https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Bla%C5%BE+Grjol 2026-04-06T12:43:26Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Dekstrani&diff=4982 2010-12-14T17:26:15Z

<p>Blaž Grjol: </p> <hr /> <div>'''Dekstran''' (lat. ''dexter'' - desni) je rezervni [[polisaharidi|polisaharid]], ki ga najdemo v [[kvasovke|kvasovkah]] in [[bakterije|bakterijah]]. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenteroides in L. dextranicum) v ustni votlini iz [[saharoza|saharoze]] sintetizirajo ekstracelularni dekstran, ki se kopiči in je pomembna komponenta zobnih oblog. Zaradi svojih lastnosti se dekstrane uporablja na številnih področjih. Najbolj razširjen je v medicini in farmaciji, uporabljajo ga tudi v kmetijstvu in celo fotografiji.<br /> <br /> ==Zgradba in lastnosti==<br /> <br /> Dekstran je polisaharid, ki ima glavno verigo iz [[glukoza|glukoznih]] ostankov povezanih z α(1→6) [[glikozidna vez|glikozidnimi vezmi]] in razvejitve z α(1→2), α(1→3) in α(1→4) glikozidnimi vezmi. Stopnja razvejanosti je okoli 5% [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/25/Dextran.png Kemijska struktura dekstrana]. Dekstran je topen v vodi in nekterih drugih topilih ([[metilsulfid]], [[formamid]], [[etilenglikol]] in [[glicerol]]). Njegova molekulska masa se giblje od 10 do 50.000 kilodaltonov.<br /> <br /> ==Uporaba==<br /> <br /> Vsestranska uporaba dekstrana je posledica njegovih ugodnih lastnosti (topen v vodi, biokompatibilen, biorazgradljiv, stabilen ostane več kot 5 let). V medicini ga uporabljajo za preprečevanje [[tromboza|tromboze]]. Pri tem dekstran povzroči spremembo v strukturi krvnega strdka (bolj enakomerno razporejene [[trombociti|krvne ploščice]] s preprostejšim [[fibrin|fibrinom]]), da se tako lažje razgradi. Uporaben je tudi kot nadomestilo za izgubljeno kri, zamenjava za krvno plazmo in kot snov za širjenje prostornine (angl. ''volume expansion'') pri [[anemija|anemiji]]. V teh primerih se navadno uporabljajo dekstran 40, dekstran 60 in dekstran 70 (številka pomeni molekulsko maso v kilodaltonih).<br /> <br /> ==Viri==<br /> <br /> * Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Stran 195<br /> * Tišler, Miha: Organska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stran 387<br /> * Johnson, Ted L.; Case, Christine L.: Laboratory experiments in microbiology. Redwood City: The Benjamin/Cummings Publishing Company, 1995. Stran 325-327<br /> * [http://en.wikipedia.org/wiki/Dextran Dextran, EN Wikipedia]<br /> * [http://hr.wikipedia.org/wiki/Dekstrani Dekstrani, HR wikipedia]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> <br /> * [http://www.dextran.net/dextran-properties.html Pharmacosmos, Dextran properties]<br /> * [http://www-esbs.u-strasbg.fr/notesdecours/2eme-annee/purification_prot/PDF/18116612AA.pdf A.N. de Belder: Dextran]<br /> <br /> [[Category: LEX]]</div>

Blaž Grjol https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Dekstrani&diff=4963 2010-12-13T10:49:01Z

<p>Blaž Grjol: New page: &#039;&#039;&#039;Dekstran&#039;&#039;&#039; (iz lat. dexter: desni) je rezervni polisaharid, ki ga najdemo v kvasovkah in bakterijah. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenter...</p> <hr /> <div>'''Dekstran''' (iz lat. dexter: desni) je rezervni [[polisaharidi|polisaharid]], ki ga najdemo v [[kvasovke|kvasovkah]] in [[bakterije|bakterijah]]. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenteroides in L. dextranicum) v ustni votlini iz [[saharoza|saharoze]] sintetizirajo ekstracelularni dekstran, ki se kopiči in je pomembna komponenta zobnih oblog. Zaradi svojih lastnosti se dekstrane uporablja na številnih področjih. Najbolj razširjen je v medicini in farmaciji, uporabljajo ga tudi v kmetijstvu in celo fotografiji.<br /> <br /> ==Zgradba in lastnosti==<br /> <br /> Dekstran je polisaharid, ki ima glavno verigo iz [[glukoza|glukoznih]] ostankov povezanih z α(1→6) [[glikozidna vez|glikozidnimi vezmi]] in razvejitve z α(1→2), α(1→3) in α(1→4) glikozidnimi vezmi. Stopnja razvejanosti je okoli 5% [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/25/Dextran.png Kemijska struktura dekstrana]. Dekstran je topen v vodi in nekterih drugih topilih ([[metilsulfid]], [[formamid]], [[etilenglikol]] in [[glicerol]]). Njegova molekulska masa se giblje od 10 do 50.000 kilodaltonov.<br /> <br /> ==Uporaba==<br /> <br /> Vsestranska uporaba dekstrana je posledica njegovih ugodnih lastnosti (topen v vodi, biokompatibilen, biorazgradljiv, stabilen ostane več kot 5 let). V medicini ga uporabljajo za preprečevanje [[tromboza|tromboze]]. Pri tem dekstran povzroči spremembo v strukturi krvnega strdka (bolj enakomerno razporejene [[trombociti|krvne ploščice]] s preprostejšim [[fibrin|fibrinom]]), da se tako lažje razgradi. Uporaben je tudi kot nadomestilo za izgubljeno kri, zamenjava za krvno plazmo in kot snov za širjenje prostornine pri [[anemija|anemiji]]. V teh primerih se navadno uporabljajo dekstran 40, dekstran 60 in dekstran 70 (številka pomeni molekulsko maso v kilodaltonih).<br /> <br /> ==Viri==<br /> <br /> * Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Stran 195<br /> * Tišler, Miha: Organska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stran 387<br /> * Johnson, Ted L.; Case, Christine L.: Laboratory experiments in microbiology. Redwood City: The Benjamin/Cummings Publishing Company, 1995. Stran 325-327<br /> * [http://en.wikipedia.org/wiki/Dextran Dextran, EN Wikipedia]<br /> * [http://hr.wikipedia.org/wiki/Dekstrani Dekstrani, HR wikipedia]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> <br /> * [http://www.dextran.net/dextran-properties.html Pharmacosmos, Dextran properties]<br /> * [http://www-esbs.u-strasbg.fr/notesdecours/2eme-annee/purification_prot/PDF/18116612AA.pdf A.N. de Belder: Dextran]<br /> <br /> [[Category: LEX]]</div>

Blaž Grjol