https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Aneri 2026-04-05T22:38:54Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2914 2010-01-07T10:44:57Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].<br /> Takšna cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost tako pripravljenega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2912 2010-01-07T10:43:19Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin)[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2911 2010-01-07T10:41:56Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2910 2010-01-07T10:40:43Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2908 2010-01-07T10:38:03Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine].<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2907 2010-01-07T10:37:29Z

<p>Aneri: /* viri: */</p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> http://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2906 2010-01-07T10:37:13Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> htt://www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2905 2010-01-07T10:36:33Z

<p>Aneri: /* dodatno gradivo: */</p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ''''[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2904 2010-01-07T10:35:47Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> <br /> <br /> http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ''''[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2901 2010-01-07T10:34:20Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> 'prvic'[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> []<br /> <br /> '2'[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ''''[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2897 2010-01-07T10:32:11Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> ''1''[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> <br /> '2'[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ''''[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2892 2010-01-07T10:31:31Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> '1'[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> <br /> '2'[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ''''[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2891 2010-01-07T10:30:46Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> ''''[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> <br /> ''''[www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ''''[www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc]<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2886 2010-01-07T10:28:59Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf<br /> <br /> www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2884 2010-01-07T10:27:02Z

<p>Aneri: /* viri: */</p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> [www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> <br /> [www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2881 2010-01-07T10:26:06Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki, imunski sistem, lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv (vakcin).[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. .<br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> <br /> <br /> <br /> <br /> <br /> == dodatno gradivo: ==<br /> <br /> <br /> [www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_omahen_luka.pdf]<br /> <br /> [www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/.../pred_28_2b.htm]<br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Idiotipi protiteles, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005 <br /> <br /> ([www.farma-drustvo.si/gradivo_p/.../2005.../idiotipi%20protiteles.doc])<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2357 2010-01-05T02:13:46Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2356 2010-01-05T02:10:44Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>''Imunski sistem''[http://en.wikipedia.org/wiki/Immune_system]<br /> lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2355 2010-01-05T02:08:27Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali ''epitop''[http://en.wikipedia.org/wiki/Epitope].<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2354 2010-01-05T02:06:10Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2353 2010-01-05T02:04:54Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega antigena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2352 2010-01-05T02:02:54Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se torej vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2351 2010-01-05T02:01:33Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> <br /> == viri: ==<br /> <br /> <br /> -Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> -Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> -http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2350 2010-01-05T01:58:45Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Posamezni antigen ima lahko več epitopov.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2345 2010-01-05T01:53:36Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> == Antiidiotipska protitelesa == <br /> ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2343 2010-01-05T01:53:10Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> == Antiidiotipska protitelesa == ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2342 2010-01-05T01:52:38Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> <br /> == Antiidiotipska protitelesa ==<br /> ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2333 2010-01-05T01:46:09Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody<br /> <br /> <br /> [[Category:LEX]]</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2331 2010-01-05T01:42:18Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi ''protiteles''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> ''Antigen'' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2330 2010-01-05T01:41:33Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi '''protiteles'''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> '''Antigen''' [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2329 2010-01-05T01:39:22Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo] in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2328 2010-01-05T01:38:55Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2327 2010-01-05T01:37:39Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. <br /> <br /> Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2326 2010-01-05T01:36:50Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen [http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo '''antiidiotipska protitelesa'''.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost posameznika ne bi izpostavljala katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantnega gena ni mogoče klonirati ali ni znan.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za pripravo vakcin.[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2325 2010-01-05T01:31:00Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.<br /> <br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.<br /> <br /> <br /> viri:<br /> <br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> <br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> <br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2324 2010-01-05T01:28:32Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.<br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.<br /> <br /> viri:<br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2323 2010-01-05T01:26:39Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen]je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.<br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.<br /> <br /> viri:<br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2322 2010-01-05T01:26:12Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen[http://en.wikipedia.org/wiki/Antigen] je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo], in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.<br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.<br /> <br /> viri:<br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2321 2010-01-05T01:23:15Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.<br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin[http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine]. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.<br /> <br /> viri:<br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo<br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2320 2010-01-05T01:22:10Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo antiidiotipska protitelesa.<br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo [vakcin]http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-idiotypic_vaccine. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.<br /> <br /> viri:<br /> Neli Hevir: Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, 2005<br /> Marjan Vozelj: Temelji imunologije, DZS 2000<br /> http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo<br /> http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=2317 2010-01-05T01:06:20Z

<p>Aneri: </p> <hr /> <div>Imunski sistem lahko razumemo kot mrežo povezav medsebojno reagirajočih molekul. <br /> V imunskem odzivu, to je odzivu organizma na tujek, ki je navadno neka nelastna beljakovina, nastanejo številni tipi protiteles in vsako protitelo reagira z različnim spektrom antigenov. Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv, nanj se veže molekula protitelesa, in sicer so na obeh vrstah molekul posebna mesta, namenjena vezavi. Makromolekule antigena so ponavadi veliko večje kot vezišče za antigen na protitelesu. Protitelo se zato veže samo s specifičnim delom makromolekule antigena, ki jo imenujemo antigenska determinanta ali epitop.<br /> Za en epitop obstaja v telesu več idiotopov, skupek vseh idiotopov pa imenujemo idiotip.<br /> Protitelesa proti določenemu idiotipu, torej protitelesa, ki prepoznajo in se vežejo na primarna protitelesa in tako delujejo kot negativna povratna zveza pri imunskem odgovoru, imenujemo Antiidiotipska protitelesa.<br /> Antiidiotipska protitelesa ob odkritju, da je antiidiotip notranja podoba antigena (proti protitelesom, ki prepoznajo antigen, nastanejo antiidiotipi, ki jih spozna naslednja skupina protiteles, anti-antiidiotipi; na isti idiotip se vežeta antigen in antiidiotip, kar pomeni, da sta si antigen in antiidiotip strukturno podobna) predstavljajo možnost za pripravo cepiv. <br /> Taka cepiva bi imela veliko prednost, saj bi spodbudila učinkovit imunski odziv na nevarne patogene mikrobe, brez izpostavljanja posameznika katerikoli obliki patogenega mikroorganizma. Možnost priprave takega cepiva je pomembna tudi, ko relevantni antigen ni znan ali ga ni mogoče klonirati, ker je ogljikov hidrat ali glikoprotein.<br /> Antiidiotipska protitelesa lahko izkoristimo tudi za osamitev receptorjev ali za pripravo vakcin. Antiidiotipski reagenti so zelo koristni za preprečevanje reakcije receptor-ligand. Ko nastanejo protitelesa proti ligandu, se pojavijo tudi protitelesa proti idiotipom teh protiteles. Te lahko uporabimo za odkrivanje ali osamitev receptorja in se tako izognemo dolgotrajnemu pripravljanju očiščenega receptorja z drugimi metodami.</div>

Aneri https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Antiidiotipska_protitelesa&diff=1888 2010-01-02T01:00:21Z

<p>Aneri: New page: == ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA == &#039;&#039;&#039;Protitelo&#039;&#039;&#039; je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali ...</p> <hr /> <div>== ANTIIDIOTIPSKA PROTITELESA ==<br /> <br /> <br /> '''Protitelo''' je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu. Tujki so lahko povzročitelji bolezni, nelastne beljakovine ali druge molekule, ki jih organizem prepozna kot potencialno nevarne.<br /> <br /> vir:''http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo''<br /> <br /> [[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Protitelo]]]<br /> <br /> ''v začenjanju nastajanja''</div>

Aneri