<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bla%C5%BE+Zdovc</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Bla%C5%BE+Zdovc"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Bla%C5%BE_Zdovc"/>
	<updated>2026-06-10T04:18:12Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Citozin&amp;diff=7735</id>
		<title>Citozin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Citozin&amp;diff=7735"/>
		<updated>2013-01-06T21:34:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10 g/mol.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNA, RNA in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNA in RNA je sparjen z bazo [[gvanin]]om, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v [[uracil]] (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom [[DNK-transferaza]] metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
strukturna formula citozina:&lt;br /&gt;
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Citozin&amp;diff=7734</id>
		<title>Citozin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Citozin&amp;diff=7734"/>
		<updated>2013-01-06T21:32:53Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNA, RNA in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNA in RNA je sparjen z bazo [[gvanin]]om, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v [[uracil]] (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom [[DNK-transferaza]] metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
strukturna formula citozina:&lt;br /&gt;
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Citozin&amp;diff=7732</id>
		<title>Citozin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Citozin&amp;diff=7732"/>
		<updated>2013-01-06T21:29:19Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: New page: == Citozin ==  Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega a...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
strukturna formula citozina:&lt;br /&gt;
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7725</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7725"/>
		<updated>2013-01-06T21:12:49Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Splošno&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
strukturna formula citozina:&lt;br /&gt;
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7724</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7724"/>
		<updated>2013-01-06T21:10:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Splošno&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
slika:&lt;br /&gt;
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7703</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7703"/>
		<updated>2013-01-06T16:08:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Splošno&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7702</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7702"/>
		<updated>2013-01-06T16:08:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Splošno&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7701</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7701"/>
		<updated>2013-01-06T16:07:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Splošno&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Zgodovina&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;Pomen za organizem&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP). V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7700</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7700"/>
		<updated>2013-01-06T15:58:58Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7699</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7699"/>
		<updated>2013-01-06T15:57:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7698</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7698"/>
		<updated>2013-01-06T15:54:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[ [ Category:LEX ] ]&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7697</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7697"/>
		<updated>2013-01-06T15:52:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: /* Citozin */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
[ [ Category:LEX ] ]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7696</id>
		<title>User:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7696"/>
		<updated>2013-01-06T15:46:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: New page: == Citozin ==  &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterociklične...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7695</id>
		<title>User talk:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7695"/>
		<updated>2013-01-06T15:45:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7694</id>
		<title>User talk:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7694"/>
		<updated>2013-01-06T15:42:30Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7693</id>
		<title>User talk:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7693"/>
		<updated>2013-01-06T15:41:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Image:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Viri:&lt;br /&gt;
http://www.worldofmolecules.com/life/cytosine.htm&lt;br /&gt;
http://en.wikibooks.org/wiki/Structural_Biochemistry/Nucleic_Acid/Nitrogenous_Bases/Purines/Cytosine&lt;br /&gt;
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biologi/AminoKsl.pdf&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7692</id>
		<title>User talk:Blaž Zdovc</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User_talk:Bla%C5%BE_Zdovc&amp;diff=7692"/>
		<updated>2013-01-06T15:40:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Blaž Zdovc: New page: == Citozin ==  &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterociklične...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Citozin ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Citozin je ena od petih glavnih dušikovih baz, ki se uporablja za shranjevanje in prenos genetskih informacij v celici. Je pirimidni derivat s strukturo heterocikličnega aromatskega obroča na katerega sta vezani dve funkcionalni skupini (ketonska skupina na položaju 2 in amino skupina na položaju 4). Drugo ime za citozin je 2-okso-4-aminopirimidin. Njegova molekulska formula je C4H5N3O, molekulska masa pa 111.10. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Citozin so odkrili leta 1894, ko so ga izolirali iz tkiva priželjca. Strukturo, kot jo poznamo danes so predlagali v letu 1903, ko so ga uspešno sintetizirali v laboratoriju. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v DNK, RNK in v nekaterih nukleotidih. Kot citozin trifosfat (CTP), lahko deluje kot kofaktor za encime, tako da prenese fosfat za sintezo adenozin difosfata (ADP), ki pa se kasneje sintetizira naprej v adenozin trifosfat (ATP).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V DNK in RNK je sparjen z bazo gvaninom, vendar nima stabilne strukture, zato se lahko pretvori v uracil (spontana deaminacija ). Citozin lahko z encimom DNK-transferaza metiliramo, da nastane 5-metilcitozin; protitelo  &lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Image:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Cytosine_chemical_structure.png]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Blaž Zdovc</name></author>
	</entry>
</feed>