<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Aneri</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Aneri"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Aneri"/>
	<updated>2026-04-05T22:38:54Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2914</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2914"/>
		<updated>2010-01-07T10:44:57Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].&lt;br /&gt;
Takšna cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost tako pripravljenega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2912</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2912"/>
		<updated>2010-01-07T10:43:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2911</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2911"/>
		<updated>2010-01-07T10:41:56Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2910</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2910"/>
		<updated>2010-01-07T10:40:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2908</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2908"/>
		<updated>2010-01-07T10:38:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2907</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2907"/>
		<updated>2010-01-07T10:37:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: /* viri: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2906</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2906"/>
		<updated>2010-01-07T10:37:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
htt://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2905</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2905"/>
		<updated>2010-01-07T10:36:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: /* dodatno gradivo: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2904</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2904"/>
		<updated>2010-01-07T10:35:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2901</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2901"/>
		<updated>2010-01-07T10:34:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;prvic&#039;[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
[]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;2&#039;[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2897</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2897"/>
		<updated>2010-01-07T10:32:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;1&#039;&#039;[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;2&#039;[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2892</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2892"/>
		<updated>2010-01-07T10:31:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;1&#039;[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;2&#039;[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2891</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2891"/>
		<updated>2010-01-07T10:30:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&#039;[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2886</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2886"/>
		<updated>2010-01-07T10:28:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2884</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2884"/>
		<updated>2010-01-07T10:27:02Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: /* viri: */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2881</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2881"/>
		<updated>2010-01-07T10:26:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .&lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== dodatno gradivo: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
([www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc])&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2357</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2357"/>
		<updated>2010-01-05T02:13:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2356</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2356"/>
		<updated>2010-01-05T02:10:44Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;Imunski sistem&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Immune_system]&lt;br /&gt;
lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2355</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2355"/>
		<updated>2010-01-05T02:08:27Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali &#039;&#039;epitop&#039;&#039;[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2354</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2354"/>
		<updated>2010-01-05T02:06:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2353</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2353"/>
		<updated>2010-01-05T02:04:54Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2352</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2352"/>
		<updated>2010-01-05T02:02:54Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2351</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2351"/>
		<updated>2010-01-05T02:01:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
-http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2350</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2350"/>
		<updated>2010-01-05T01:58:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Posamezni antigen ima lahko več epitopov.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2345</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2345"/>
		<updated>2010-01-05T01:53:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Antiidiotipska protitelesa == &lt;br /&gt;
ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2343</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2343"/>
		<updated>2010-01-05T01:53:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Antiidiotipska protitelesa == ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2342</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2342"/>
		<updated>2010-01-05T01:52:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Antiidiotipska protitelesa ==&lt;br /&gt;
 ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2333</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2333"/>
		<updated>2010-01-05T01:46:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2331</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2331"/>
		<updated>2010-01-05T01:42:18Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;protiteles&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Antigen&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2330</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2330"/>
		<updated>2010-01-05T01:41:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi &#039;&#039;&#039;protiteles&#039;&#039;&#039;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Antigen&#039;&#039;&#039; [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2329</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2329"/>
		<updated>2010-01-05T01:39:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2328</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2328"/>
		<updated>2010-01-05T01:38:55Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo],  in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2327</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2327"/>
		<updated>2010-01-05T01:37:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2326</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2326"/>
		<updated>2010-01-05T01:36:50Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo &#039;&#039;&#039;antiidiotipska protitelesa&#039;&#039;&#039;.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. &lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2325</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2325"/>
		<updated>2010-01-05T01:31:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2324</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2324"/>
		<updated>2010-01-05T01:28:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa  ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2323</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2323"/>
		<updated>2010-01-05T01:26:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen]je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa  ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2322</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2322"/>
		<updated>2010-01-05T01:26:12Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa  ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2321</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2321"/>
		<updated>2010-01-05T01:23:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa  ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2320</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2320"/>
		<updated>2010-01-05T01:22:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa  ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo [vakcin]http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
viri:&lt;br /&gt;
Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005&lt;br /&gt;
Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo&lt;br /&gt;
http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2317</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=2317"/>
		<updated>2010-01-05T01:06:20Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. &lt;br /&gt;
V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na  obeh vrstah molekul  posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.&lt;br /&gt;
Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.&lt;br /&gt;
Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo Antiidiotipska protitelesa.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa  ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. &lt;br /&gt;
Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.&lt;br /&gt;
Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=1888</id>
		<title>Antiidiotipska protitelesa</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&amp;diff=1888"/>
		<updated>2010-01-02T01:00:21Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Aneri: New page: == ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA ==   &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Protitelo&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Protitelo&#039;&#039;&#039; je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu. Tujki so lahko povzročitelji bolezni, nelastne beljakovine ali druge molekule, ki jih organizem prepozna kot potencialno nevarne.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
vir:&#039;&#039;http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo]]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;v začenjanju nastajanja&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Aneri</name></author>
	</entry>
</feed>