<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Anja+Herceg</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Anja+Herceg"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Anja_Herceg"/>
	<updated>2026-04-05T23:38:43Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2017&amp;diff=13300</id>
		<title>MBT seminarji 2017</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2017&amp;diff=13300"/>
		<updated>2017-06-05T19:42:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Seznam seminarjev iz Molekularne biotehnologije v študijskem letu 2016/17&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Na tej strani je seznam odobrenih člankov za seminar ter povezave do člankov in do povzetkov, ki jih morate objaviti najkasneje do ponedeljka do polnoči v tednu, ko imate seminar (v sredo). Angleški naslov prevedite tudi v slovenščino - to bo naslov povzetka, ki ga objavite na posebni strani, tako kot so to naredili kolegi pred vami (oz. predlani).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Način vnosa:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# The importance of &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; glutathione peroxidase 8 for protecting &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; plant and &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; cells against oxidative stress (A. Gaber; GM Crops &amp;amp; Food 5(1), 2014; http://dx.doi.org/10.4161/gmcr.26979) Pomen glutation peroksidaze 8 iz repnjakovca za zaščito rastline &#039;&#039;Arabidopsis thaliana&#039;&#039; in bakterije &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; pred oksidativnim stresom. Janez Novak, 15. marca 2017&lt;br /&gt;
(slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri bo povzetek)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Naslovi odobrenih člankov po temah:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene rastline&#039;&#039;&#039; (8. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Synthesis of bacteriophage lytic proteins against &#039;&#039;Streptococcus pneumoniae&#039;&#039; in the chloroplast of &#039;&#039;Chlamydomonas reinhardtii&#039;&#039; (L. Stoffels &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Plant Biotechnol. J., 2017; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/pbi.12703/epdf) [[Sinteza bakteriofagnih litičnih proteinov proti Streptococcus pneumoniae v kloroplastih alge Chlamydomonas reinhardtii]]. Eva Vidak, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
# Bioengineering of the Plant Culture of &#039;&#039;Capsicum frutescens&#039;&#039; with Vanillin Synthase Gene for the Production of Vanillin (M. Jenn Yang Chee &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Molecular Biotechnology 59(1), 2017; http://link.springer.com/article/10.1007/s12033-016-9986-2) [[Bioinženiring rastlinske kulture Capsicum frutescens z genom za vanilin sintazo za pridobivanje vanilina]]. Mojca Juteršek, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
# The production of human glucocerebrosidase in glyco-engineered &#039;&#039;Nicotiana benthamiana&#039;&#039; plants (Limkul, J. &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Plant Biotechnol J., 2016; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/pbi.12529/full) [[Proizvodnja človeške glukocerebrozidaze v rastlini Nicotiana benthamiana s spremenjeno glikozilacijo]]. Vita Vidmar, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene živali&#039;&#039;&#039; (15. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#  Evaluation of porcine stem cells competence for somatic cell nuclear transfer and production of cloned animals (J. O. Secher; Animal Reproduction Science, 2017;http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378432016304274) [[Določanje kompetence prašičjih matičnih celic za somatski jedrni prenos in kloniranje živali]]. Jerneja Kocutar, 15. marec 2017&lt;br /&gt;
# High-level expression of a novel recombinant human plasminogen activator (rhPA) in the milk of transgenic rabbits and its thrombolytic bioactivity &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; (Song, S. &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Molecular Biology Reports ,2016; https://link-springer-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/article/10.1007%2Fs11033-016-4020-0) [[Visoka stopnja izražanja rekombinantnega tkivnega aktivatorja plazminogena v mleku transgenskih zajcev in njegova trombolitična aktivnost in vitro]]. Tjaša Lapanja, 15. marec 2017&lt;br /&gt;
# Precision engineering for PRRSV resistance in pigs: Macrophages from genome edited pigs lacking CD163 SRCR5 domain are fully resistant to both PRRSV genotypes while maintaining biological function (C. Burcard &#039;&#039;et al&#039;&#039;; PLOS Pathogens 13 (2) 2017; http://journals.plos.org/plospathogens/article?id=10.1371/journal.ppat.1006206) [[Makrofagi iz gensko spremenjenih prašičev z delecijo domene CD163 SRCR5 odporni na okužbo s PRRSV]]. Urška Černe, 15. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Okolje&#039;&#039;&#039; (22. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Decorating outer membrane vesicles with organophosphorus hydrolase and cellulose binding domain for organophosphate pesticide degradation (S. Fu-Hsiang &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Chemical Engineering Journal, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1385894716312815) [[Predstavitev organofosfatne hidrolaze in celuloza vezavne domene na površini veziklov zunanje membrane za razgradnjo organofosfatnih pesticidov]]. Nina Roštan, 22. marec 2017&lt;br /&gt;
# Bacterial Exopolysaccharide mediated heavy metal removal: A Review on biosynthesis, mechanism and remediation strategies (P. Gupta in B. Diwan; Biotechnology Reports, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2215017X16301382) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odstranjevanje_te%C5%BEkih_kovin_s_pomo%C4%8Djo_bakterijskih_eksopolisaharidov:_biosinteza%2C_mehanizem_in_strategije_remediacije Odstranjevanje težkih kovin s pomočjo bakterijskih eksopolisaharidov: biosinteza, mehanizem in strategije remediacije]. Eva Korošec, 22. marec 2017&lt;br /&gt;
# Disulfide isomerase-like protein AtPDIL1–2 is a good candidate for trichlorophenol phytodetoxification (Peng, R.-H. in sod.; Sci. Rep. 7, 2017; http://www.nature.com/articles/srep40130#s1) [[Disulfid izomerazi podoben protein AtPDIL1-2 kot kandidat za fitodetoksifikacijo 2,4,6-triklorofenola]]. Ana Cirnski, 22. marca 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Terapevtski proteini&#039;&#039;&#039; (29. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Production of functional human nerve growth factor from the saliva of transgenic mice by using salivary glands as bioreactors (F. Zeng in sodelavci; Scientific Reports 7(41270), 2017; http://www.nature.com/articles/srep41270) [[Proizvodnja humanega živčnega rastnega faktorja v slini transgenskih miši z uporabo žlez slinavk kot bioreaktorjev]]. Neža Levičnik, 29. marca 2017&lt;br /&gt;
# Mechano growth factor-C24E, a potential promoting biochemical factor for ligament tissue engineering (Y. Song in sodelavci; Biochemical Engineering Journal 105(2016) 249-263,2016, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1369703X15300681) [[MGF-C24E, potencialni promovirajoči biokemijski faktor za tkivno inženirstvo ligamentov]] . Peter Prezelj, 29. marca 2017&lt;br /&gt;
# Secretion of biologically active pancreatitis-associated protein I (PAP) by genetically modified dairy &#039;&#039;Lactococcus lactis&#039;&#039; NZ9000 in the prevention of intestinal mucositis (R. D. Carvalho &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbial cell factories, 2017; http://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-017-0624-x) [[Preprečevanje vnetja sluznice prebavnega trakta z gensko spremenjenimi bakterijami Lactococcus lactis NZ9000, ki izločajo biološko aktivni s pankreatitisom povezani protein I (PAP)]]. Domen Klofutar, 29. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Protitelesa kot terapevtiki&#039;&#039;&#039; (5. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Therapeutic antibody targeting of indoleamine-2,3-dioxygenase (IDO2) inhibits autoimmune arthritis (L. M. F. Merlo &amp;quot;et al&amp;quot;; Clinical Immunology, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1521661616306052). [[Terapevtska protitelesa proti indolamin 2,3-dioksigenazi zavirajo avtoimunski artritis]]. Ema Guštin, 5. aprila 2017&lt;br /&gt;
# Production of a tumor-targeting antibody with a human-compatible glycosylation profile in &#039;&#039;N. benthamiana&#039;&#039; hairy root cultures (C. Lonoce &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Biotechnology Journal, 2016; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/biot.201500628/abstract) [[Proizvodnja protitumorskih protiteles s človeku kompatibilnim glikozilacijskim profilom v kulturah koreninskih laskov v Nicotiani benthamiani]]. Jan Rozman, 5.4.2017&lt;br /&gt;
# A Therapeutic Antibody for Cancer, Derived from Single Human B Cells (R. T. Bushey &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Cell Reports 15(7), 2016, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S221112471630465X) [[Terapevtsko protitelo proti raku, pridobljeno iz človeške B celice]]. Alja Zgonc, 5. april 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Diagnostiki&#039;&#039;&#039; (12. april)&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
# Diagnostic value of recombinant Tp0821 protein in serodiagnosis for syphilis (Yafeng, &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Letters in applied microbiology, 2016, 62.4: 336-343; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26853900)[[Diagnostična vrednost rekombinantnega proteina Tp0821 v serodiagnostiki sifilisa]]. Tjaša Košir, 19. april 2017.&lt;br /&gt;
# Detection of urinary cell-free miR-210 as a potential tool of liquid biopsy for clear cell renal cell carcinoma (G. Li &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Urologic Oncology: Seminars and Original Investigations, 2017; http://dx.doi.org/10.1016/j.urolonc.2016.12.007) [[Zaznavanje zunajcelične miR-210 v urinu kot potencialni diagnostični test za odkrivanje svetloceličnega karcinoma ledvičnih celic]]. Petra Vivod, 12. april 2017&lt;br /&gt;
# Multiplex Detection of Extensively Drug Resistant Tuberculosis using Binary Deoxyribozyme Sensors (H. N. Bengtson &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Biosensors and Bioelectronics 94, 2017; http://dx.doi.org/10.1016/j.bios.2017.02.051) [[Multipleksna detekcija na zdravila odporne tuberkuloze z binarnimi deoksiribocimnimi senzorji]]. Marija Kisilak, 12. april 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Cepiva&#039;&#039;&#039; (19. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#Enhanced humoral and CD8 + T cell immunity in mice vaccinated by DNA vaccine against human respiratory syncytial virus through targeting the encoded F protein to dendritic cells (Y. Hua &#039;&#039;et al&#039;&#039;; International Immunopharmacology, Vol 46, 2017; http://doi.org/10.1016/j.intimp.2017.02.023) [[Ojačanje humoralne in T-celične CD8+ imunosti v miškah cepljenih s cepivom DNA proti človeškemu respiratornemu sincicijskemu virusu z usmerjanjem kodiranega proteina F na dendritske celice]]. Tomaž Rozmarič, 19. april&lt;br /&gt;
# A novel staphylococcal enterotoxin B subunit vaccine candidate elicits protective immune response in a mouse model (J. Y. Choi &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Toxicon 131, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0041010117301071) [[Novo cepivo proti stafilokoknem enterotoksinu B izzove zaščitni imunski odziv pri miši]]. Amadeja Lapornik, 19. april 2017 &lt;br /&gt;
#Protective efficacy of six immunogenic recombinant proteins of &#039;&#039;Vibrio anguillarum&#039;&#039; and evaluation them as vaccine candidate for flounder (&#039;&#039;Paralichthys olivaceus&#039;&#039;) (J. Xing &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbial Pathogenesis 107, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0882401017301857) [[Ovrednotenje šestih imunogenih rekombinantnih proteinov bakterije Vibrio Anguillarum kot kandidatna cepiva za ribo Paralichthys olivaceus]]. Mojca Hunski, 19. aprila 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Antibiotiki in LMW učinkovine&#039;&#039;&#039; (26. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Structural Basis of &#039;&#039;Mycobacterium tuberculosis&#039;&#039;Transcription and Transcription Inhibition http://doi.org/10.1016/j.molcel.2017.03.001, [[Strukturna osnova transkripcije in transripcijske inhibicije v Mycobacterium tuberculosis ]], Vid Jazbec&lt;br /&gt;
# Transcriptome analysis of the two unrelated fungal β-lactam producers Acremonium chrysogenum and Penicillium chrysogenum: Velvet-regulated genes are major targets during conventional strain improvement programs https://bmcgenomics.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12864-017-3663-0,[[Analiza transkriptoma Acremonium chrysogenum in Penicillium chrysogenum, dveh nesorodnih gliv, ki proizvajata β-laktame. Ključne tarče v programih izboljšave sevov so velvet-regulirani geni]] , Zala Gluhić&lt;br /&gt;
# Biosynthesis of indigo in Escherichia coli expressing self-sufficient CYP102A from &#039;&#039;Streptomyces cattleya&#039;&#039; (H. J. Kim »et al«; Dyes and Pigments, maj 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0143720817300700)  [[Biosinteza indiga v E. coli s CYP102A iz Streptomyces cattleya]]. Katja Malovrh, 26. april 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Male molekule in polimeri&#039;&#039;&#039; (3. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Engineering of a microbial coculture of &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; strains for the biosynthesis of resveratrol (José M. Camacho-Zaragoza &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbal Cell factories 15(163), 2016; https://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-016-0562-z) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/In%C5%BEeniring_mikrobne_kokulture_dveh_sevov_Escherichia_coli_za_biosintezo_resveratrola Inženiring mikrobne kokulture dveh sevov &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; za biosintezo resveratrola]. Petra Tavčar, 3. maj 2017&lt;br /&gt;
# Engineering &#039;&#039;S. equi&#039;&#039; subsp. &#039;&#039;zooepidemicus&#039;&#039; towards concurrent production of hyaluronic acid and chondroitin biopolymers of biomedical interest (Donatella Cimini &#039;&#039;et al&#039;&#039;; AMB Express 7(61), 2017; https://amb-express.springeropen.com/articles/10.1186/s13568-017-0364-7) [[Inženiring Streptococcus zooepidemicus za sočasno proizvodnjo biomedicinsko zanimive hialuronske kisline in hondroitinskih biopolimerov]]. Tim Božič, 3. maj 2017&lt;br /&gt;
# CRISPRi-mediated metabolic engineering of &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; for O-methylated anthocyanin production (Brady F. Cress &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbal Cell factories 16(10), 2017; https://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-016-0623-3) [[Metabolni inženiring E. coli za produkcijo O-metiliranih antocianinov z uporabo CRISPRi]]. Tajda Buh, 3. maj 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Encimi&#039;&#039;&#039; (10. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Production of the renewable extremophile lipase: Valuable biocatalyst with potential usage in food industry (M. Memarpoor-Yazdi &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Food and Bioproducts Processing 102, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960308516301900)[[ Proizvodnja ekstremofilne lipaze: dragocen biokatalizator s potencialno uporabo v živilski industriji ]]. Nataša Traven, 10. maj 2017&lt;br /&gt;
# Optimized production and characterization of a detergent-stable protease from &#039;&#039;Lysinibacillus fusiformis&#039;&#039; C250R (S. Mechri &#039;&#039;et al&#039;&#039;; International journal of biological macromolecules 101, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0141813017302805) [[Izboljšana produkcija in karakterizacija na detergent odporne proteaze iz bakterije Lysinobasillus fusiformis C250R]]. Bine Tršavec, 10. maj 2017&lt;br /&gt;
# Investigating the impact of α-amylase, α-glucosidase and glucoamylase action on yeast-mediated bread dough fermentation and bread sugar levels (Struyf Nore &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Journal of cereal science 75, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0733521016304775) [[Vpliv dodajanja amilaze, glikozidaze in glukoamilaze na kvasno fermentacijo krušnega testa in raven sladkorja v kruhu]]. Simon Bolta, 10. maj 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Pretvorba biomase&#039;&#039;&#039; (17. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Enhancing digestibility and ethanol yield of &#039;&#039;Populus&#039;&#039; wood via expression of an engineered monolignol 4-O-methyltransferase (Y. Cai &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Nature Communications 7, 2016; http://www.nature.com/articles/ncomms11989) [[Povečana razgradnja biomase in večji izkoristek etanola z izražanjem mutirane monolignol 4-O-metiltransferaze v lesu rastlin rodu Populus]]. Inge Sotlar, 17. maj 2017&lt;br /&gt;
# &lt;br /&gt;
# The &#039;&#039;Podospora anserina&#039;&#039; lytic polysaccharide monooxygenase PaLPMO9H catalyzes oxidative cleavage of diverse plant cell wall matrix glycans (M. Fanuel &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Biotechnology for Biofuels, 2017; https://biotechnologyforbiofuels.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13068-017-0749-5) [[Litična polisaharid monooksigenaza PaLPMO9H, iz glive Podospora anserina, katalizira oksidativno cepitev raznolikih matričnih glikanov celične stene rastlin]]. Anja Tanšek, 17. maj 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metabolno inženirstvo&#039;&#039;&#039; (24. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# In vitro metabolic engineering of bioelectricity generation by the complete oxidation of glucose http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717616301161  [[Metabolno inženirstvo in vitro za proizvodnjo bioelektrike preko popolne oksidacije glukoze]] Barbara Dušak&lt;br /&gt;
# Metabolic engineering of &#039;&#039;Saccharomyces cerevisiae&#039;&#039; for &#039;&#039;de novo&#039;&#039; production of dihydrochalcones with known antioxidant, antidiabetic, and sweet tasting properties (M. Eichenberger in sodelavci; Metabolic Engineering 39, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717616301859) [[Metabolno inženirstvo kvasovke Saccharomyces cerevisiae za namen de novo proizvodnje dihidrohalkonov z znanimi antioksidantnimi in antidiabetičnimi učinki ter s sladkim okusom.]]Tjaša Grum, 24. maj 2017&lt;br /&gt;
# Establishing a novel biosynthetic pathway for the production of 3,4-dihydroxybutyric acid from xylose in &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; (J. Wang et al; Metabolic Engineering 41, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717616302737) [[Vzpostavitev nove biosintezne poti za pridobivanje 3,4-dihidroksibutirične kisline iz ksiloze v bakteriji Escherichia coli]]. Sara Kimm Fuhrmann, 24. maj 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Biološki viri energije&#039;&#039;&#039; (31. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Self-regulated 1-butanol production in &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; based on the endogenous fermentative control (RC. Wen, CR. Shen; Biotechnol Biofuels, 2016; http://biotechnologyforbiofuels.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13068-016-0680-1) [[Samoregulirana proizvodnja 1-butanola v bakteriji Escherichia coli, ki temelji na endogeni kontroli fermentacije]]. Barbara Lipovšek, 31. maj 2017&lt;br /&gt;
# A Ferrocene-Based Conjugated Oligoelectrolyte Catalyzes Bacterial Electrode Respiration (N. D. Kirchhofer in sodelavci; Chem 2, 240-257, 2017; http://www.cell.com/chem/abstract/S2451-9294(17)30001-3). [[Konjugirani oligoelektrolit na osnovi ferocena katalizira bakterijsko elektrodno respiracijo]]. Matic Kovačič, 31. maj 2017&lt;br /&gt;
# Anja Herceg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Novi pristopi v molekularni biotehnologiji&#039;&#039;&#039; (7. junij)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Matjaž Ivanuša&lt;br /&gt;
# Novel cell-penetrating peptide-adaptors effect intracellular delivery and endosomal escape of protein cargos (J C Salemo et al; J. Cell Sci. 129 (5), 2016; http://jcs.biologists.org/content/129/5/893). [[Novi peptidni prenašalci za vnos proteinskega tovora v celice in njegovo sproščanje iz endosomov]]. Danijela Jošić, 7. junij 2017&lt;br /&gt;
# Alkane biosynthesis by &#039;&#039;Aspergillus carbonarius&#039;&#039; ITEM 5010 through heterologous expression of &#039;&#039;Synechococcus elongatus&#039;&#039; acyl-ACP/CoA reductase and aldehyde deformylating oxygenase genes (M. Sinha et al, AMB Express. 2017; http://doi.org/10.1186/s13568-016-0321-x) [[Biosinteza alkanov v nitasti glivi Aspergillus carbonarius s heterologno ekspresijo acyl-ACP/CoA reduktaze in oksigenaze za deformilacijo aldehida iz cianobakterije Synechococcus elongatus]]. Anja Herceg, 7.junij 2017&lt;br /&gt;
Nazaj na predmet [[Molekularna_biotehnologija]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biosinteza_alkanov_v_nitasti_glivi_Aspergillus_carbonarius_s_heterologno_ekspresijo_acyl-ACP/CoA_reduktaze_in_oksigenaze_za_deformilacijo_aldehida_iz_cianobakterije_Synechococcus_elongatus&amp;diff=13299</id>
		<title>Biosinteza alkanov v nitasti glivi Aspergillus carbonarius s heterologno ekspresijo acyl-ACP/CoA reduktaze in oksigenaze za deformilacijo aldehida iz cianobakterije Synechococcus elongatus</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biosinteza_alkanov_v_nitasti_glivi_Aspergillus_carbonarius_s_heterologno_ekspresijo_acyl-ACP/CoA_reduktaze_in_oksigenaze_za_deformilacijo_aldehida_iz_cianobakterije_Synechococcus_elongatus&amp;diff=13299"/>
		<updated>2017-06-05T19:33:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;h2&amp;gt;UVOD&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Proizvajanje  biogoriv iz maščobnih kislin v mikrobih je zadnja leta vzbudilo veliko zanimanje, saj bi napredna biogoriva lahko popolnoma nadomestila konvencionalna goriva. Najprimernejši so srednje in dolgoverižni alkani, saj se le-te lahko zaradi lastnosti izgorevanja uporabljajo v že obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem. &lt;br /&gt;
V cianobakterijah so nedavno identificirali dva pomembna gena v metabolni poti maščobnih kislin: gen za acil-ACP/CoA reduktazo (FAR) in gen za oksigenazo za deformilacijo aldehida (FADO). Ta dva encima sta odgovorna za pretvorbo C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobne acil-ACP/CoA v C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobne aldehide in pretvorbo le-teh v C&amp;lt;sub&amp;gt;n-1&amp;lt;/sub&amp;gt; alkane (pentadekane, heptadekane in metil-heptadekane).&lt;br /&gt;
Heterologna ekspresija teh genov v &#039;&#039;E.coli&#039;&#039; je vodila do titrov 580 mg/l, produkcija alkanov s pomočjo teh encimov pa je pri evkariontih še precej neraziskana, zato so v tej študiji kot celično tovarno za proizvodnjo alkanov uporabili nitasto glivo &#039;&#039;Aspergillus carbonarius&#039;&#039;. Vnesli so ji gene za FAR in FADO cianobakterije &#039;&#039;Synechococcus elongatus&#039;&#039;, kar je vodilo do &#039;&#039;de novo&#039;&#039; sinteze pentadekanov in heptadekanov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;MATERIALI IN METODE&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Uporabljen sev in pogoji rasti&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Uporabili so nitasto glivo &#039;&#039;Aspergillus carbonarius&#039;&#039; ITEM 5010 iz zbirke ATCC. Za študije proizvodnje alkanov so uporabili tri gojišča: gojišče z glukozo; gojišče z izvlečkom ovsa; gojišče YM (3% izvlečka kvasovke, 3% izvleček sladu, 10% glukoze). Kulture so rasle na 30 °C dni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Ekspresijski vektor in transformacija&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Ekspresijski vektor FAR/FADO je sestavljen iz zapisa za FAR s Tef1 promotorjem in CoxA terminatorjem ter zapisa za FADO s CoxA promotorjem in TrpC terminatorjem. Za transformacijo protoplastov so uporabili ekspresijski vektor pCB1004TDR z zapisom za selekcijski marker higromicin B. Izvedli so transformacijo protoplastov &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039; z ektopično integracijo ekspresijskega vektorja v genom.&lt;br /&gt;
Naključno so izbrali nekaj transformant in jih prenesli na selektivno gojišče. Izolirali so genomsko DNA s pomočjo kationskega detergenta CTAB in ekstrakcijo s fenolom in kloroformom. Genomsko DNA s uporabili kot matrico za PCR reakcijo. Sedmim izbranim transformantam so izolirali celokupno RNA, pretvorili mRNA v cDNA in izvedli PCR. S PCR so pomnožili nekaj sto bazni parov dolgo terminalno regijo FAR in FADO genov. Kot kontrolo so uporabili pomnoževnje beta-aktina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Analiza&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Izmerili so tudi koncentracije prostih maščobnih kislin in trigliceridov ter izvedli analizo maščobno kislinskih metilnih estrov (FAMEs) z detekcijo s plinsko kromatografijo v kombinaciji s FID detektorjem. Za detekcijo alkanov so uporabili plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC/MS).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;REZULTATI&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Selekcija transformant&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Kot kontrolo so s PCR pomnoževali zapis za beta-aktin, za katerega so pri analizi cDNA dobili 160 bp dolge fragmente, pri analizi gDNA pa 220 bp dolge fragmente, kar potrjuje uspešnost izolacije mRNA, pretvorbe v cDNA in PCR reakcije. Samo pri eni izmed sedmih izbranih transformant je prišlo do hkratnega izražanja obeh genov (FAR in FADO). To transformanto so izbrali za analizo proizvodnje alkanov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Proizvodnja alkanov&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Z analizo transformant in starševskih sevov z GC/MS so potrdili proizvodnjo pentadekanov in heptadekanov pri transformantah, medtem ko pri starševskih sevih ni bilo prisotnih nobenih alkanov. Količina nastalih alkanov se je močno razlikovala glede na različne vire ogljika. Največ alkanov je nastalo pri uporabi gojišča z izvlečkom ovsa in sicer 2.7 mg/ml pentadekanov in 10.2 mg/l heksadekanov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Določanje prostih maščobnih kislin, FAMEs in trigliceridov&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Transformante imajo več prostih maščobnih kislin in trigliceridov kot starševski sev. S FAMEs analizo so pri transformantah in starševskemu sevu določili štiri različne vrste maščobnih kislin: palmitinska kislina (C16:0), stearinska kislina (C18:0), oleinska kislina (C18:1) in linolna kislina (C18:2). Glede na starševski sev je bila količina le-teh malenkost večja pri transformantah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;ZAKLJUČKI&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Heterologna ekspresija FAR in FADO cianobakterije &#039;&#039;S. elongatus&#039;&#039; v &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039; je vodila do nastanka alkanov, predvsem pentadekanov in heptadekanov. Iz rezultatov lahko sklepamo, da metabolizem v &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039; poteka podobno kot v cianobakteriji, torej FAR reducira C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobni acil-ACP v C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobni aldehid, FADO pa le-tega pretvori v C&amp;lt;sub&amp;gt;n-1&amp;lt;/sub&amp;gt; alkan. Za produkcijo C15:0 in C17:0 alkanov so torej potrebni intermediati C16:0 in C18:0, ki so glede na analizo FAME prisotni pri &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039;. &lt;br /&gt;
Z analizo trigliceridov in prostih maščobnih kislin, ki so pri transformantah povečane, smo ugotovili kompetetivno pot maščobnih aldehidov zaradi prisotnosti endogenega encima FALDH.&lt;br /&gt;
&#039;&#039;A. Carbonarius&#039;&#039; je že znana proizvajalka pomembnih sestavin reaktivnih goriv (tetradekani in heksadekani), s to študijo pa so dokazali, da s heterologno ekspresijo dveh genov &#039;&#039;S. elongatus&#039;&#039; nitasta gliva lahko proizvaja tudi pentadekane in heptadekane, ki so pomemben del naprednih biogoriv.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;VIRI&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Sinha M, Weyda I, Sørensen A, Bruno KS, Ahring BK. Alkane biosynthesis by Aspergillus carbonarius ITEM 5010 through heterologous expression of Synechococcus elongatus acyl-ACP/CoA reductase and aldehyde deformylating oxygenase genes. AMB Express. 2017;7:18.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biosinteza_alkanov_v_nitasti_glivi_Aspergillus_carbonarius_s_heterologno_ekspresijo_acyl-ACP/CoA_reduktaze_in_oksigenaze_za_deformilacijo_aldehida_iz_cianobakterije_Synechococcus_elongatus&amp;diff=13298</id>
		<title>Biosinteza alkanov v nitasti glivi Aspergillus carbonarius s heterologno ekspresijo acyl-ACP/CoA reduktaze in oksigenaze za deformilacijo aldehida iz cianobakterije Synechococcus elongatus</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biosinteza_alkanov_v_nitasti_glivi_Aspergillus_carbonarius_s_heterologno_ekspresijo_acyl-ACP/CoA_reduktaze_in_oksigenaze_za_deformilacijo_aldehida_iz_cianobakterije_Synechococcus_elongatus&amp;diff=13298"/>
		<updated>2017-06-05T19:29:44Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: New page: &amp;lt;h2&amp;gt;UVOD&amp;lt;/h2&amp;gt; Proizvajanje  biogoriv iz maščobnih kislin v mikrobih je zadnja leta vzbudilo veliko zanimanje, saj bi napredna biogoriva lahko popolnoma nadomestila konvencionalna goriva....&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&amp;lt;h2&amp;gt;UVOD&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Proizvajanje  biogoriv iz maščobnih kislin v mikrobih je zadnja leta vzbudilo veliko zanimanje, saj bi napredna biogoriva lahko popolnoma nadomestila konvencionalna goriva. Najprimernejši so srednje in dolgoverižni alkani, saj se le-te lahko zaradi lastnosti izgorevanja uporabljajo v že obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem. &lt;br /&gt;
V cianobakterijah so nedavno identificirali dva pomembna gena v metabolni poti maščobnih kislin: gen za acil-ACP/CoA reduktazo (FAR) in gen za oksigenazo za deformilacijo aldehida (FADO). Ta dva encima sta odgovorna za pretvorbo C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobne acil-ACP/CoA v C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobne aldehide in pretvorbo le-teh v C&amp;lt;sub&amp;gt;n-1&amp;lt;/sub&amp;gt; alkane (pentadekane, heptadekane in metil-heptadekane).&lt;br /&gt;
Heterologna ekspresija teh genov v &#039;&#039;E.coli&#039;&#039; je vodila do titrov 580 mg/l, produkcija alkanov s pomočjo teh encimov pa je pri evkariontih še precej neraziskana, zato so v tej študiji kot celično tovarno za proizvodnjo alkanov uporabili nitasto glivo &#039;&#039;Aspergillus carbonarius&#039;&#039;. Vnesli so ji gene za FAR in FADO cianobakterije &#039;&#039;Synechococcus elongatus&#039;&#039;, kar je vodilo do &#039;&#039;de novo&#039;&#039; sinteze pentadekanov in heptadekanov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;MATERIALI IN METODE&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Uporabljen sev in pogoji rasti&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Uporabili so nitasto glivo &#039;&#039;Aspergillus carbonarius&#039;&#039; ITEM 5010 iz zbirke ATCC. Za študije proizvodnje alkanov so uporabili tri gojišča: gojišče z glukozo; gojišče z izvlečkom ovsa; gojišče YM (3% izvlečka kvasovke, 3% izvleček sladu, 10% glukoze). Kulture so rasle na 30 °C dni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Ekspresijski vektor in transformacija&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Ekspresijski vektor FAR/FADO je sestavljen iz zapisa za FAR s Tef1 promotorjem in CoxA terminatorjem ter zapisa za FADO s CoxA promotorjem in TrpC terminatorjem. Za transformacijo protoplastov so uporabili ekspresijski vektor pCB1004TDR z zapisom za selekcijski marker higromicin B. Izvedli so transformacijo protoplastov &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039; z ektopično integracijo ekspresijskega vektorja v genom.&lt;br /&gt;
Naključno so izbrali nekaj transformant in jih prenesli na selektivno gojišče. Izolirali so genomsko DNA s pomočjo kationskega detergenta CTAB in ekstrakcijo s fenolom in kloroformom. Genomsko DNA s uporabili kot matrico za PCR reakcijo. Sedmim izbranim transformantam so izolirali celokupno RNA, pretvorili mRNA v cDNA in izvedli PCR. S PCR so pomnožili nekaj sto bazni parov dolgo terminalno regijo FAR in FADO genov. Kot kontrolo so uporabili pomnoževnje beta-aktina.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Analiza&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Izmerili so tudi koncentracije prostih maščobnih kislin in trigliceridov ter izvedli analizo maščobno kislinskih metilnih estrov (FAMEs) z detekcijo s plinsko kromatografijo v kombinaciji s FID detektorjem. Za detekcijo alkanov so uporabili plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC/MS).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;REZULTATI&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Selekcija transformant&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Kot kontrolo so s PCR pomnoževali zapis za beta-aktin, za katerega so pri analizi cDNA dobili 160 bp dolge fragmente, pri analizi gDNA pa 220 bp dolge fragmente, kar potrjuje uspešnost izolacije mRNA, pretvorbe v cDNA in PCR reakcije. Samo pri eni izmed sedmih izbranih transformant je prišlo do hkratnega izražanja obeh genov (FAR in FADO). To transformanto so izbrali za analizo proizvodnje alkanov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Proizvodnja alkanov&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Z analizo transformant in starševskih sevov z GC/MS so potrdili proizvodnjo pentadekanov in heptadekanov pri transformantah, medtem ko pri starševskih sevih ni bilo prisotnih nobenih alkanov. Količina nastalih alkanov se je močno razlikovala glede na različne vire ogljika. Največ alkanov je nastalo pri uporabi gojišča z izvlečkom ovsa in sicer 2.7 mg/ml pentadekanov in 10.2 mg/l heksadekanov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Določanje prostih maščobnih kislin, FAMEs in trigliceridov&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Transformante imajo več prostih maščobnih kislin in trigliceridov kot starševski sev. S FAMEs analizo so pri transformantah in starševskemu sevu določili štiri različne vrste maščobnih kislin: palmitinska kislina (C16:0), stearinska kislina (C18:0), oleinska kislina (C18:1) in linolna kislina (C18:2). Glede na starševski sev je bila količina le-teh malenkost večja pri transformantah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;ZAKLJUČKI&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Heterologna ekspresija FAR in FADO cianobakterije &#039;&#039;S. elongatus&#039;&#039; v &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039; je vodila do nastanka alkanov, predvsem pentadekanov in heptadekanov. Iz rezultatov lahko sklepamo, da metabolizem v &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039; poteka podobno kot v cianobakteriji, torej FAR reducira C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobni acil-ACP v C&amp;lt;sub&amp;gt;n&amp;lt;/sub&amp;gt; maščobni aldehid, FADO pa le-tega pretvori v C&amp;lt;sub&amp;gt;n-1&amp;lt;/sub&amp;gt; alkan. Za produkcijo C15:0 in C17:0 alkanov so torej potrebni intermediati C16:0 in C18:0, ki so glede na analizo FAME prisotni pri &#039;&#039;A. carbonarius&#039;&#039;. &lt;br /&gt;
Z analizo trigliceridov in prostih maščobnih kislin, ki so pri transformantah povečane, smo ugotovili kompetetivno pot maščobnih aldehidov zaradi prisotnosti endogenega encima FALDH.&lt;br /&gt;
&#039;&#039;A. Carbonarius&#039;&#039; je že znana proizvajalka pomembnih sestavin reaktivnih goriv (tetradekani in heksadekani), s to študijo pa so dokazali, da s heterologno ekspresijo dveh genov &#039;&#039;S. elongatus&#039;&#039; nitasta gliva lahko proizvaja tudi pentadekane in heptadekane, ki so pomemben del naprednih biogoriv.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2017&amp;diff=12822</id>
		<title>MBT seminarji 2017</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2017&amp;diff=12822"/>
		<updated>2017-05-05T21:07:24Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Seznam seminarjev iz Molekularne biotehnologije v študijskem letu 2016/17&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Na tej strani je seznam odobrenih člankov za seminar ter povezave do člankov in do povzetkov, ki jih morate objaviti najkasneje do ponedeljka do polnoči v tednu, ko imate seminar (v sredo). Angleški naslov prevedite tudi v slovenščino - to bo naslov povzetka, ki ga objavite na posebni strani, tako kot so to naredili kolegi pred vami (oz. predlani).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Način vnosa:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# The importance of &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; glutathione peroxidase 8 for protecting &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; plant and &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; cells against oxidative stress (A. Gaber; GM Crops &amp;amp; Food 5(1), 2014; http://dx.doi.org/10.4161/gmcr.26979) Pomen glutation peroksidaze 8 iz repnjakovca za zaščito rastline &#039;&#039;Arabidopsis thaliana&#039;&#039; in bakterije &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; pred oksidativnim stresom. Janez Novak, 15. marca 2017&lt;br /&gt;
(slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri bo povzetek)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Naslovi odobrenih člankov po temah:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene rastline&#039;&#039;&#039; (8. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Synthesis of bacteriophage lytic proteins against &#039;&#039;Streptococcus pneumoniae&#039;&#039; in the chloroplast of &#039;&#039;Chlamydomonas reinhardtii&#039;&#039; (L. Stoffels &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Plant Biotechnol. J., 2017; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/pbi.12703/epdf) [[Sinteza bakteriofagnih litičnih proteinov proti Streptococcus pneumoniae v kloroplastih alge Chlamydomonas reinhardtii]]. Eva Vidak, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
# Bioengineering of the Plant Culture of &#039;&#039;Capsicum frutescens&#039;&#039; with Vanillin Synthase Gene for the Production of Vanillin (M. Jenn Yang Chee &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Molecular Biotechnology 59(1), 2017; http://link.springer.com/article/10.1007/s12033-016-9986-2) [[Bioinženiring rastlinske kulture Capsicum frutescens z genom za vanilin sintazo za pridobivanje vanilina]]. Mojca Juteršek, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
# The production of human glucocerebrosidase in glyco-engineered &#039;&#039;Nicotiana benthamiana&#039;&#039; plants (Limkul, J. &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Plant Biotechnol J., 2016; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/pbi.12529/full) [[Proizvodnja človeške glukocerebrozidaze v rastlini Nicotiana benthamiana s spremenjeno glikozilacijo]]. Vita Vidmar, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene živali&#039;&#039;&#039; (15. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#  Evaluation of porcine stem cells competence for somatic cell nuclear transfer and production of cloned animals (J. O. Secher; Animal Reproduction Science, 2017;http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378432016304274) [[Določanje kompetence prašičjih matičnih celic za somatski jedrni prenos in kloniranje živali]]. Jerneja Kocutar, 15. marec 2017&lt;br /&gt;
# High-level expression of a novel recombinant human plasminogen activator (rhPA) in the milk of transgenic rabbits and its thrombolytic bioactivity &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; (Song, S. &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Molecular Biology Reports ,2016; https://link-springer-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/article/10.1007%2Fs11033-016-4020-0) [[Visoka stopnja izražanja rekombinantnega tkivnega aktivatorja plazminogena v mleku transgenskih zajcev in njegova trombolitična aktivnost in vitro]]. Tjaša Lapanja, 15. marec 2017&lt;br /&gt;
# Precision engineering for PRRSV resistance in pigs: Macrophages from genome edited pigs lacking CD163 SRCR5 domain are fully resistant to both PRRSV genotypes while maintaining biological function (C. Burcard &#039;&#039;et al&#039;&#039;; PLOS Pathogens 13 (2) 2017; http://journals.plos.org/plospathogens/article?id=10.1371/journal.ppat.1006206) [[Makrofagi iz gensko spremenjenih prašičev z delecijo domene CD163 SRCR5 odporni na okužbo s PRRSV]]. Urška Černe, 15. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Okolje&#039;&#039;&#039; (22. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Decorating outer membrane vesicles with organophosphorus hydrolase and cellulose binding domain for organophosphate pesticide degradation (S. Fu-Hsiang &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Chemical Engineering Journal, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1385894716312815) [[Predstavitev organofosfatne hidrolaze in celuloza vezavne domene na površini veziklov zunanje membrane za razgradnjo organofosfatnih pesticidov]]. Nina Roštan, 22. marec 2017&lt;br /&gt;
# Bacterial Exopolysaccharide mediated heavy metal removal: A Review on biosynthesis, mechanism and remediation strategies (P. Gupta in B. Diwan; Biotechnology Reports, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2215017X16301382) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odstranjevanje_te%C5%BEkih_kovin_s_pomo%C4%8Djo_bakterijskih_eksopolisaharidov:_biosinteza%2C_mehanizem_in_strategije_remediacije Odstranjevanje težkih kovin s pomočjo bakterijskih eksopolisaharidov: biosinteza, mehanizem in strategije remediacije]. Eva Korošec, 22. marec 2017&lt;br /&gt;
# Disulfide isomerase-like protein AtPDIL1–2 is a good candidate for trichlorophenol phytodetoxification (Peng, R.-H. in sod.; Sci. Rep. 7, 2017; http://www.nature.com/articles/srep40130#s1) [[Disulfid izomerazi podoben protein AtPDIL1-2 kot kandidat za fitodetoksifikacijo 2,4,6-triklorofenola]]. Ana Cirnski, 22. marca 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Terapevtski proteini&#039;&#039;&#039; (29. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Production of functional human nerve growth factor from the saliva of transgenic mice by using salivary glands as bioreactors (F. Zeng in sodelavci; Scientific Reports 7(41270), 2017; http://www.nature.com/articles/srep41270) [[Proizvodnja humanega živčnega rastnega faktorja v slini transgenskih miši z uporabo žlez slinavk kot bioreaktorjev]]. Neža Levičnik, 29. marca 2017&lt;br /&gt;
# Mechano growth factor-C24E, a potential promoting biochemical factor for ligament tissue engineering (Y. Song in sodelavci; Biochemical Engineering Journal 105(2016) 249-263,2016, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1369703X15300681) [[MGF-C24E, potencialni promovirajoči biokemijski faktor za tkivno inženirstvo ligamentov]] . Peter Prezelj, 29. marca 2017&lt;br /&gt;
# Secretion of biologically active pancreatitis-associated protein I (PAP) by genetically modified dairy &#039;&#039;Lactococcus lactis&#039;&#039; NZ9000 in the prevention of intestinal mucositis (R. D. Carvalho &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbial cell factories, 2017; http://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-017-0624-x) [[Preprečevanje vnetja sluznice prebavnega trakta z gensko spremenjenimi bakterijami Lactococcus lactis NZ9000, ki izločajo biološko aktivni s pankreatitisom povezani protein I (PAP)]]. Domen Klofutar, 29. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Protitelesa kot terapevtiki&#039;&#039;&#039; (5. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Therapeutic antibody targeting of indoleamine-2,3-dioxygenase (IDO2) inhibits autoimmune arthritis (L. M. F. Merlo &amp;quot;et al&amp;quot;; Clinical Immunology, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1521661616306052). [[Terapevtska protitelesa proti indolamin 2,3-dioksigenazi zavirajo avtoimunski artritis]]. Ema Guštin, 5. aprila 2017&lt;br /&gt;
# Production of a tumor-targeting antibody with a human-compatible glycosylation profile in &#039;&#039;N. benthamiana&#039;&#039; hairy root cultures (C. Lonoce &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Biotechnology Journal, 2016; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/biot.201500628/abstract) [[Proizvodnja protitumorskih protiteles s človeku kompatibilnim glikozilacijskim profilom v kulturah koreninskih laskov v Nicotiani benthamiani]]. Jan Rozman, 5.4.2017&lt;br /&gt;
# A Therapeutic Antibody for Cancer, Derived from Single Human B Cells (R. T. Bushey &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Cell Reports 15(7), 2016, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S221112471630465X) [[Terapevtsko protitelo proti raku, pridobljeno iz človeške B celice]]. Alja Zgonc, 5. april 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Diagnostiki&#039;&#039;&#039; (12. april)&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
# Diagnostic value of recombinant Tp0821 protein in serodiagnosis for syphilis (Yafeng, &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Letters in applied microbiology, 2016, 62.4: 336-343; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26853900)[[Diagnostična vrednost rekombinantnega proteina Tp0821 v serodiagnostiki sifilisa]]. Tjaša Košir, 19. april 2017.&lt;br /&gt;
# Detection of urinary cell-free miR-210 as a potential tool of liquid biopsy for clear cell renal cell carcinoma (G. Li &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Urologic Oncology: Seminars and Original Investigations, 2017; http://dx.doi.org/10.1016/j.urolonc.2016.12.007) [[Zaznavanje zunajcelične miR-210 v urinu kot potencialni diagnostični test za odkrivanje svetloceličnega karcinoma ledvičnih celic]]. Petra Vivod, 12. april 2017&lt;br /&gt;
# Multiplex Detection of Extensively Drug Resistant Tuberculosis using Binary Deoxyribozyme Sensors (H. N. Bengtson &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Biosensors and Bioelectronics 94, 2017; http://dx.doi.org/10.1016/j.bios.2017.02.051) [[Multipleksna detekcija na zdravila odporne tuberkuloze z binarnimi deoksiribocimnimi senzorji]]. Marija Kisilak, 12. april 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Cepiva&#039;&#039;&#039; (19. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#Enhanced humoral and CD8 + T cell immunity in mice vaccinated by DNA vaccine against human respiratory syncytial virus through targeting the encoded F protein to dendritic cells (Y. Hua &#039;&#039;et al&#039;&#039;; International Immunopharmacology, Vol 46, 2017; http://doi.org/10.1016/j.intimp.2017.02.023) [[Ojačanje humoralne in T-celične CD8+ imunosti v miškah cepljenih s cepivom DNA proti človeškemu respiratornemu sincicijskemu virusu z usmerjanjem kodiranega proteina F na dendritske celice]]. Tomaž Rozmarič, 19. april&lt;br /&gt;
# A novel staphylococcal enterotoxin B subunit vaccine candidate elicits protective immune response in a mouse model (J. Y. Choi &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Toxicon 131, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0041010117301071) [[Novo cepivo proti stafilokoknem enterotoksinu B izzove zaščitni imunski odziv pri miši]]. Amadeja Lapornik, 19. april 2017 &lt;br /&gt;
#Protective efficacy of six immunogenic recombinant proteins of &#039;&#039;Vibrio anguillarum&#039;&#039; and evaluation them as vaccine candidate for flounder (&#039;&#039;Paralichthys olivaceus&#039;&#039;) (J. Xing &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbial Pathogenesis 107, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0882401017301857) [[Ovrednotenje šestih imunogenih rekombinantnih proteinov bakterije Vibrio Anguillarum kot kandidatna cepiva za ribo Paralichthys olivaceus]]. Mojca Hunski, 19. aprila 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Antibiotiki in LMW učinkovine&#039;&#039;&#039; (26. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Structural Basis of &#039;&#039;Mycobacterium tuberculosis&#039;&#039;Transcription and Transcription Inhibition http://doi.org/10.1016/j.molcel.2017.03.001, [[Strukturna osnova transkripcije in transripcijske inhibicije v Mycobacterium tuberculosis ]], Vid Jazbec&lt;br /&gt;
# Transcriptome analysis of the two unrelated fungal β-lactam producers Acremonium chrysogenum and Penicillium chrysogenum: Velvet-regulated genes are major targets during conventional strain improvement programs https://bmcgenomics.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12864-017-3663-0,[[Analiza transkriptoma Acremonium chrysogenum in Penicillium chrysogenum, dveh nesorodnih gliv, ki proizvajata β-laktame. Ključne tarče v programih izboljšave sevov so velvet-regulirani geni]] , Zala Gluhić&lt;br /&gt;
# Biosynthesis of indigo in Escherichia coli expressing self-sufficient CYP102A from &#039;&#039;Streptomyces cattleya&#039;&#039; (H. J. Kim »et al«; Dyes and Pigments, maj 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0143720817300700)  [[Biosinteza indiga v E. coli s CYP102A iz Streptomyces cattleya]]. Katja Malovrh, 26. april 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Male molekule in polimeri&#039;&#039;&#039; (3. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Engineering of a microbial coculture of &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; strains for the biosynthesis of resveratrol (José M. Camacho-Zaragoza &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbal Cell factories 15(163), 2016; https://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-016-0562-z) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/In%C5%BEeniring_mikrobne_kokulture_dveh_sevov_Escherichia_coli_za_biosintezo_resveratrola Inženiring mikrobne kokulture dveh sevov &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; za biosintezo resveratrola]. Petra Tavčar, 3. maj 2017&lt;br /&gt;
# Engineering &#039;&#039;S. equi&#039;&#039; subsp. &#039;&#039;zooepidemicus&#039;&#039; towards concurrent production of hyaluronic acid and chondroitin biopolymers of biomedical interest (Donatella Cimini &#039;&#039;et al&#039;&#039;; AMB Express 7(61), 2017; https://amb-express.springeropen.com/articles/10.1186/s13568-017-0364-7) [[Inženiring Streptococcus zooepidemicus za sočasno proizvodnjo biomedicinsko zanimive hialuronske kisline in hondroitinskih biopolimerov]]. Tim Božič, 3. maj 2017&lt;br /&gt;
# CRISPRi-mediated metabolic engineering of &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; for O-methylated anthocyanin production (Brady F. Cress &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbal Cell factories 16(10), 2017; https://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-016-0623-3) [[Metabolni inženiring E. coli za produkcijo O-metiliranih antocianinov z uporabo CRISPRi]]. Tajda Buh, 3. maj 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Encimi&#039;&#039;&#039; (10. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Production of the renewable extremophile lipase: Valuable biocatalyst with potential usage in food industry (M. Memarpoor-Yazdi &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Food and Bioproducts Processing 102, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960308516301900) Proizvodnja obnovljive ekstremofilne lipaze: dragocen biokatalist s potencialno uporabo v industriji hrane. Nataša Traven, 10. maj 2017&lt;br /&gt;
# Bine Tršavec&lt;br /&gt;
# Simon Bolta&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Pretvorba biomase&#039;&#039;&#039; (17. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Inge Sotlar&lt;br /&gt;
# &lt;br /&gt;
# The &#039;&#039;Podospora anserina&#039;&#039; lytic polysaccharide monooxygenase PaLPMO9H catalyzes oxidative cleavage of diverse plant cell wall matrix glycans (M. Fanuel &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Biotechnology for Biofuels, 2017; https://biotechnologyforbiofuels.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13068-017-0749-5). Anja Tanšek, 17. maj 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metabolno inženirstvo&#039;&#039;&#039; (24. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# In vitro metabolic engineering of bioelectricity generation by the complete oxidation of glucose http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1096717616301161 Barbara Dušak&lt;br /&gt;
# Tjaša Grum&lt;br /&gt;
# Sara Kimm Fuhrmann&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Biološki viri energije&#039;&#039;&#039; (31. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Self-regulated 1-butanol production in &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; based on the endogenous fermentative control (RC. Wen, CR. Shen; Biotechnol Biofuels, 2016; http://biotechnologyforbiofuels.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13068-016-0680-1) Samoregulirana proizvodnja 1-butanola v &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039;, ki temelji na endogeni kontroli fermentacije. Barbara Lipovšek, 31. maj 2017&lt;br /&gt;
# A Ferrocene-Based Conjugated Oligoelectrolyte Catalyzes Bacterial Electrode Respiration (N. D. Kirchhofer in sodelavci; Chem 2, 240-257, 2017; http://www.cell.com/chem/abstract/S2451-9294(17)30001-3). Konjugirani oligoelektrolit na osnovi ferocena katalizira bakterijsko elektrodno respiracijo. Matic Kovačič, 31. maj 2017&lt;br /&gt;
# Anja Herceg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Novi pristopi v molekularni biotehnologiji&#039;&#039;&#039; (6. junij)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Matjaž Ivanuša&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nazaj na predmet [[Molekularna_biotehnologija]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2017-bionano-seminar&amp;diff=12648</id>
		<title>2017-bionano-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=2017-bionano-seminar&amp;diff=12648"/>
		<updated>2017-04-12T08:14:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Bionanotehnologija- seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Tema seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent/ka 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent/ka 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Peter Prezelj||22.03.17||Spreminjanje vsebnosti in karakteristik hranilnih snovi v živilih in pripravljeni hrani z uporabo kovalentnih modifikacij, prečnega povezovanja in encimov||Vita Vidmar||Zala Gluhić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Boštjan Petrič||22.03.17||Reverzibilno tiskanje s peptidnimi /proteinskimi pigmenti, kovalentno vezanimi na celulozo prek amidne vezi||Luka Kavčič||Judita Avbelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ema Guštin||22.03.17||Nanoprevleka hrustanca za preprečitev osteoartritisa||Mojca Juteršek||Vid Jazbec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tjaša Lapanja||29.03.17||Modificirana CHO celična linija prilagojena za ultrazvočno indukcijo izražanja proteinov v industrijskih bioreaktorjih||Bojana Lazović||Vita Vidmar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maruša Prolič Kalinšek||29.03.17||Senzor za detekcijo Legionella bakterij na osnovi polidiacetilena||Eva Korošec||Luka Kavčič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Domen Klofutar||29.03.17||Novi načini prenosa informacij z izrabo kapacitet DNA: Prenos šifrirne in/ali steganografske DNA v ustni votlini preko naravno prisotnih gostiteljev Lactobacillus Casei in Veillonella Parvula||Tajda Buh||Mojca Juteršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Simon Bolta||05.04.17||Z vezavo zunajceličnega kalcija do zmanjšanja bolečine v mišicah po treningu||Peter Prezelj||Bojana Lazović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tomaž Rozmarič||05.04.17||Korekcija vida s pomočjo nano robotov||Boštjan Petrič||Eva Korošec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Urša Kapš||05.04.17||Nanodelci za strjevanje krvi||Ema Guštin||Tajda Buh&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Julija Mazej||12.04.17||kapsule za vzpostavitev ravnovesja crevesne mikrobiote||Tjaša Lapanja||Peter Prezelj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nataša Žigante||12.04.17||opis teme ali naslov||Maruša Prolič Kalinšek||Boštjan Petrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Herceg||12.04.17||Boj proti koroziji s pomočjo superhidrofobnega sol-gela z enkapsuliranimi zaščitnimi bakterijami||Domen Klofutar||Ema Guštin&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mirjam Kmetič||19.04.17||Nanoprotistrup na osnovi nanodelcev, ki vsebujejo inhibitor varespladib||Simon Bolta||Tjaša Lapanja&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mojca Kostanjevec||19.04.17||Tarčno zdravljenje epitelijskih tumorjev (cepiva in si-RNA - EpCAM) z uporabo nanodiskov||Tomaž Rozmarič||Maruša Prolič Kalinšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Rozman||19.04.17||Sinteza nealergenega rekombinantnega kazeina za jedilno / biorazgradljivo embalažo||Urša Kapš||Domen Klofutar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Barbara Dušak||03.05.17||Izboljšava gojenja mesa n vitro||Julija Mazej||Simon Bolta&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mateja Cigoj||03.05.17||Probiotik z dodatkom nanodelcev za zdravljenje celiakije. Uporaba probiotičnih bakterij, ki izločajo peptidaze za razgradnjo glutena do neimunogenih fragmentov, in nanodelcev, ki vsebujejo modificirane naravne glutenske peptide specifične za HLA-DQ2 receptorje na limfocitih T, ki zavrejo Th1 posredovan avtoimunski odziv na gluten.||Nataša Žigante||Tomaž Rozmarič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Toni Nagode||03.05.17||Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)||Anja Herceg||Urša Kapš&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tim Božič||10.05.17||Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)||Mirjam Kmetič||Julija Mazej&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Darja Božič||10.05.17||opis teme ali naslov||Mojca Kostanjevec||Nataša Žigante&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Tavčar||10.05.17||Odstranjevalec škodljivih E-jev in BPA iz kupljenih pijač na osnovi kovalentno pritrjenih protiteles in aptamerov||Jan Rozman||Anja Herceg&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marjeta Horvat||17.05.17||FeO nanodelci za učinkovitejše odpravljanje zobnega kariesa||Barbara Dušak||Mirjam Kmetič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Danijela Jošić||17.05.17||Gensko spremenjen Lactobacillus, ki izloča nanodelce z spermicidnim in protimikrobnim delovanjem za dolgotrajno zaščito pred zanositvijo in spolno prenosljivimi boleznimi.||Mateja Cigoj||Mojca Kostanjevec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Kuhar||17.05.17||Flaška za vodo z bionanosenzorjem za takojšnjo zaznavo kvalitete oziroma pitnosti nalite vode.||Toni Nagode||Jan Rozman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Strašek||24.05.17||Uporabniku dostopen diagnostični test za zaznavo okužbe s boreliozo in klopnim meningitisom||Tim Božič||Barbara Dušak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vidak||24.05.17||Biosenzor za CO na osnovi transkripcijskega faktorja CooA iz bakterije Rhodospirillum rubrum||Darja Božič||Mateja Cigoj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Alja Zgonc||24.05.17||Senzor za zaznavanje miRNA v urinu za diagnozo nevrodegenerativnih bolezni||Petra Tavčar||Toni Nagode&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Gluhić||31.05.17||Varnejše uživanje alkohola z uporabo odorant-binding proteina LUSH.||Marjeta Horvat||Tim Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Judita Avbelj||31.05.17||Nanonaprava iz bioloških delov, ki z absorbcijo in razgradnjo delcev iz zraka preprečuje različne alergijske reakcije.||Danijela Jošić||Darja Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Jazbec||31.05.17||Gensko spremenjene čebele odporne na insekticide.||Tina Kuhar||Petra Tavčar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vita Vidmar||31.05.17||&#039;Hot start&#039; transglutaminaza za popravljanje razcepljenih lasnih konic||Nika Strašek||Marjeta Horvat&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Kavčič||31.05.17||Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)||Eva Vidak||Danijela Jošić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mojca Juteršek||31.05.17||Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina)||Alja Zgonc||Tina Kuhar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bojana Lazović||07.06.17||Poenostavljen pristop k razvoju novih senzorjev FRET (Förster resonance energy transfer)||Zala Gluhić||Nika Strašek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Korošec||07.06.17||Tattoo biosenzor za raven alkohola v krvi na osnovi alkohol oksidaze, povezan s pametnim telefonom, računalnikom ali avtomobilskimi ključi.||Judita Avbelj||Eva Vidak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tajda Buh||07.06.17||opis teme ali naslov||Vid Jazbec||Alja Zgonc&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Študent pripravi projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt.&lt;br /&gt;
Predlagana struktura:&lt;br /&gt;
* Uvod&lt;br /&gt;
* Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji&lt;br /&gt;
* Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze&lt;br /&gt;
* Literatura&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Prva stran seminarja naj vsebuje naslov projekta, avtorje, povzetek (od 130 do 160 besed) in grafični povzetek (čez približno pol strani)&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo od &amp;lt;font color=red&amp;gt;2000 do 2500 besed &amp;lt;/font&amp;gt; (vključno z literaturo). Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. &amp;lt;font color=red&amp;gt; Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte &#039;&#039;&#039;dva dneva pred datumom predstavitve&#039;&#039;&#039;, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Vsak recenzent predlaga izboljšavo projekta.&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik dva dneva pred predstavitvijo do polnoči.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 19_nano_Priimek1_Priimek2.doc(x) za seminar, npr. 19_nano_Craik_Venter.docx&lt;br /&gt;
* 19_nano_Priimek1_Priimek2.ppt(x) za prezentacijo, npr. 19_nano_Craik_Venter.pptx&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2017&amp;diff=12388</id>
		<title>MBT seminarji 2017</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=MBT_seminarji_2017&amp;diff=12388"/>
		<updated>2017-03-08T09:58:57Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Seznam seminarjev iz Molekularne biotehnologije v študijskem letu 2016/17&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Na tej strani je seznam odobrenih člankov za seminar ter povezave do člankov in do povzetkov, ki jih morate objaviti najkasneje do ponedeljka do polnoči v tednu, ko imate seminar (v sredo). Angleški naslov prevedite tudi v slovenščino - to bo naslov povzetka, ki ga objavite na posebni strani, tako kot so to naredili kolegi pred vami (oz. predlani).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Način vnosa:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# The importance of &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; glutathione peroxidase 8 for protecting &#039;&#039;Arabidopsis&#039;&#039; plant and &#039;&#039;E. coli&#039;&#039; cells against oxidative stress (A. Gaber; GM Crops &amp;amp; Food 5(1), 2014; http://dx.doi.org/10.4161/gmcr.26979) Pomen glutation peroksidaze 8 iz repnjakovca za zaščito rastline &#039;&#039;Arabidopsis thaliana&#039;&#039; in bakterije &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; pred oksidativnim stresom. Janez Novak, 15. marca 2017&lt;br /&gt;
(slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri bo povzetek)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Naslovi odobrenih člankov po temah:&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Link title]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene rastline&#039;&#039;&#039; (8. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Synthesis of bacteriophage lytic proteins against &#039;&#039;Streptococcus pneumoniae&#039;&#039; in the chloroplast of &#039;&#039;Chlamydomonas reinhardtii&#039;&#039; (L. Stoffels &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Plant Biotechnol. J., 2017; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/pbi.12703/epdf) [[Sinteza bakteriofagnih litičnih proteinov proti Streptococcus pneumoniae v kloroplastih alge Chlamydomonas reinhardtii]]. Eva Vidak, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
# Bioengineering of the Plant Culture of &#039;&#039;Capsicum frutescens&#039;&#039; with Vanillin Synthase Gene for the Production of Vanillin (M. Jenn Yang Chee &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Molecular Biotechnology 59(1), 2017; http://link.springer.com/article/10.1007/s12033-016-9986-2) [[Bioinženiring rastlinske kulture Capsicum frutescens z genom za vanilin sintazo za pridobivanje vanilina]]. Mojca Juteršek, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
# The production of human glucocerebrosidase in glyco-engineered &#039;&#039;Nicotiana benthamiana&#039;&#039; plants (Limkul, J. &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Plant Biotechnol J., 2016; http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/pbi.12529/full) [[Proizvodnja človeške glukocerebrozidaze v rastlini Nicotiana benthamiana s spremenjeno glikozilacijo]]. Vita Vidmar, 8. marec 2017&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Gensko spremenjene živali&#039;&#039;&#039; (15. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Jerneja Kocutar &lt;br /&gt;
# Tjaša Lapanja&lt;br /&gt;
# Precision engineering for PRRSV resistance in pigs: Macrophages from genome edited pigs lacking CD163 SRCR5 domain are fully resistant to both PRRSV genotypes while maintaining biological function (C. Burcard &#039;&#039;et al&#039;&#039;; PLOS Pathogens 13 (2) 2017; http://journals.plos.org/plospathogens/article?id=10.1371/journal.ppat.1006206) Urška Černe&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Okolje&#039;&#039;&#039; (22. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Decorating outer membrane vesicles with organophosphorus hydrolase and cellulose binding domain for organophosphate pesticide degradation (S. Fu-Hsiang &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Chemical Engineering Journal, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1385894716312815) Okrasitev veziklov zunanje membrane z organofosforno hidrolazo in celuloza vezavno domeno za razgradnjo organofosfatnih pesticidov. Nina Roštan, 22. marec 2017&lt;br /&gt;
# Bacterial Exopolysaccharide mediated heavy metal removal: A Review on biosynthesis, mechanism and remediation strategies (P. Gupta in B. Diwan; Biotechnology Reports, 2017; http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2215017X16301382) Odstranjevanje težkih kovin s pomočjo bakterijskih eksopolisaharidov: biosinteza, mehanizem in strategije remediacije. Eva Korošec, 22. marec 2017&lt;br /&gt;
# Ana Cirnski&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Terapevtski proteini&#039;&#039;&#039; (29. marec)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Production of functional human nerve growth factor from the saliva of transgenic mice by using salivary glands as bioreactors (F. Zeng in sodelavci; Scientific Reports 7(41270), 2017; http://www.nature.com/articles/srep41270) Proizvodnja humanega živčnega rastnega faktorja iz sline transgenskih miši z uporabo žlez slinavk kot bioreaktorjev. Neža Levičnik, 29. marca 2017&lt;br /&gt;
# Mechano growth factor-C24E, a potential promoting biochemical factor for ligament tissue engineering (Y. Song in sodelavci; Biochemical Engineering Journal 105(2016) 249-263,2016, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1369703X15300681) Mechano rastni faktor-C24E, potencialni promovirajoči biokemijski faktor za inženirstvo tkiva ligamentov. Peter Prezelj, 29. marca 2017&lt;br /&gt;
#Domen Klofutar&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Protitelesa kot terapevtiki&#039;&#039;&#039; (5. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Ema Guštin &amp;lt;3&lt;br /&gt;
# Jan Rozman&lt;br /&gt;
# Alja Zgonc&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Diagnostiki&#039;&#039;&#039; (12. april)&amp;lt;br&amp;gt; &lt;br /&gt;
# Tjaša Košir&lt;br /&gt;
# Petra Vivod&lt;br /&gt;
# Marija Kisilak&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Cepiva&#039;&#039;&#039; (19. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#Tomaž Rozmarič&lt;br /&gt;
#Amadeja Lapornik&lt;br /&gt;
#Mojca Hunski&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Antibiotiki in LMW učinkovine&#039;&#039;&#039; (26. april)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#Vid Jazbec &amp;lt;3 &amp;lt;3&lt;br /&gt;
#Zala Gluhić&lt;br /&gt;
#Katja Malovrh&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Male molekule in polimeri&#039;&#039;&#039; (3. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Engineering of a microbial coculture of &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; strains for the biosynthesis of resveratrol (José M. Camacho-Zaragoza &#039;&#039;et al&#039;&#039;; Microbal Cell factories 15(163), 2016; https://microbialcellfactories.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12934-016-0562-z) Inženiring mikrobne kokulture dveh sevov &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; za biosintezo resveratrola. Petra Tavčar,3. marec 2017&lt;br /&gt;
# Tim Božič&lt;br /&gt;
# Tajda Buh&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Encimi&#039;&#039;&#039; (10. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Nataša Traven&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Pretvorba biomase&#039;&#039;&#039; (17. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Inge Sotlar&lt;br /&gt;
# Anja Herceg&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Metabolno inženirstvo&#039;&#039;&#039; (24. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Barbara Dušak&lt;br /&gt;
# Tjaša Grum&lt;br /&gt;
# Sara Kimm Fuhrmann&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Biološki viri energije&#039;&#039;&#039; (31. maj)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Self-regulated 1-butanol production in &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039; based on the endogenous fermentative control (RC. Wen, CR. Shen; Biotechnol Biofuels, 2016; http://biotechnologyforbiofuels.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13068-016-0680-1) Samoregulirana proizvodnja 1-butanola v &#039;&#039;Escherichia coli&#039;&#039;, ki temelji na endogeni kontroli fermentacije. Barbara Lipovšek, 31. maj 2017&lt;br /&gt;
# A Ferrocene-Based Conjugated Oligoelectrolyte Catalyzes Bacterial Electrode Respiration (N. D. Kirchhofer in sodelavci; Chem 2, 240-257, 2017; http://www.cell.com/chem/abstract/S2451-9294(17)30001-3). Konjugirani oligoelektrolit na osnovi ferocena katalizira bakterijsko elektrodno respiracijo. Matic Kovačič, 31. maj 2017&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Novi pristopi v molekularni biotehnologiji&#039;&#039;&#039; (6. junij)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
#&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nazaj na predmet [[Molekularna_biotehnologija]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biomaterial_za_privzemanje_urana_iz_okolja_-_%22%C5%BEetveni_stroj%22_urana&amp;diff=12048</id>
		<title>Biomaterial za privzemanje urana iz okolja - &quot;žetveni stroj&quot; urana</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biomaterial_za_privzemanje_urana_iz_okolja_-_%22%C5%BEetveni_stroj%22_urana&amp;diff=12048"/>
		<updated>2016-12-12T12:39:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 Peking izvorna stran: http://2016.igem.org/Team:Peking&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina iz Pekinga  je svoj iGEM 2016 projekt poimenovala &#039;&#039;&#039;Uranium reaper&#039;&#039;&#039; oz »žetveni stroj urana«. Želeli so pripraviti biomaterial, ki bi odstranjeval uran iz okolja.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Uvod&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Uran je radioaktivna težka kovina. Predstavlja nevarnost tako za okolje, zaradi radioaktivnosti in toksičnosti, kot tudi za človeka, saj se ob izpostavljenosti akumulira v tkivu in vpliva na delovanje mnogih organov.  &lt;br /&gt;
Največ urana uhaja v okolje v bližini jedrskih elektrarn in rudarskih središč. Zaradi negativnih učinkov na okolje in človeka, se morajo odpadne vode iz jedrskih elektrarn čistiti. Obstoječe metode za odstranjevanje nevarnega urana kot so ionska izmenjava, reverzna osmoza in fitoremediacija, pa so žal drage, kompleksne in nizkoučinkovite.&lt;br /&gt;
Prav zato si ekipa želi zasnovati funkcionalen biomaterial iz več proteinskih modulov s svojo funkcijo. Material bi proizvajale bakterije, polimerna mreža pa bi se tvorila spontano s prečnim povezovanjem proteinov. Z dodatkom super uranil-vezavnega proteina (SUP) bi bil tak polimerni material zmožen vezati uranilne ione. Omogočili bi tudi enostavno odstranjevanje iz onesnažene vode s pomočjo streptavidin-biotin vezave. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Prečno povezovanje proteinov&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Prečno povezani peptidi tvorijo polimerne mreže, ki imajo večjo kontaktno površino in so bolj mehansko trdni. Prav tako se lahko enostavno regenerirajo in so zato tudi bolj okolju prijazni. Za nastanek polimerne mreže je pogoj, da monomeri kljub različnim okoljskim dejavnikim kažejo visoko afiniteto en do drugega.&lt;br /&gt;
Ekipa iz Pekinga je izhajala iz fibronektin-vezavnega proteina FbaB bakterije Streptococcus pyogenes, ki ima avtokatalitično domeno CnaB. Ta je sposobna spontane tvorbe izopeptidne vezi med aminokislinskima ostankoma Lys in Asp. Raziskovalci so to avtokatalitično domeno CnaB ločili na dva fragmenta in tako dobili krajši C-terminalni peptid SpyTag in daljši N-terminalni protein SpyCatcher. Zaradi okrajšav bomo SpyTag imenovali A in SpyCatcher B.&lt;br /&gt;
Z povezavo SpyTag in SpyCatcher z elastinu podobnim proteinom (ELP) so dosegli nastanek fuzijskih monomerov, ki so sposobni tridimenzionalne polimerizacije, pri čemer nastanejo polimerne mreže z visoko stopnjo prečnih povezav. Z eksperimenti so ugotovili, da optimalno polimerizacijo dosežejo, če uporabijo monomere z tremi SpyTag zaporedji s funkcionalno domeno super uranyl protein (SUP) in monomere, ki vsebujejo tri SpyCatcher fragmente. Uspešno so pripravili konstrukte SpyTag-SpyTag-SpyTag-SUP (3A-SUP), SpyTag-SpyTag-SpyTag-Msa (3A-mSA) in SpyCatcher- SpyCatcher- SpyCatcher (3B). Proteine so pridobili z lizo bakterijskih celic ali sekrecijo v medij.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Adsorpcija urana&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Uran se v anaerobnih pogojih večinoma nahaja v obliki uranilnega kationa UO22+. Super uranil-vezavni protein (SUP) je načrtovan tako, da njegova struktura omogoča čimbolj specifično vezavo na uranilne katione. Raziskave kažejo, da je SUP termodinamsko zelo stabilen in ima veliko afiniteto ter selektivnost na uranilne katione. Glede na to, da je SUP domena del fuzijskega proteina 3A-SUP, je bilo potrebno testirati vpliv dodatnih modulov (3A) in polimerizacije na funkcijo SUP domene. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Metoda&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Zmešali so ustrezen volumen 3/4/6A-SUP in 3B ter inkubirali 1 uro, da je prišlo do nastanka polimerne mreže. Proteinom so dodali raztopino uranilnih ionov v TBS pufru. Reakcijsko mešanico so takoj prenesli v centrifugirke s filtrom in centrifugirali, tako da so proteini ostali na filtru. Filtratom so izmerili koncentracijo uranilnih ionov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Rezultati&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Adsorbcija uranilnih ionov pri različnih fuzijskih proteinih&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Že sama raztopina 3A-SUP je pokazala zelo dobro adsorpcijo uranilnih ionov (87%), prečno povezani 3A-SUP in 3B pa so vezali kar 96% uranilnih ionov. Poskusili so tudi z različnimi drugimi fuzijskimi proteini, ki vsebujejo več SpyTag ponovitev. Rezultati so bili dobri, vendar pa je še vedno najbolj učinkovit 3A-SUP+3B sistem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Adsorbcija uranilnih ionov pri različnih pogojih&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Dokazali so uspešno adsorpcijo uranilnih ionov v TBS pufru, vendar pa so želeli testirati učinkovitost v bolj naravnih pogojih. Tako so uporabili vodo iz jezera in umetno ustvarjeno morsko vodo. Adsorpcijska kapaciteta je v primeru sveže vode padla na 67%, v primeru morske vode pa je bila 83%. Sklepali so, da so proteini manj stabilni v pogojih z nižjimi koncentraciji soli.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Adsorbcija uranilnih ionov v pogojih z majhno koncentracijo urana&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Želeli so tudi poskusiti, kakšna bi bila adsorpcija pri zelo nizkih koncentracijah urana. Ugotovili so, da pri 6000 krat večji koncentraciji proteinov še vedno pride do adsorbcije uranilnih ionov (48% v TBS pufru in 35% v umetno ustvarjeni morski vodi). Rezultati torej nakazujejo, da bi bil polimerni biomaterial lahko uporaben ne le pri primerih hudega onesnaženja z uranom, vendar tudi pri čiščenju morske vode izven območij hudega onesnaženja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Čiščenje biomateriala iz okolja&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Ko enkrat nastane polimeren material in le-ta veže uranilne ione, želimo biomaterial odstraniti iz okolja in ga regenerirati. Ekipa iz Pekinga je uporabila sistem streptavidina in biotina, ki imata zelo veliko afiniteto en do drugega. Odločili so se za monomerni Streptavidin (mSA), saj nativni streptavidin tetramerizira, kar bi v našem biomaterialu lahko oviralo dostop 4 molekulam biotina in bi bilo čiščenje manj učinkovito. Konstrukt monomernega streptavidina so vzeli iz knjižnjice biokock, njegova značilnost pa je, da ima med vsemi monomernimi streptavidini največjo afiniteto do biotina ter večjo stabilnost in topnost kot drugi, kar je zelo pomembno v težkih pogojih okoljske onesnaženosti. Vsaka od 4 neodvisnih monomernih molekul lahko veže eno biotinsko molekulo.&lt;br /&gt;
Pripravili so konstrukt rekombinantnega proteina, ki vsebuje 3 SpyTag zaporedja in mSA modul. S tem ko so vključili 3 SpyTag zaporedja, je mSA modul vključen v nastanek polimerne mreže. Biotin se nahaja na magnetnih kroglicah. Ko z magnetom imobiliziramo omenjene magnetne kroglice, te zaradi povezave med streptavidinom in biotinom s seboj pritegnjejo celoten polimerni biomaterial z vezanimi uranilnimi ioni. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Rezultati&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost vezave 3A-mSA monomerov na magnetne kroglice&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Za merjenje učinkovitosti vezave 3A-mSA monomerov na magnetne kroglice so uporabili 2 metodi. Pri SDS page so nanesli samo raztopino 3A-mSA in raztopino 3A-mSA z dodanimi magnetnimi kroglicami ter 3A (brez mSA) brez magnetnih kroglic in 3A z magnetnimi kroglicami. Rezultati so pokazali da se 3A-mSA učinkovito veže na magnetne kroglice prekrite z biotinom, medtem ko se 3A ne veže in ostane v raztopini.&lt;br /&gt;
Izmerili so tudi koncentracijo proteinov v raztopini. Ko so 3A-mSA dodali magnetne kroglice z biotinom in izvedli čiščenje, je v raztopini ostalo le 14% 3A-mSA. Preostalih 86% se je učinkovito odstranilo iz raztopine. Če protein ne vsebuje mSA modula pa v raztopini po čiščenju ostane 78% 3A. &lt;br /&gt;
S tem so dokazali, da je čiščenje z magnetnimi kroglicami z biotinom učinkovito in da je vezavna kapaciteta zelo dobra. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost vezave polimerne mreže na magnetne kroglice&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Za preverjanje učinkovitosti čiščenja polimerne mreže so zmešali 3 vrste monomerov: 3A-mSA, 3A-mRFP in 3B ter raztopino pustili stati 1 uro, da se tvori polimerna mreža. Nato so nastalo polimerno mrežo inkubirali z magnetnimi kroglicami prekritimi z biotinom in naredili SDS page monomerov z kroglicami in brez magnetnih kroglic. Izmerili so tudi koncentracijo preostalih proteinov po inkubaciji z magnetnimi kroglicami.&lt;br /&gt;
Pri SDS page so pred dodatkom magnetnih kroglic z biotinom lepo vidne lise, ki prikazujejo različno velike polimerne mreže, po dodatki magnetnih kroglic pa lis skoraj ni, kar nakazuje uspešno čiščenje. Pri analizi proteinov so ugotovili, da po 1 urni inkubaciji z magnetnimi kroglicami v raztopini ostane le 22% nevezanih proteinov. Iz teh rezultatov so ugotovili, da mSA modul v polimerni mreži ostane funkcionalen in da je čiščenje učinkovito.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Sekrecija&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Proteine lahko pridobimo z lizo celic, vendar pa je skupina iz Pekinga želela ustvariti sistem, pri katerim bi se rekombinantni proteini izločali v medij. Tako so pripravili knjižnico signalnih peptidov in naredili mnogo poskusov za optimizacijo sekrecije proteinov. Poskuse so izvajali na E.coli in B.subtilis.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;E.coli&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Za sintezo proteinov se v molekularni biotehnologiji največkrat uporablja bakterija E.coli. Izbrali so vektor pET28a s T7 promotorjem in RBS. Ker ima E.coli zunanjo membrano, je lahko izvencelična sekrecija proteinov težavna, zato so se odločili uvesti gen kil. Kil je bakteriocin sproščujoči protein (BRP), ki povzroči permeabilizacijo zunanje membrane, kar bi olajšalo sekrecijo proteinov v medij. Problem pa je, da previsoko izražanje kil gena vodi do celične smrti. Tako so izbrali srednje močen promotor J23117. Vključili so tudi lac operator, kar je omogočalo inducibilno izražanje kil gena. Ta se je izražal le ob aktivaciji z IPTG.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;B. subtilis&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
B. subtilis je gram pozitivna bakterija, zato nima zunanje membrane, kar ji omogoča sekrecijo proteinov direktno v medij. Izbrali so pBES vektor. Za povečanje ekspresije in sekrecije so poskusili 2 promotorja – PaprE in P43.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Knjižnica signalnih peptidov&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Ekipa se je odločila pripraviti knjižnjico signalnih peptidov, saj zaradi različnih fuzijskih proteinov, ki še niso tako dobro opisani, niso znali izbrati primernega signalnega peptida.&lt;br /&gt;
Tako so izbrali 4 signalne peptide za E.coli (OmpA, LTIIb, PhoA, PelB) in 5 za B. subtilis (ImdA, NprE, SacB, YifA, LipA). Naredili so konstrukte z 3A-SUP, 3A-mSA, 3A-mRFP in 3B. Konstruktom so dodali tudi His-tag in FlAsH-tag za lažjo detekcijo sekrecijskih proteinov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Rezultati&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost sekrecije pri E.coli&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Sekrecija proteina 3A-RFP v medij ni bila uspešna pri nobenem signalnem peptidu, prav tako ni bila uspešna sekrecija 3A-SUP s signalnim peptidom PelB. Pri ostalih proteinih in signalnih peptidih so v mediju zaznali željeni protein, vendar učinkovitost sekrecije med signalnimi peptidi variira. Ugotovili so, da je najboljša sekrecija z signalnima peptidoma OmpA in LtIIb. Zanimivo je tudi, da je koekspresija s Kil proteinom vodila do zmanjšane učinkovitosti sekrecije. Potrebna bi bila optimizacija promotorja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost sekrecije pri B.subtilis&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Pri B. subtilis ni bilo zaznati nobenega proteina v mediju, niti v citoplazmi, kljub uporabi različnih signalnih peptidov. Skupina je sklepala, da se verjetno proteini v B. subtilisu sploh ne izražajo, zato so hitro opustili poskuse z B. subtilis.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Viri&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
*http://2016.igem.org/Team:Peking, dostopno december 2016&lt;br /&gt;
*https://en.wikipedia.org/wiki/Uranium_in_the_environment, dostopno december 2016&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Seminarji SB 2016/17|&#039;&#039;&#039;Seznam seminarjev Sintezne biologije 2016/2017&#039;&#039;&#039;]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2016/17&amp;diff=12047</id>
		<title>Seminarji SB 2016/17</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2016/17&amp;diff=12047"/>
		<updated>2016-12-12T12:34:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2016/17 študentje predstavljajo naslednje teme:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.)&lt;br /&gt;
# [[Učinkovito ciljanje izraženih in utišanih genov v človeških zarodnih in induciranih pluripotentnih celicah z nukleazami z motivi cinkovih prstov]]. Angelika Vižintin (22. 11. 2016)&lt;br /&gt;
# [[Izdelava sintetičnega genoma s pristopom sestavljanja celotnega genoma: Bakteriofag φX174 iz sintetičnih oligonukleotidov]]. Darja Božič (22.11.2016)&lt;br /&gt;
# [[Modeliranje sintetične večcelične ure: Represilatorji, sklopljeni z zaznavanjem celične gostote]]. Vita Vidmar (22. 11. 2016)&lt;br /&gt;
# [[Začetki uporabe CRISPR-Cas9 sistema]]. Tomaž Rozmarič (6.12.2016)&lt;br /&gt;
# [[Robusten oscilator sinteznih genov z različnimi nastavitvami periode]]. Domen Klofutar (13.12.2016)&lt;br /&gt;
# [[Sestavljanje TALEN-ov z metodo FLASH za visoko zmogljivostno urejanje genomov]]. Petra Tavčar (13.12.2016)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
#[[Mezenhimske matične celice nove generacije]]. Danijela Jošić (22.11.2016)&lt;br /&gt;
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bakterije%2C_ki_kelirajo_bakrove_ione%2C_v_boju_proti_Wilsonovi_bolezni Bakterije, ki kelirajo bakrove ione, v boju proti Wilsonovi bolezni. Simon Bolta (22. 11. 2016)]&lt;br /&gt;
#[[&amp;quot;Training protein&amp;quot; - PETaze]]. Urša Kapš (29.11.2016)&lt;br /&gt;
#[[Plasticure: rešitev za učinkovitejšo razgradnjo plastike]]. Marjeta Horvat (29. 11. 2016)&lt;br /&gt;
#[[Quantifly]]. Ema Guštin (29. 11. 2016)&lt;br /&gt;
#[[Ecolibrium – razvoj ogrodja za inženiring mešanih kultur]]. Mojca Juteršek (29. 11. 2016)&lt;br /&gt;
#[[BeeT Beehave]]. Maja Svetličič (29.11.2016)&lt;br /&gt;
#[[BiotINK - nov pristop k biotiskanju tkiva]]. Mateja Cigoj (6. 12. 2016)&lt;br /&gt;
#[[InstaCHLAM – orodje za inženiring kloroplastov]]. Alja Zgonc (6. 12. 2016)&lt;br /&gt;
#[[Mos(kit)o]]. Judita Avbelj (6. 12. 2016)&lt;br /&gt;
#[[BioSynthAge - Kvalitetno staranje]]. Tina Kuhar (6.12.2016)&lt;br /&gt;
#[[PC SQUAD-Inženiring novih sistemov tarčne dostave zdravil]]. Tajda Buh (13.12.2016)&lt;br /&gt;
#[[Biomaterial za privzemanje urana iz okolja - &amp;quot;žetveni stroj&amp;quot; urana]]. Anja Herceg (13.12.2016)&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Predstavitev seminarja naj bo dolga 12 minut (10-14). Sledila bo razprava, ki praviloma ne bo daljša od 5 minut.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biomaterial_za_privzemanje_urana_iz_okolja_-_%22%C5%BEetveni_stroj%22_urana&amp;diff=12046</id>
		<title>Biomaterial za privzemanje urana iz okolja - &quot;žetveni stroj&quot; urana</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biomaterial_za_privzemanje_urana_iz_okolja_-_%22%C5%BEetveni_stroj%22_urana&amp;diff=12046"/>
		<updated>2016-12-12T12:33:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja Herceg: New page: iGEM 2016 Peking izvorna stran: http://2016.igem.org/Team:Peking  Skupina iz Pekinga  je svoj iGEM 2016 projekt poimenovala &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Uranium reaper&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; oz »žetveni stroj urana«. Želeli so pri...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;iGEM 2016 Peking izvorna stran: http://2016.igem.org/Team:Peking&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skupina iz Pekinga  je svoj iGEM 2016 projekt poimenovala &#039;&#039;&#039;Uranium reaper&#039;&#039;&#039; oz »žetveni stroj urana«. Želeli so pripraviti biomaterial, ki bi odstranjeval uran iz okolja.  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Uvod&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Uran je radioaktivna težka kovina. Predstavlja nevarnost tako za okolje, zaradi radioaktivnosti in toksičnosti, kot tudi za človeka, saj se ob izpostavljenosti akumulira v tkivu in vpliva na delovanje mnogih organov.  &lt;br /&gt;
Največ urana uhaja v okolje v bližini jedrskih elektrarn in rudarskih središč. Zaradi negativnih učinkov na okolje in človeka, se morajo odpadne vode iz jedrskih elektrarn čistiti. Obstoječe metode za odstranjevanje nevarnega urana kot so ionska izmenjava, reverzna osmoza in fitoremediacija, pa so žal drage, kompleksne in nizkoučinkovite.&lt;br /&gt;
Prav zato si ekipa želi zasnovati funkcionalen biomaterial iz več proteinskih modulov s svojo funkcijo. Material bi proizvajale bakterije, polimerna mreža pa bi se tvorila spontano s prečnim povezovanjem proteinov. Z dodatkom super uranil-vezavnega proteina (SUP) bi bil tak polimerni material zmožen vezati uranilne ione. Omogočili bi tudi enostavno odstranjevanje iz onesnažene vode s pomočjo streptavidin-biotin vezave. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Prečno povezovanje proteinov&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Prečno povezani peptidi tvorijo polimerne mreže, ki imajo večjo kontaktno površino in so bolj mehansko trdni. Prav tako se lahko enostavno regenerirajo in so zato tudi bolj okolju prijazni. Za nastanek polimerne mreže je pogoj, da monomeri kljub različnim okoljskim dejavnikim kažejo visoko afiniteto en do drugega.&lt;br /&gt;
Ekipa iz Pekinga je izhajala iz fibronektin-vezavnega proteina FbaB bakterije Streptococcus pyogenes, ki ima avtokatalitično domeno CnaB. Ta je sposobna spontane tvorbe izopeptidne vezi med aminokislinskima ostankoma Lys in Asp. Raziskovalci so to avtokatalitično domeno CnaB ločili na dva fragmenta in tako dobili krajši C-terminalni peptid SpyTag in daljši N-terminalni protein SpyCatcher. Zaradi okrajšav bomo SpyTag imenovali A in SpyCatcher B.&lt;br /&gt;
Z povezavo SpyTag in SpyCatcher z elastinu podobnim proteinom (ELP) so dosegli nastanek fuzijskih monomerov, ki so sposobni tridimenzionalne polimerizacije, pri čemer nastanejo polimerne mreže z visoko stopnjo prečnih povezav. Z eksperimenti so ugotovili, da optimalno polimerizacijo dosežejo, če uporabijo monomere z tremi SpyTag zaporedji s funkcionalno domeno super uranyl protein (SUP) in monomere, ki vsebujejo tri SpyCatcher fragmente. Uspešno so pripravili konstrukte SpyTag-SpyTag-SpyTag-SUP (3A-SUP), SpyTag-SpyTag-SpyTag-Msa (3A-mSA) in SpyCatcher- SpyCatcher- SpyCatcher (3B). Proteine so pridobili z lizo bakterijskih celic ali sekrecijo v medij.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Adsorpcija urana&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Uran se v anaerobnih pogojih večinoma nahaja v obliki uranilnega kationa UO22+. Super uranil-vezavni protein (SUP) je načrtovan tako, da njegova struktura omogoča čimbolj specifično vezavo na uranilne katione. Raziskave kažejo, da je SUP termodinamsko zelo stabilen in ima veliko afiniteto ter selektivnost na uranilne katione. Glede na to, da je SUP domena del fuzijskega proteina 3A-SUP, je bilo potrebno testirati vpliv dodatnih modulov (3A) in polimerizacije na funkcijo SUP domene. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Metoda&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Zmešali so ustrezen volumen 3/4/6A-SUP in 3B ter inkubirali 1 uro, da je prišlo do nastanka polimerne mreže. Proteinom so dodali raztopino uranilnih ionov v TBS pufru. Reakcijsko mešanico so takoj prenesli v centrifugirke s filtrom in centrifugirali, tako da so proteini ostali na filtru. Filtratom so izmerili koncentracijo uranilnih ionov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Rezultati&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Adsorbcija uranilnih ionov pri različnih fuzijskih proteinih&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Že sama raztopina 3A-SUP je pokazala zelo dobro adsorpcijo uranilnih ionov (87%), prečno povezani 3A-SUP in 3B pa so vezali kar 96% uranilnih ionov. Poskusili so tudi z različnimi drugimi fuzijskimi proteini, ki vsebujejo več SpyTag ponovitev. Rezultati so bili dobri, vendar pa je še vedno najbolj učinkovit 3A-SUP+3B sistem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Adsorbcija uranilnih ionov pri različnih pogojih&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Dokazali so uspešno adsorpcijo uranilnih ionov v TBS pufru, vendar pa so želeli testirati učinkovitost v bolj naravnih pogojih. Tako so uporabili vodo iz jezera in umetno ustvarjeno morsko vodo. Adsorpcijska kapaciteta je v primeru sveže vode padla na 67%, v primeru morske vode pa je bila 83%. Sklepali so, da so proteini manj stabilni v pogojih z nižjimi koncentraciji soli.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Adsorbcija uranilnih ionov v pogojih z majhno koncentracijo urana&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Želeli so tudi poskusiti, kakšna bi bila adsorpcija pri zelo nizkih koncentracijah urana. Ugotovili so, da pri 6000 krat večji koncentraciji proteinov še vedno pride do adsorbcije uranilnih ionov (48% v TBS pufru in 35% v umetno ustvarjeni morski vodi). Rezultati torej nakazujejo, da bi bil polimerni biomaterial lahko uporaben ne le pri primerih hudega onesnaženja z uranom, vendar tudi pri čiščenju morske vode izven območij hudega onesnaženja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Čiščenje biomateriala iz okolja&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Ko enkrat nastane polimeren material in le-ta veže uranilne ione, želimo biomaterial odstraniti iz okolja in ga regenerirati. Ekipa iz Pekinga je uporabila sistem streptavidina in biotina, ki imata zelo veliko afiniteto en do drugega. Odločili so se za monomerni Streptavidin (mSA), saj nativni streptavidin tetramerizira, kar bi v našem biomaterialu lahko oviralo dostop 4 molekulam biotina in bi bilo čiščenje manj učinkovito. Konstrukt monomernega streptavidina so vzeli iz knjižnjice biokock, njegova značilnost pa je, da ima med vsemi monomernimi streptavidini največjo afiniteto do biotina ter večjo stabilnost in topnost kot drugi, kar je zelo pomembno v težkih pogojih okoljske onesnaženosti. Vsaka od 4 neodvisnih monomernih molekul lahko veže eno biotinsko molekulo.&lt;br /&gt;
Pripravili so konstrukt rekombinantnega proteina, ki vsebuje 3 SpyTag zaporedja in mSA modul. S tem ko so vključili 3 SpyTag zaporedja, je mSA modul vključen v nastanek polimerne mreže. Biotin se nahaja na magnetnih kroglicah. Ko z magnetom imobiliziramo omenjene magnetne kroglice, te zaradi povezave med streptavidinom in biotinom s seboj pritegnjejo celoten polimerni biomaterial z vezanimi uranilnimi ioni. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Rezultati&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost vezave 3A-mSA monomerov na magnetne kroglice&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Za merjenje učinkovitosti vezave 3A-mSA monomerov na magnetne kroglice so uporabili 2 metodi. Pri SDS page so nanesli samo raztopino 3A-mSA in raztopino 3A-mSA z dodanimi magnetnimi kroglicami ter 3A (brez mSA) brez magnetnih kroglic in 3A z magnetnimi kroglicami. Rezultati so pokazali da se 3A-mSA učinkovito veže na magnetne kroglice prekrite z biotinom, medtem ko se 3A ne veže in ostane v raztopini.&lt;br /&gt;
Izmerili so tudi koncentracijo proteinov v raztopini. Ko so 3A-mSA dodali magnetne kroglice z biotinom in izvedli čiščenje, je v raztopini ostalo le 14% 3A-mSA. Preostalih 86% se je učinkovito odstranilo iz raztopine. Če protein ne vsebuje mSA modula pa v raztopini po čiščenju ostane 78% 3A. &lt;br /&gt;
S tem so dokazali, da je čiščenje z magnetnimi kroglicami z biotinom učinkovito in da je vezavna kapaciteta zelo dobra. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost vezave polimerne mreže na magnetne kroglice&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Za preverjanje učinkovitosti čiščenja polimerne mreže so zmešali 3 vrste monomerov: 3A-mSA, 3A-mRFP in 3B ter raztopino pustili stati 1 uro, da se tvori polimerna mreža. Nato so nastalo polimerno mrežo inkubirali z magnetnimi kroglicami prekritimi z biotinom in naredili SDS page monomerov z kroglicami in brez magnetnih kroglic. Izmerili so tudi koncentracijo preostalih proteinov po inkubaciji z magnetnimi kroglicami.&lt;br /&gt;
Pri SDS page so pred dodatkom magnetnih kroglic z biotinom lepo vidne lise, ki prikazujejo različno velike polimerne mreže, po dodatki magnetnih kroglic pa lis skoraj ni, kar nakazuje uspešno čiščenje. Pri analizi proteinov so ugotovili, da po 1 urni inkubaciji z magnetnimi kroglicami v raztopini ostane le 22% nevezanih proteinov. Iz teh rezultatov so ugotovili, da mSA modul v polimerni mreži ostane funkcionalen in da je čiščenje učinkovito.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Sekrecija&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
Proteine lahko pridobimo z lizo celic, vendar pa je skupina iz Pekinga želela ustvariti sistem, pri katerim bi se rekombinantni proteini izločali v medij. Tako so pripravili knjižnico signalnih peptidov in naredili mnogo poskusov za optimizacijo sekrecije proteinov. Poskuse so izvajali na E.coli in B.subtilis.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;E.coli&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Za sintezo proteinov se v molekularni biotehnologiji največkrat uporablja bakterija E.coli. Izbrali so vektor pET28a s T7 promotorjem in RBS. Ker ima E.coli zunanjo membrano, je lahko izvencelična sekrecija proteinov težavna, zato so se odločili uvesti gen kil. Kil je bakteriocin sproščujoči protein (BRP), ki povzroči permeabilizacijo zunanje membrane, kar bi olajšalo sekrecijo proteinov v medij. Problem pa je, da previsoko izražanje kil gena vodi do celične smrti. Tako so izbrali srednje močen promotor J23117. Vključili so tudi lac operator, kar je omogočalo inducibilno izražanje kil gena. Ta se je izražal le ob aktivaciji z IPTG.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;B. subtilis&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
B. subtilis je gram pozitivna bakterija, zato nima zunanje membrane, kar ji omogoča sekrecijo proteinov direktno v medij. Izbrali so pBES vektor. Za povečanje ekspresije in sekrecije so poskusili 2 promotorja – PaprE in P43.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Knjižnica signalnih peptidov&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
Ekipa se je odločila pripraviti knjižnjico signalnih peptidov, saj zaradi različnih fuzijskih proteinov, ki še niso tako dobro opisani, niso znali izbrati primernega signalnega peptida.&lt;br /&gt;
Tako so izbrali 4 signalne peptide za E.coli (OmpA, LTIIb, PhoA, PelB) in 5 za B. subtilis (ImdA, NprE, SacB, YifA, LipA). Naredili so konstrukte z 3A-SUP, 3A-mSA, 3A-mRFP in 3B. Konstruktom so dodali tudi His-tag in FlAsH-tag za lažjo detekcijo sekrecijskih proteinov. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h3&amp;gt;Rezultati&amp;lt;/h3&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost sekrecije pri E.coli&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Sekrecija proteina 3A-RFP v medij ni bila uspešna pri nobenem signalnem peptidu, prav tako ni bila uspešna sekrecija 3A-SUP s signalnim peptidom PelB. Pri ostalih proteinih in signalnih peptidih so v mediju zaznali željeni protein, vendar učinkovitost sekrecije med signalnimi peptidi variira. Ugotovili so, da je najboljša sekrecija z signalnima peptidoma OmpA in LtIIb. Zanimivo je tudi, da je koekspresija s Kil proteinom vodila do zmanjšane učinkovitosti sekrecije. Potrebna bi bila optimizacija promotorja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h4&amp;gt;Učinkovitost sekrecije pri B.subtilis&amp;lt;/h4&amp;gt;&lt;br /&gt;
Pri B. subtilis ni bilo zaznati nobenega proteina v mediju, niti v citoplazmi, kljub uporabi različnih signalnih peptidov. Skupina je sklepala, da se verjetno proteini v B. subtilisu sploh ne izražajo, zato so hitro opustili poskuse z B. subtilis.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;h2&amp;gt;Viri&amp;lt;/h2&amp;gt;&lt;br /&gt;
*http://2016.igem.org/Team:Peking, dostopno december 2016&lt;br /&gt;
*https://en.wikipedia.org/wiki/Uranium_in_the_environment, dostopno december 2016&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja Herceg</name></author>
	</entry>
</feed>