<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bernarda</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bernarda"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Bernarda"/>
	<updated>2026-04-06T10:57:18Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4762</id>
		<title>Ribocimi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4762"/>
		<updated>2010-12-12T17:55:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bernarda: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Ribocimi&#039;&#039;&#039; so encimi [[RNA]] (večinoma le iz molekul RNA, kompleksnejši pa imajo še proteine), ki se vežejo na specifična zaporedja RNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Imajo kompleksno sekundarno in terciarno strukturo in lahko katalizirajo  različne reakcije (npr. samoizrezovanje, specifično cepljenje fosfodiesterskih vezi drugih molekul RNA ter ligacijo. Domene  ribocimov, katerih bazni pari se ujemajo s substratnimi in služijo za vezavo, so funkcionalno ločene od reaktivnih delov, ki vplivajo na cepitev. Tako lahko z modificiranjem teh vezavnih delov izbiramo, kam se bo ribocim vezal. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primera katalitične molekule RNA, ki delujeta kot [[encim]] sta [[ribonukleaza P]] in [[samoizrezujoči introni RNA]]. V zadnjem času pa odkrivajo in preučujejo vedno nove oblike katalitične RNA. Med drugim so odkrili majhne ribocime v rastlinskih RNA virusih pri katerih je katalitično aktivno področje molekul RNA sestavljeno iz 19-30 nukleotidov. Zaradi njihove značilne oblike in učinkovitega delovanja pri cepitvi vezi se je tega ribocima prijelo ime »encim kladivo«. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trditev, da nekatere oblike RNA lahko delujejo kot biološki katalizatorji, je bila potrjena leta 1989 s podelitvijo Nobelove nagrade za kemijo odkriteljema teh posebnih katalizatorjev, &#039;&#039;Sidneyu Altmanu&#039;&#039; in &#039;&#039;Thomasu Cechu&#039;&#039;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ribocimi so uporabni pri zdravljenju hepatitisa B in C, hiperlipidemije, ateroskleroze in črevesnega raka. Pripravili so tudi že ribocim, ki in vitro cepi RNA človeškega virusa HIV, ki povzroča AIDS. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[1]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=826&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[2]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=749&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. Temelji biokemije, str. 172, 173, 174&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Ribozyme Ribozymes, wikipedia]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*[http://exploringorigins.org/ribozymes.html Ribozymes]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
[[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bernarda</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4761</id>
		<title>Ribocimi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4761"/>
		<updated>2010-12-12T17:55:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bernarda: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Ribocimi&#039;&#039;&#039; so encimi [[RNA]] (večinoma le iz molekul RNA, kompleksnejši pa imajo še proteine), ki se vežejo na specifična zaporedja RNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Imajo kompleksno sekundarno in terciarno strukturo in lahko katalizirajo  različne reakcije (npr. samoizrezovanje, specifično cepljenje fosfodiesterskih vezi drugih molekul RNA ter ligacijo. Domene  ribocimov, katerih bazni pari se ujemajo s substratnimi in služijo za vezavo, so funkcionalno ločene od reaktivnih delov, ki vplivajo na cepitev. Tako lahko z modificiranjem teh vezavnih delov izbiramo, kam se bo ribocim vezal. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primera katalitične molekule RNA, ki delujeta kot [[encim]] sta [[ribonukleaza P]] in [[samoizrezujoči introni RNA]]. V zadnjem času pa odkrivajo in preučujejo vedno nove oblike katalitične RNA. Med drugim so odkrili majhne ribocime v rastlinskih RNA virusih pri katerih je katalitično aktivno področje molekul RNA sestavljeno iz 19-30 nukleotidov. Zaradi njihove značilne oblike in učinkovitega delovanja pri cepitvi vezi se je tega ribocima prijelo ime »encim kladivo«. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trditev, da nekatere oblike RNA lahko delujejo kot biološki katalizatorji, je bila potrjena leta 1989 s podelitvijo Nobelove nagrade za kemijo odkriteljema teh posebnih katalizatorjev, Sidneyu Altmanu in Thomasu Cechu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ribocimi so uporabni pri zdravljenju hepatitisa B in C, hiperlipidemije, ateroskleroze in črevesnega raka. Pripravili so tudi že ribocim, ki in vitro cepi RNA človeškega virusa HIV, ki povzroča AIDS. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[1]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=826&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[2]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=749&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. Temelji biokemije, str. 172, 173, 174&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Ribozyme Ribozymes, wikipedia]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*[http://exploringorigins.org/ribozymes.html Ribozymes]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
[[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bernarda</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4760</id>
		<title>Ribocimi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4760"/>
		<updated>2010-12-12T17:49:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bernarda: /* Zunanje povezave */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Ribocimi so encimi [[RNA]] (večinoma le iz molekul RNA, kompleksnejši pa imajo še proteine), ki se vežejo na specifična zaporedja RNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Imajo kompleksno sekundarno in terciarno strukturo in lahko katalizirajo  različne reakcije (npr. samoizrezovanje, specifično cepljenje fosfodiesterskih vezi drugih molekul RNA ter ligacijo. Domene  ribocimov, katerih bazni pari se ujemajo s substratnimi in služijo za vezavo, so funkcionalno ločene od reaktivnih delov, ki vplivajo na cepitev. Tako lahko z modificiranjem teh vezavnih delov izbiramo, kam se bo ribocim vezal. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primera katalitične molekule RNA, ki delujeta kot [[encim]] sta [[ribonukleaza P]] in [[samoizrezujoči introni RNA]]. V zadnjem času pa odkrivajo in preučujejo vedno nove oblike katalitične RNA. Med drugim so odkrili majhne ribocime v rastlinskih RNA virusih pri katerih je katalitično aktivno področje molekul RNA sestavljeno iz 19-30 nukleotidov. Zaradi njihove značilne oblike in učinkovitega delovanja pri cepitvi vezi se je tega ribocima prijelo ime »encim kladivo«. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trditev, da nekatere oblike RNA lahko delujejo kot biološki katalizatorji, je bila potrjena leta 1989 s podelitvijo Nobelove nagrade za kemijo odkriteljema teh posebnih katalizatorjev, Sidneyu Altmanu in Thomasu Cechu. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ribocimi so uporabni pri zdravljenju hepatitisa B in C, hiperlipidemije, ateroskleroze in črevesnega raka. Pripravili so tudi že ribocim, ki in vitro cepi RNA človeškega virusa HIV, ki povzroča AIDS. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[1]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=826&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[2]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=749&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. Temelji biokemije, str. 172, 173, 174&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
*[http://en.wikipedia.org/wiki/Ribozyme Ribozymes, wikipedia]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*[http://exploringorigins.org/ribozymes.html Ribozymes]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
[[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bernarda</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4756</id>
		<title>Ribocimi</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Ribocimi&amp;diff=4756"/>
		<updated>2010-12-12T17:24:31Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bernarda: /* Zunanje povezave */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Ribocimi so encimi [[RNA]] (večinoma le iz molekul RNA, kompleksnejši pa imajo še proteine), ki se vežejo na specifična zaporedja RNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Imajo kompleksno sekundarno in terciarno strukturo in lahko katalizirajo  različne reakcije (npr. samoizrezovanje, specifično cepljenje fosfodiesterskih vezi drugih molekul RNA ter ligacijo. Domene  ribocimov, katerih bazni pari se ujemajo s substratnimi in služijo za vezavo, so funkcionalno ločene od reaktivnih delov, ki vplivajo na cepitev. Tako lahko z modificiranjem teh vezavnih delov izbiramo, kam se bo ribocim vezal. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primera katalitične molekule RNA, ki delujeta kot [[encim]] sta ribonukleaza P in samoizrezujoči introni RNA. V zadnjem času pa odkrivajo in preučujejo vedno nove oblike katalitične RNA. Med drugim so odkrili majhne ribocime v rastlinskih RNA virusih pri katerih je katalitično aktivno področje molekul RNA sestavljeno iz 19-30 nukleotidov. Zaradi njihove značilne oblike in učinkovitega delovanja pri cepitvi vezi se je tega ribocima prijelo ime »encim kladivo«. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Trditev, da nekatere oblike RNA lahko delujejo kot biološki katalizatorji, je bila potrjena leta 1989 s podelitvijo Nobelove nagrade za kemijo odkriteljema teh posebnih katalizatorjev, [[Sidneyu Altmanu]] in [[Thomasu Cechu]]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ribocimi so uporabni pri zdravljenju hepatitisa B in C, hiperlipidemije, ateroskleroze in črevesnega raka. Pripravili so tudi že ribocim, ki in vitro cepi RNA človeškega virusa HIV, ki povzroča AIDS. &amp;lt;ref&amp;gt;  &amp;lt;/ref&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[1]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=826&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&amp;lt;sup&amp;gt;[2]&amp;lt;/sup&amp;gt;http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=749&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. Temelji biokemije, str. 172, 173, 174&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zunanje povezave ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*[http://exploringorigins.org/ribozymes.html Ribozyme]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
[[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Bernarda</name></author>
	</entry>
</feed>