<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bla%C5%BE+Grjol</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bla%C5%BE+Grjol"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Bla%C5%BE_Grjol"/>
	<updated>2026-04-06T12:43:26Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Dekstrani&amp;diff=4982</id>
		<title>Dekstrani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Dekstrani&amp;diff=4982"/>
		<updated>2010-12-14T17:26:15Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Grjol: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Dekstran&#039;&#039;&#039; (lat. &#039;&#039;dexter&#039;&#039; - desni) je rezervni [[polisaharidi|polisaharid]], ki ga najdemo v [[kvasovke|kvasovkah]] in [[bakterije|bakterijah]]. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenteroides in L. dextranicum) v ustni votlini iz [[saharoza|saharoze]] sintetizirajo ekstracelularni dekstran, ki se kopiči in je pomembna komponenta zobnih oblog. Zaradi svojih lastnosti se dekstrane uporablja na številnih področjih. Najbolj razširjen je v medicini in farmaciji, uporabljajo ga tudi v kmetijstvu in celo fotografiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba in lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dekstran je polisaharid, ki ima glavno verigo iz [[glukoza|glukoznih]] ostankov povezanih z α(1→6) [[glikozidna vez|glikozidnimi vezmi]] in razvejitve z α(1→2), α(1→3) in α(1→4) glikozidnimi vezmi. Stopnja razvejanosti je okoli 5% [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/25/Dextran.png Kemijska struktura dekstrana]. Dekstran je topen v vodi in nekterih drugih topilih ([[metilsulfid]], [[formamid]], [[etilenglikol]] in [[glicerol]]). Njegova molekulska masa se giblje od 10 do 50.000 kilodaltonov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Uporaba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsestranska uporaba dekstrana je posledica njegovih ugodnih lastnosti (topen v vodi, biokompatibilen, biorazgradljiv, stabilen ostane več kot 5 let). V medicini ga uporabljajo za preprečevanje [[tromboza|tromboze]]. Pri tem dekstran povzroči spremembo v strukturi krvnega strdka (bolj enakomerno razporejene [[trombociti|krvne ploščice]] s preprostejšim [[fibrin|fibrinom]]), da se tako lažje razgradi. Uporaben je tudi kot nadomestilo za izgubljeno kri, zamenjava za krvno plazmo in kot snov za širjenje prostornine (angl. &#039;&#039;volume expansion&#039;&#039;) pri [[anemija|anemiji]]. V teh primerih se navadno uporabljajo dekstran 40, dekstran 60 in dekstran 70 (številka pomeni molekulsko maso v kilodaltonih).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Stran 195&lt;br /&gt;
* Tišler, Miha: Organska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stran 387&lt;br /&gt;
* Johnson, Ted L.; Case, Christine L.: Laboratory experiments in microbiology. Redwood City: The Benjamin/Cummings Publishing Company, 1995. Stran 325-327&lt;br /&gt;
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Dextran Dextran, EN Wikipedia]&lt;br /&gt;
* [http://hr.wikipedia.org/wiki/Dekstrani Dekstrani, HR wikipedia]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* [http://www.dextran.net/dextran-properties.html Pharmacosmos, Dextran properties]&lt;br /&gt;
* [http://www-esbs.u-strasbg.fr/notesdecours/2eme-annee/purification_prot/PDF/18116612AA.pdf A.N. de Belder: Dextran]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category: LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Grjol</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Dekstrani&amp;diff=4963</id>
		<title>Dekstrani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Dekstrani&amp;diff=4963"/>
		<updated>2010-12-13T10:49:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Grjol: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Dekstran&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (iz lat. dexter: desni) je rezervni polisaharid, ki ga najdemo v kvasovkah in bakterijah. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenter...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Dekstran&#039;&#039;&#039; (iz lat. dexter: desni) je rezervni [[polisaharidi|polisaharid]], ki ga najdemo v [[kvasovke|kvasovkah]] in [[bakterije|bakterijah]]. Bakterije rodu Leuconostoc (L. mesenteroides in L. dextranicum) v ustni votlini iz [[saharoza|saharoze]] sintetizirajo ekstracelularni dekstran, ki se kopiči in je pomembna komponenta zobnih oblog. Zaradi svojih lastnosti se dekstrane uporablja na številnih področjih. Najbolj razširjen je v medicini in farmaciji, uporabljajo ga tudi v kmetijstvu in celo fotografiji.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zgradba in lastnosti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dekstran je polisaharid, ki ima glavno verigo iz [[glukoza|glukoznih]] ostankov povezanih z α(1→6) [[glikozidna vez|glikozidnimi vezmi]] in razvejitve z α(1→2), α(1→3) in α(1→4) glikozidnimi vezmi. Stopnja razvejanosti je okoli 5% [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/25/Dextran.png Kemijska struktura dekstrana]. Dekstran je topen v vodi in nekterih drugih topilih ([[metilsulfid]], [[formamid]], [[etilenglikol]] in [[glicerol]]). Njegova molekulska masa se giblje od 10 do 50.000 kilodaltonov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Uporaba==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsestranska uporaba dekstrana je posledica njegovih ugodnih lastnosti (topen v vodi, biokompatibilen, biorazgradljiv, stabilen ostane več kot 5 let). V medicini ga uporabljajo za preprečevanje [[tromboza|tromboze]]. Pri tem dekstran povzroči spremembo v strukturi krvnega strdka (bolj enakomerno razporejene [[trombociti|krvne ploščice]] s preprostejšim [[fibrin|fibrinom]]), da se tako lažje razgradi. Uporaben je tudi kot nadomestilo za izgubljeno kri, zamenjava za krvno plazmo in kot snov za širjenje prostornine pri [[anemija|anemiji]]. V teh primerih se navadno uporabljajo dekstran 40, dekstran 60 in dekstran 70 (številka pomeni molekulsko maso v kilodaltonih).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Viri==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* Boyer, Rodney F.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005. Stran 195&lt;br /&gt;
* Tišler, Miha: Organska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stran 387&lt;br /&gt;
* Johnson, Ted L.; Case, Christine L.: Laboratory experiments in microbiology. Redwood City: The Benjamin/Cummings Publishing Company, 1995. Stran 325-327&lt;br /&gt;
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Dextran Dextran, EN Wikipedia]&lt;br /&gt;
* [http://hr.wikipedia.org/wiki/Dekstrani Dekstrani, HR wikipedia]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zunanje povezave==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* [http://www.dextran.net/dextran-properties.html Pharmacosmos, Dextran properties]&lt;br /&gt;
* [http://www-esbs.u-strasbg.fr/notesdecours/2eme-annee/purification_prot/PDF/18116612AA.pdf A.N. de Belder: Dextran]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category: LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Grjol</name></author>
	</entry>
</feed>