Susan; Bossart, Karin; Mueller, Roland; Ritschel, Jens; Hauser, Lukas; Schulin, Rainer; Nowack, Bernd (2004). "Extraction of Heavy Metals from Soils Using Biodegradable Chelating Agents". Environmental Science & Technology. 38 (3): 937–944. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004EnST...38..937T 2004EnST...38..937T]. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fes0348750 10.1021/es0348750]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14968886 14968886].

44. Cokesa, Z.; Knackmuss, H.; Rieger, P. (2004), "Biodegradation of All Stereoisomers of the EDTA Substitute Iminodisuccinate by Agrobacterium Tumefaciens BY6 Requires an Epimerase and a Stereoselective C−N Lyase", Applied and Environmental Microbiology, 70 (7): 3941–3947, Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2004ApEnM..70.3941C 2004ApEnM..70.3941C], doi:[https://doi.org/10.1128%2Faem.70.7.3941-3947.2004 10.1128/aem.70.7.3941-3947.2004], PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC444814 444814], PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15240267 15240267]

45. Thomas Klein, Ralf-Johann Moritz and René Graupner (2008). Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:[https://doi.org/10.1002%2F14356007.l21_l01 10.1002/14356007.l21_l01].

46. Adelnia, Hossein; Tran, Huong D.N.; Little, Peter J.; Blakey, Idriss; Ta, Hang T. (2021-06-14). [https://doi.org/10.1021/acsbiomaterials.1c00150 "Poly(aspartic acid) in Biomedical Applications: From Polymerization, Modification, Properties, Degradation, and Biocompatibility to Applications"]. ACS Biomaterials Science & Engineering. 7 (6): 2083–2105. doi:[https://doi.org/10.1021%2Facsbiomaterials.1c00150 10.1021/acsbiomaterials.1c00150]. hdl:[https://hdl.handle.net/10072%2F404497 10072/404497]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33797239 33797239]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:232761877 232761877].

47. Adelnia, Hossein; Blakey, Idriss; Little, Peter J.; Ta, Hang T. (2019). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 "Hydrogels Based on Poly(aspartic acid): Synthesis and Applications"]. Frontiers in Chemistry. 7: 755. Bibcode:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2019FrCh....7..755A 2019FrCh....7..755A]. doi:[https://doi.org/10.3389%2Ffchem.2019.00755 10.3389/fchem.2019.00755]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/2296-2646 2296-2646]. PMC [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6861526 6861526]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31799235 31799235].

48. Hasson, David; Shemer, Hilla; Sher, Alexander (2011-06-15). [https://doi.org/10.1021/ie200370v "State of the Art of Friendly "Green" Scale Control Inhibitors: A Review Article"]. Industrial & Engineering Chemistry Research. 50 (12): 7601–7607. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fie200370v 10.1021/ie200370v]. ISSN [https://www.worldcat.org/issn/0888-5885 0888-5885].

49. Tandy, S.; Ammann, A.; Schulin, R.; Nowack, B. (2006). "Biodegredation and speciation of residual SS-ethylenediaminedisuccinic acid (EDDS) in soil solution left after soil washing". Environmental Pollution. 142 (2): 191–199. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.envpol.2005.10.013 10.1016/j.envpol.2005.10.013]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16338042 16338042].

50. Bretti, Clemente; Cigala, Rosalia Maria; De Stefano, Concetta; Lando, Gabriele; Sammartano, Silvio (2017). "Thermodynamic solution properties of a biodegradable chelant (MGDA) and its interaction with the major constituents of natural fluids". Fluid Phase Equilibria. 434: 63–73. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.fluid.2016.11.027 10.1016/j.fluid.2016.11.027].

51. Sheppard, R. L.; Henion, J. (1997). "Peer Reviewed: Determining EDTA in Blood". Analytical Chemistry. 69 (15): 477A–480A. doi:[https://doi.org/10.1021%2Fac971726p 10.1021/ac971726p]. PMID [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9253241 9253241].

52. Loyaux-Lawniczak, S.; Douch, J.; Behra, P. (1999). "Optimisation of the analytical detection of EDTA by HPLC in natural waters". Fresenius' Journal of Analytical Chemistry. 364 (8): 727. doi:[https://doi.org/10.1007%2Fs002160051422 10.1007/s002160051422]. S2CID [https://api.semanticscholar.org/CorpusID:95648833 95648833].

53. Cagnasso, C. E.; López, L. B.; Rodríguez, V. G.; Valencia, M. E. (2007). "Development and validation of a method for the determination of EDTA in non-alcoholic drinks by HPLC". Journal of Food Composition and Analysis. 20 (3–4): 248. doi:[https://doi.org/10.1016%2Fj.jfca.2006.05.008 10.1016/j.jfca.2006.05.008].

54. [https://imdb.com/title/tt0120611/goofs/#:~:text=when%20a,grenade "Blade (1998)"]. Internet Movie Database (IMDb). Retrieved 2022-11-14.