<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bam</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bam"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Bam"/>
	<updated>2026-05-20T20:20:17Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Vitamin_A&amp;diff=2536</id>
		<title>Vitamin A</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Vitamin_A&amp;diff=2536"/>
		<updated>2010-01-05T15:32:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bam: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Vitamin A&#039;&#039;&#039; je po kemijski zgradbi maščobna molekula. V organizmu se pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o &#039;&#039;&#039;skupini vitaminov A&#039;&#039;&#039;. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki vključujejo naravne spojine in sintetične derivate retinoične kisline. Gre za substance, ki imajo biološke lastnosti &#039;&#039;&#039;retinola&#039;&#039;&#039;. Vitamin A, oziroma retinol lahko nastane v organizmu iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah je betakaroten.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgodovina vitamina A==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vitamin A&#039;&#039;&#039; je odkril nemški znanstvenik &#039;&#039;Shtep&#039;&#039; leta 1909. Opazoval je mlade miši, ki so se normalno razvijale in rasle, dokler niso njihove hrane [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;amp;expression=ekstrahirati&amp;amp;hs=1 ekstrahirali] s špiritom ali z etrom. Miši so prenehale rasti in so poginile. Ekstrakcija je odstranjevala maščobne snovi, ki so lahko topljive v špiritu ali etru. Avtor raziskave je smrt živali pojasnil s pomanjkanjem lipoidov v hrani. Snov v lipoidih so sprva poimenovali »dejavnik rasti« ali »mastnotopen dejavnik A«, leta 1916 pa so mu nadeli ime vitamin A.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zakaj vitamin A potrebujemo?==&lt;br /&gt;
Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v sintezi vidnega pigmenta [http://hr.wikipedia.org/wiki/Rodopsin rodopsina] (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja. Znaten del [http://www.uniteforsight.org/course/image/vitamina.jpg učinkov vitamina A] izhaja iz njegovih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidanti antioksidacijskih lastnosti] v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Hipovizaminoza in hipervitaminoza==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Hipovitaminoza&#039;&#039;&#039; lahko povzroči nočno splepoto, [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kseroftalmija kseroftalmijo], tanko in suho kožo, ki se lušči. Povzroči tudi suhost notranjih površin vagine, akne, furunkuloza, zmanjšana odpornost, poveča nagnjenost k pljučnim in prehladnim boleznim, povzroči motnje reproduktivne funkcije jajčnikov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Hipervizaminoza&#039;&#039;&#039; povzroči kopičenje vitamina A v jetrih in s tem zastrupljanje organizma. Posledice so glavobol, luščenje kože, povečanje vranice in jeter in zadebeljevanje kosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naravni viri==&lt;br /&gt;
Naravni viri vitamina A so &#039;&#039;korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatira==&lt;br /&gt;
*http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/koliko/vitaminA/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Ihan, A., dr., Imunski sistem in odpornost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bam</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Vitamin_A&amp;diff=1661</id>
		<title>Vitamin A</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Vitamin_A&amp;diff=1661"/>
		<updated>2009-12-29T17:22:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bam: /* Viri in literatira */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Vitamin A&#039;&#039;&#039; je po kemijski zgradbi maščobna molekula. V organizmu se pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o &#039;&#039;&#039;skupini vitaminov A&#039;&#039;&#039;. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki vključujejo naravne spojine in sintetične derivate retinoične kisline. Gre za substance, ki imajo biološke lastnosti &#039;&#039;&#039;retinola&#039;&#039;&#039;. Vitamin A, oziroma retinol lahko nastane v organizmu iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah je betakaroten.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgodovina vitamina A==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vitamin A&#039;&#039;&#039; je odkril nemški znanstvenik &#039;&#039;Shtep&#039;&#039; leta 1909. Znanstvenik je opazoval mlade miši, ki so se normalno razvijale in rasle, dokler niso njihove hrane [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;amp;expression=ekstrahirati&amp;amp;hs=1 ekstrahirali] s špiritom ali z etrom. To je naredilo prehranjevanje miši nezadostno, zato so prenehale rasti in so poginile. Ekstrakcija je odstranjevala maščobne snovi, ki so lahko topljive v špiritu ali etru. Avtor raziskave je smrt živali pojasnil s pomanjkanjem lipoidov v hrani. Snov v lipoidih so sprva poimenovali »dejavnik rasti« ali »mastnotopen dejavnik A«, leta 1916 pa so mu nadeli ime vitamin A.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zakaj vitamin A potrebujemo?==&lt;br /&gt;
Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v sintezi vidnega pigmenta [http://hr.wikipedia.org/wiki/Rodopsin rodopsina] (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja. Znaten del [http://www.uniteforsight.org/course/image/vitamina.jpg učinkov vitamina A] izhaja iz njegovih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidanti antioksidacijskih lastnosti] v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Hipovizaminoza in hipervitaminoza==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Hipovitaminoza&#039;&#039;&#039; lahko povzroči nočno splepoto, [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kseroftalmija kseroftalmijo], tanko in suho kožo, ki se lušči. Povzroči tudi suhost notranjih površin vagine, akne, furunkuloza, zmanjšana odpornost, poveča nagnjenost k pljučnim in prehladnim boleznim, povzroči motnje reproduktivne funkcije jajčnikov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Hipervizaminoza&#039;&#039;&#039; povzroči kopičenje vitamina A v jetrih in s tem zastrupljanje organizma. Posledice so glavobol, luščenje kože, povečanje vranice in jeter in zadebeljevanje kosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naravni viri==&lt;br /&gt;
Naravni viri vitamina A so &#039;&#039;korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatira==&lt;br /&gt;
*http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/koliko/vitaminA/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*Ihan, A., dr., Imunski sistem in odpornost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bam</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Vitamin_A&amp;diff=1660</id>
		<title>Vitamin A</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Vitamin_A&amp;diff=1660"/>
		<updated>2009-12-29T17:19:30Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bam: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Vitamin A&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; je po kemijski zgradbi maščobna molekula. V organizmu se pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;skupini vitaminov A&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Vitamin A&#039;&#039;&#039; je po kemijski zgradbi maščobna molekula. V organizmu se pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o &#039;&#039;&#039;skupini vitaminov A&#039;&#039;&#039;. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki vključujejo naravne spojine in sintetične derivate retinoične kisline. Gre za substance, ki imajo biološke lastnosti &#039;&#039;&#039;retinola&#039;&#039;&#039;. Vitamin A, oziroma retinol lahko nastane v organizmu iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah je betakaroten.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgodovina vitamina A==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vitamin A&#039;&#039;&#039; je odkril nemški znanstvenik &#039;&#039;Shtep&#039;&#039; leta 1909. Znanstvenik je opazoval mlade miši, ki so se normalno razvijale in rasle, dokler niso njihove hrane [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;amp;expression=ekstrahirati&amp;amp;hs=1 ekstrahirali] s špiritom ali z etrom. To je naredilo prehranjevanje miši nezadostno, zato so prenehale rasti in so poginile. Ekstrakcija je odstranjevala maščobne snovi, ki so lahko topljive v špiritu ali etru. Avtor raziskave je smrt živali pojasnil s pomanjkanjem lipoidov v hrani. Snov v lipoidih so sprva poimenovali »dejavnik rasti« ali »mastnotopen dejavnik A«, leta 1916 pa so mu nadeli ime vitamin A.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zakaj vitamin A potrebujemo?==&lt;br /&gt;
Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v sintezi vidnega pigmenta [http://hr.wikipedia.org/wiki/Rodopsin rodopsina] (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja. Znaten del [http://www.uniteforsight.org/course/image/vitamina.jpg učinkov vitamina A] izhaja iz njegovih [http://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidanti antioksidacijskih lastnosti] v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Hipovizaminoza in hipervitaminoza==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Hipovitaminoza&#039;&#039;&#039; lahko povzroči nočno splepoto, [http://sl.wikipedia.org/wiki/Kseroftalmija kseroftalmijo], tanko in suho kožo, ki se lušči. Povzroči tudi suhost notranjih površin vagine, akne, furunkuloza, zmanjšana odpornost, poveča nagnjenost k pljučnim in prehladnim boleznim, povzroči motnje reproduktivne funkcije jajčnikov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Hipervizaminoza&#039;&#039;&#039; povzroči kopičenje vitamina A v jetrih in s tem zastrupljanje organizma. Posledice so glavobol, luščenje kože, povečanje vranice in jeter in zadebeljevanje kosti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naravni viri==&lt;br /&gt;
Naravni viri vitamina A so &#039;&#039;korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri in literatira==&lt;br /&gt;
http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/koliko/vitaminA/&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ihan, A., dr., Imunski sistem in odpornost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bam</name></author>
	</entry>
</feed>