<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Anja.Pajntar</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Anja.Pajntar"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Anja.Pajntar"/>
	<updated>2026-04-06T06:07:16Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4753</id>
		<title>Levkotrieni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4753"/>
		<updated>2010-12-12T15:04:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja.Pajntar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levkotrieni&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
so v telesu odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov. Levkotrieni so derivati nenasičenih maščobnih kislin. Sintetizirajo se v celici iz arahidonske kisline s pomočjo encima lipooksigenaze, in delujejo kot regulatorji alergičnih in vnetnih reakcij. Encim 5-lipoksigenaza v levkocitih omogoči sintezo [http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/image002.gif 5-HPETE](5-hidroperoksi-eikozatetraenojska kislina). 5-HPETE se nato pretvori v levkotriene. Njihova razgradnja je encimska. Sestavljeni so iz ravne verige, karboksilne kisline iz 20 ogljikovih atomov z enim ali dvema kisikovima substituentama in tremi ali več konjugiranimi dvojnimi vezmi. Spadajo v eno od dveh vrst eikozanoidov.( oksigeniranih derivatov nenasičenih maščobnih kislin z 20. C atomi-εικοσιν (eikosin)).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levkotriene identificiramo s črkami A, B, C, D in E ter podpisanim indeksom, ki označuje število dvojnih vezi v molekuli. Njihov fiziološki učinek je pri zelo nizkih koncentracijah. Nekateri (npr levkotrien B4-močan kemotaktični agens za polimorfonuklearne&lt;br /&gt;
levkocite in makrofage.) stimulirajo premike levkocitov; drugi ( C4, D4, E4) pa vzpodbujajo počasi delujoče substance anafilakse (SRS-A), kar povzroči bronhialne konstrikcije in ostale alergične reakcije. Povečajo žilno permeabilnost ter delujejo kemotakticno na nevtrofilce, eozinofilce in monocite. So kratkoživi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo dva tipa receptorjev za levkotriene LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;-R za LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; in CystLT-R za LTC&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;,LTD&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;,LTE&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antagonisti levkotrienskih receptorjev preprečujejo njihovo delovanje. Največja predstavnika antagonistov levkotrienskih receptorjev sta [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Montelukast_skeletal.svg montelukast] in [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Zafirlukast.svg/1000px-Zafirlukast.svg.png zafirlukast]. &lt;br /&gt;
V patogenezi astme je najbolj raziskana vloga cisteinil levkotrienov. (LTC&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;, LTD&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; in LTE&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;) ter LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;. Encim 5-lipooksigenaza(5-LO oziroma ALOX&amp;lt;sub&amp;gt;5&amp;lt;/sub&amp;gt;) je vpleten v sintezo vseh bronhokonstriktornih levkotrienov. Inhibitorji encima 5-LO in antagonisti receptorjev za cisteinil levkotriene (montelukast in zafirlukast) se uporabljajo za zdravljenje astme. Obe zdravili tako montelukast kot zafirlukast lahko uporabljamo tudi pri sezonskem alergičnem rinitisu (delovati pričneta po 3-14 dneh)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Leukotriene http://en.wikipedia.org/wiki/Leukotriene]&lt;br /&gt;
*[http://www.scribd.com/doc/7132042/S51 http://www.scribd.com/doc/7132042/S51]&lt;br /&gt;
*[http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm]&lt;br /&gt;
*[http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja.Pajntar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4752</id>
		<title>Levkotrieni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4752"/>
		<updated>2010-12-12T15:03:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja.Pajntar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levkotrieni&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
so v telesu odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov. Levkotrieni so derivati nenasičenih maščobnih kislin. Sintetizirajo se v celici iz arahidonske kisline s pomočjo encima lipooksigenaze, in delujejo kot regulatorji alergičnih in vnetnih reakcij. Encim 5-lipoksigenaza v levkocitih omogoči sintezo [http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/image002.gif 5-HPETE](5-hidroperoksi-eikozatetraenojska kislina). 5-HPETE se nato pretvori v levkotriene. Njihova razgradnja je encimska. Sestavljeni so iz ravne verige, karboksilne kisline iz 20 ogljikovih atomov z enim ali dvema kisikovima substituentama in tremi ali več konjugiranimi dvojnimi vezmi. Spadajo v eno od dveh vrst eikozanoidov.( oksigeniranih derivatov nenasičenih maščobnih kislin z 20. C atomi-εικοσιν (eikosin)).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levkotriene identificiramo s črkami A, B, C, D in E ter podpisanim indeksom, ki označuje število dvojnih vezi v molekuli. Njihov fiziološki učinek je pri zelo nizkih koncentracijah. Nekateri (npr levkotrien B4-močan kemotaktični agens za polimorfonuklearne&lt;br /&gt;
levkocite in makrofage.) stimulirajo premike levkocitov; drugi ( C4, D4, E4) pa vzpodbujajo počasi delujoče substance anafilakse (SRS-A), kar povzroči bronhialne konstrikcije in ostale alergične reakcije. Povečajo žilno permeabilnost ter delujejo kemotakticno na nevtrofilce, eozinofilce in monocite. So kratkoživi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo dva tipa receptorjev za levkotriene ( LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;-R za LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; in CystLT-R za LTC&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;,LTD&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;,LTE&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antagonisti levkotrienskih receptorjev preprečujejo njihovo delovanje. Največja predstavnika antagonistov levkotrienskih receptorjev sta [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Montelukast_skeletal.svg montelukast] in [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Zafirlukast.svg/1000px-Zafirlukast.svg.png zafirlukast]. &lt;br /&gt;
V patogenezi astme je najbolj raziskana vloga cisteinil levkotrienov. (LTC&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;, LTD&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; in LTE&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;) ter LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;. Encim 5-lipooksigenaza(5-LO oziroma ALOX&amp;lt;sub&amp;gt;5&amp;lt;/sub&amp;gt;) je vpleten v sintezo vseh bronhokonstriktornih levkotrienov. Inhibitorji encima 5-LO in antagonisti receptorjev za cisteinil levkotriene (montelukast in zafirlukast) se uporabljajo za zdravljenje astme. Obe zdravili tako montelukast kot zafirlukast lahko uporabljamo tudi pri sezonskem alergičnem rinitisu (delovati pričneta po 3-14 dneh)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Leukotriene http://en.wikipedia.org/wiki/Leukotriene]&lt;br /&gt;
*[http://www.scribd.com/doc/7132042/S51 http://www.scribd.com/doc/7132042/S51]&lt;br /&gt;
*[http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm]&lt;br /&gt;
*[http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja.Pajntar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4751</id>
		<title>Levkotrieni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4751"/>
		<updated>2010-12-12T15:02:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja.Pajntar: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levkotrieni&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
so v telesu odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov. Levkotrieni so derivati nenasičenih maščobnih kislin. Sintetizirajo se v celici iz arahidonske kisline s pomočjo encima lipooksigenaze, in delujejo kot regulatorji alergičnih in vnetnih reakcij. Encim 5-lipoksigenaza v levkocitih omogoči sintezo [http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/image002.gif 5-HPETE](5-hidroperoksi-eikozatetraenojska kislina). 5-HPETE se nato pretvori v levkotriene. Njihova razgradnja je encimska. Sestavljeni so iz ravne verige, karboksilne kisline iz 20 ogljikovih atomov z enim ali dvema kisikovima substituentama in tremi ali več konjugiranimi dvojnimi vezmi. Spadajo v eno od dveh vrst eikozanoidov.( oksigeniranih derivatov nenasičenih maščobnih kislin z 20. C atomi-εικοσιν (eikosin)).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levkotriene identificiramo s črkami A, B, C, D in E ter podpisanim indeksom, ki označuje število dvojnih vezi v molekuli. Njihov fiziološki učinek je pri zelo nizkih koncentracijah. Nekateri (npr levkotrien B4-močan kemotaktični agens za polimorfonuklearne&lt;br /&gt;
levkocite in makrofage.) stimulirajo premike levkocitov; drugi ( C4, D4, E4) pa vzpodbujajo počasi delujoče substance anafilakse (SRS-A), kar povzroči bronhialne konstrikcije in ostale alergične reakcije. Povečajo žilno permeabilnost ter delujejo kemotakticno na nevtrofilce, eozinofilce in monocite. So kratkoživi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo dva tipa receptorjev za levkotriene ( LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;-R za LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; in CystLT-R za LTC&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;,LTD&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;,LTE&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Antagonisti levkotrienskih receptorjev preprečujejo njihovo delovanje. Največja predstavnika antagonistov levkotrienskih receptorjev sta [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Montelukast_skeletal.svg montelukast] in [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Zafirlukast.svg/1000px-Zafirlukast.svg.png zafirlukast]. &lt;br /&gt;
V patogenezi astme je najbolj raziskana vloga cisteinil levkotrienov. (LTC&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;, LTD&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; in LTE&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;) ter LTB&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt;. Encim 5-lipooksigenaza(5-LO oziroma ALOX&amp;lt;sub&amp;gt;5&amp;lt;/sub&amp;gt;) je vpleten v sintezo vseh bronhokonstriktornih levkotrienov. Inhibitorji encima 5-LO in antagonisti receptorjev za cisteinil levkotriene (montelukast in zafirlukast) se uporabljajo za zdravljenje astme. Obe zdravili tako montelukast kot zafirlukast lahko uporabljamo tudi pri sezonskem alergičnem rinitisu (delovati pričneta po 3-14 dneh)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Leukotriene http://en.wikipedia.org/wiki/Leukotriene]&lt;br /&gt;
*[http://www.scribd.com/doc/7132042/S51 http://www.scribd.com/doc/7132042/S51]&lt;br /&gt;
*[http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm]&lt;br /&gt;
*[http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja.Pajntar</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4723</id>
		<title>Levkotrieni</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levkotrieni&amp;diff=4723"/>
		<updated>2010-12-12T13:25:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Anja.Pajntar: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Levkotrieni&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; so v telesu odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov. Levkotrieni so derivati nenasičenih maščobnih kislin. Sintetizirajo se v celici iz arahidonske kisline s ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levkotrieni&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
so v telesu odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov. Levkotrieni so derivati nenasičenih maščobnih kislin. Sintetizirajo se v celici iz arahidonske kisline s pomočjo encima lipooksigenaze, in delujejo kot regulatorji alergičnih in vnetnih reakcij. Encim 5-lipoksigenaza v levkocitih omogoči sintezo 5-HPETE (5-hidroperoksi-eikozatetraenojska k.). 5-HPETE se nato pretvori v levkotriene. Njihova razgradnja je encimska. Sestavljeni so iz ravne verige, karboksilne kisline iz 20 ogljikovih atomov z enim ali dvema kisikovima substituentama in tremi ali več konjugiranimi dvojnimi vezmi. Spadajo v eno od dveh vrst eikozanoidov.( oksigeniranih derivatov nenasičenih maščobnih kislin z 20. C atomi-εικοσιν (eikosin)).&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Anja.Pajntar</name></author>
	</entry>
</feed>