https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Blukic 2026-05-14T06:20:43Z User contributions MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1816 2009-12-30T19:25:18Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu[http://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Leeds] in Michiganu[http://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Michigan] so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo''[http://en.wikipedia.org/wiki/In_vivo], s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij. Identifikacija mutacij[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation], ki stabilizirajo protein je zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1815 2009-12-30T19:24:42Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu[http://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Leeds] in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo''[http://en.wikipedia.org/wiki/In_vivo], s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij. Identifikacija mutacij[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation], ki stabilizirajo protein je zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1814 2009-12-30T19:22:42Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo''[http://en.wikipedia.org/wiki/In_vivo], s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij. Identifikacija mutacij[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation], ki stabilizirajo protein je zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1813 2009-12-30T19:22:01Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij. Identifikacija mutacij[http://en.wikipedia.org/wiki/Mutation], ki stabilizirajo protein je zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1765 2009-12-30T14:57:54Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij. Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein je zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1764 2009-12-30T14:56:46Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij. Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SeznamNovic-B09&diff=1612 2009-12-27T15:33:03Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>=Seznam novic po področjih=<br /> Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]). <br /> <br /> <br /> ===Encimatika===<br /> [[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]] Alenka Mikuž, 23.12.2009<br /> <br /> ===Biokemija bolezni===<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009<br /> <br /> [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami ]] Maruša Rajh, 16.12.2009<br /> <br /> [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] Janez Meden, 15. 12. 2009<br /> <br /> [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje%2C_ki_bo_morda_pripomoglo_pojasniti%2C_zakaj_hepatitis_B_bolj_prizadene_mo%C5%A1ke_kot_%C5%BEenske Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske] Tine Tesovnik, 22. 12. 2009<br /> <br /> [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nova_razlaga%2C_kako_telo_prepre%C4%8Duje_nastanek_novih_%C5%BEil Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil] Vid Puž, 05.01.2010<br /> ===Nevrobiokemija===<br /> [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] Špela Medic, 9.12.2009<br /> <br /> [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009<br /> <br /> [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] Tea Lenarcic, 15.12.2009<br /> <br /> [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] Pia Pužar Dominkuš, 12.1.2010<br /> <br /> ===Genomika===<br /> [[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] Daša Janeš, 5.1.2010<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Nanobiotehnologija===<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Celična biokemija===<br /> [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] Tjaša Lukan, 8.12.2009<br /> <br /> [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)]] Špela Petelin, 5.1.2010<br /> <br /> [[odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] Branislav Lukić 13.1.2010<br /> <br /> ===Hormonska regulacija===<br /> [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009<br /> <br /> ===Metabolizem===<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] Gregor Kurinčič, 23.12.2009<br /> <br /> ===Signalne poti v celicah===<br /> [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] Ana Bajc, 15. 12. 2009<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Imunologija===<br /> [[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]] Alenka Buh, 25.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> <br /> ===Genetika===<br /> [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] Andraž Šmon, 22.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA]] Primož Bembič, 16.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Odkrit gen odgovoren za postmejotično represijo spolnih kromosomov pri mišjih samcih]] Jasna Brčić,6.1.2010<br /> ===Forenzika===<br /> [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] Tanja Guček, 16.12.2009<br /> &lt;br&gt;<br /> ===Proteomika===<br /> [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] Alenka Bombač, 23.12.2009<br /> &lt;br&gt;</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&diff=1611 2009-12-27T15:27:47Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&lt;br&gt;<br /> Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br&gt;<br /> &lt;hr&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> == Seminarski roki: ==<br /> <br /> '''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&lt;br&gt;<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;id=986]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tine T., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Vid P., Špela P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&lt;br&gt;''<br /> 3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregor K., Daša J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]]&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Karmen K., Matej C.&lt;br&gt;''<br /> 3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Katja P., Blaž S.&lt;br&gt;''<br /> 3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&amp;_udi=B6WSR-4XNW6M0-5&amp;_user=10&amp;_coverDate=11%2F13%2F2009&amp;_rdoc=5&amp;_fmt=high&amp;_orig=browse&amp;_srch=doc-info(%23toc%237053%232009%23999639996%231559117%23FLA%23display%23Volume)&amp;_cdi=7053&amp;_sort=d&amp;_docanchor=&amp;view=c&amp;_ct=18&amp;_acct=C000050221&amp;_version=1&amp;_urlVersion=0&amp;_userid=10&amp;md5=d1b60b299f8dcdbb2b452d4db5aacc3e] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Urška S., Maja K.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Saška P., Zorica L.&lt;br&gt;''<br /> 2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Sabina M., Špela A.&lt;br&gt;''<br /> 3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Špela B., Branislav L.&lt;br&gt;''<br /> 2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&lt;br&gt;''<br /> 3 Alenka Mikuž - [[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]][http://www.andrologyjournal.org/cgi/rapidpdf/jandrol.109.008052v1]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Urška S., Blaž S.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 29.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Janez M., Ana B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Daša Janeš - [[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tea L., Maja K.&lt;br&gt;''<br /> 3 Špela Petelin - [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)]] [http://www.springerlink.com/content/a74w67w6m0837034/?p=5ad812d45e74446ab6760f3224470ef4&amp;pi=1]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Saška P., Zorica L.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Buh [[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]][http://jbiol.com/content/8/10/93]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&lt;br&gt;''<br /> 2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in imunoglobinov IgY pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Sabina M., Špela A.&lt;br&gt;''<br /> 3 jasna brčić&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm]<br /> ''Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Sara Pintar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> 3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Janez M., Matej C.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Blaž Svetic - [[Antifibrotični učinki zelenega čaja]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101359.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tea L., Ana B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Matej Cibic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alenka M., Primož B.&lt;br&gt;''<br /> 3 Branislav Lukić - [[odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Tine T., Špela P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Urška Slapšak &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Maruša R., Vid P.&lt;br&gt;''<br /> 3 Saška Polanc&lt;br&gt; - [[Razumevanje smiselnosti popravkov v DNA pri rakavih obolenjih]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]<br /> ''Recenzenta: Sara P., Katja P.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maja Kozlevčar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&lt;br&gt;''<br /> 2 Sabina Mavretič &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&lt;br&gt;''<br /> 3 Zorica Latinović &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&lt;br&gt;''</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&diff=1610 2009-12-27T15:23:50Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&lt;br&gt;<br /> Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br&gt;<br /> &lt;hr&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> == Seminarski roki: ==<br /> <br /> '''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&lt;br&gt;<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;id=986]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tine T., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Vid P., Špela P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&lt;br&gt;''<br /> 3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregor K., Daša J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]]&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Karmen K., Matej C.&lt;br&gt;''<br /> 3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Katja P., Blaž S.&lt;br&gt;''<br /> 3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&amp;_udi=B6WSR-4XNW6M0-5&amp;_user=10&amp;_coverDate=11%2F13%2F2009&amp;_rdoc=5&amp;_fmt=high&amp;_orig=browse&amp;_srch=doc-info(%23toc%237053%232009%23999639996%231559117%23FLA%23display%23Volume)&amp;_cdi=7053&amp;_sort=d&amp;_docanchor=&amp;view=c&amp;_ct=18&amp;_acct=C000050221&amp;_version=1&amp;_urlVersion=0&amp;_userid=10&amp;md5=d1b60b299f8dcdbb2b452d4db5aacc3e] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Urška S., Maja K.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Saška P., Zorica L.&lt;br&gt;''<br /> 2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Sabina M., Špela A.&lt;br&gt;''<br /> 3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Špela B., Branislav L.&lt;br&gt;''<br /> 2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&lt;br&gt;''<br /> 3 Alenka Mikuž - [[Histon-demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]][http://www.andrologyjournal.org/cgi/rapidpdf/jandrol.109.008052v1]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Urška S., Blaž S.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 29.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Janez M., Ana B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Daša Janeš - [[Izražanje genov pri adenokarcinomu sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tea L., Maja K.&lt;br&gt;''<br /> 3 Špela Petelin - [[Vpliv melatonina na proliferacijo enojedrnih celic iz novorojenčkove posteljice (placente)]] [http://www.springerlink.com/content/a74w67w6m0837034/?p=5ad812d45e74446ab6760f3224470ef4&amp;pi=1]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Saška P., Zorica L.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Buh [[Splošna aktivacija imunskega sistema kot posledica zmanjšanega števila CD4+T celic]][http://jbiol.com/content/8/10/93]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&lt;br&gt;''<br /> 2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in imunoglobinov IgY pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Sabina M., Špela A.&lt;br&gt;''<br /> 3 jasna brčić&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm]<br /> ''Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Sara Pintar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> 3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Janez M., Matej C.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Blaž Svetic - [[Antifibrotični učinki zelenega čaja]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101359.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tea L., Ana B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Matej Cibic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alenka M., Primož B.&lt;br&gt;''<br /> 3 Branislav Lukić - [[Izboljševanje stabilnosti proteinov ''in vivo'']] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Tine T., Špela P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Urška Slapšak &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Maruša R., Vid P.&lt;br&gt;''<br /> 3 Saška Polanc&lt;br&gt; - [[Razumevanje smiselnosti popravkov v DNA pri rakavih obolenjih]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]<br /> ''Recenzenta: Sara P., Katja P.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maja Kozlevčar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&lt;br&gt;''<br /> 2 Sabina Mavretič &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&lt;br&gt;''<br /> 3 Zorica Latinović &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&lt;br&gt;''</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1609 2009-12-27T15:21:35Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij.Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov (v tem primeru, mesto za vezavo E7 kolicina). Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1608 2009-12-27T15:16:38Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij.Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Avtorji so analizrali protein Im7. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov. Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1607 2009-12-27T15:13:48Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij.Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov. Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1606 2009-12-27T15:13:26Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij.Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina. To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik r+teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov. Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1605 2009-12-27T15:11:47Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol. Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij.Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina.To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik r+teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov. Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Odkrit_nov_na%C4%8Din_za_stabilizacijo_proteinov&diff=1604 2009-12-27T15:11:33Z

<p>Blukic: New page: Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol.Zato lahko majhna destabilizacijska s...</p> <hr /> <div>Proteini so pod fiziološkimi pogoji, marginalno stabilne molekule. Termodinamična stabilnost večine globularnih proteinov je približno 12-42kJ/mol.Zato lahko majhna destabilizacijska sprememba v nekem ključnem proteinu vodi do bolezni in posledično do smrti. Ta rahla stabilnost je tudi razlog, da je proizvodnja in uporaba proteinov v medicini in pri raziskavah, zapletena. Raziskovalci z univerz v Leedsu in Michiganu so opisali novo metodo za stabiliziranje specifičnih proteinov ''in vivo'', s tem, ko se proteinska stabilnost poveže z antibiotično odpornostjo bakterij.Identifikacija mutacij, ki stabilizirajo protein zahtevna saj je večina substitucij destabilizirajočih. Odkrili so, da ko je protein vključen na sredino antibiotskega rezistenčnega označevalca (markerja), postane bakterijska antibiotska odpornost odvisna od stabilnosti tega proteina.To je znanstvenikom omogočilo lahko izbiro mstabilizirajočih mutacij v proteinih z uporabo enostavnega testa preživetja za bakterijsko rast na antibiotiku. Možnost izboljšanja stabilnosti ''in vivo'' ima poleg praktične uporabnosti tudi velik r+teoretičen pomen, saj lahko nakaže kako so se formirala zaporedja v proteinih. Mutacije, ki so izboljšale stabilnost proteinov so bile večinoma na ključnih mestih , povezanih z funkcijo proteinov. Iz tega so avtorji sklepali, da so proteini zgrajeni tako da je stabilnost optimalna in ne maksimalna.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&diff=1444 2009-12-13T19:28:20Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&lt;br&gt;<br /> Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br&gt;<br /> &lt;hr&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> == Seminarski roki: ==<br /> <br /> '''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alexandra B., Primož B.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&lt;br&gt;<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;id=986]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tine T., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Vid P., Špela P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M.&lt;br&gt;''<br /> 3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregor K., Daša J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Janez Meden: [[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]]&lt;br&gt;<br /> <br /> ''Recenzenta: Branislav L., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Karmen K., Matej C.&lt;br&gt;''<br /> 3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Pia P.D., Sara P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Katja P., Blaž S.&lt;br&gt;''<br /> 3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Urška S., Maja K.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Saška P., Zorica L.&lt;br&gt;''<br /> 2 Andraž Šmon: [[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111130942.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Sabina M., Špela A.&lt;br&gt;''<br /> 3 Tine Tesovnik: [[Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118112425.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Špela B., Branislav L.&lt;br&gt;''<br /> 2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Aljaž G., Špela M.&lt;br&gt;''<br /> 3 Alenka Mikuž - [[Histonska demetilaza JHDM2A vpliva na moško neplodnost in debelost]]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Urška S., Blaž S.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 21.12., recenzenti popravijo do 28.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Vid Puž - [[Nova razlaga, kako telo preprečuje nastanek novih žil]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091111092043.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Janez M., Ana B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Daša Janeš - [[Izražanje genov v adenokarcinoma sitastih sinusov]] [http://www.biomedcentral.com/1755-8794/2/65] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tea L., Maja K.&lt;br&gt;''<br /> 3 Špela Petelin&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Saška P., Zorica L.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 30.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Buh &lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Maruša R., Tanja G.&lt;br&gt;''<br /> 2 karmen kmet- [[komplementarno delovanje nanocevk in protiteles pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Sabina M., Špela A.&lt;br&gt;''<br /> 3 jasna brčić&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tjaša L., Špela M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 29.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Pia Pužar Dominkuš - [[Aktivacija genskega izražanja holesterola v živčnih celicah kot posledica okužbe s prionom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091118101401.htm]<br /> ''Recenzenta: Aljaž G., Špela B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Sara Pintar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B.&lt;br&gt;''<br /> 3 Katja Pernek - [[Proteinsko inženirstvo pospešuje raziskovanje Alzheimerjeve bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029151318.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Janez M., Matej C.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 30.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Blaž Svetic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tea L., Ana B.&lt;br&gt;''<br /> 2 Matej Cibic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alenka M., Primož B.&lt;br&gt;''<br /> 3 Branislav Lukić - [[Odkrit nov način za stabilizacijo proteinov]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091210125544.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Andraž Š., Daša J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] &lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Tine T., Špela P.&lt;br&gt;''<br /> 2 Urška Slapšak &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Maruša R., Vid P.&lt;br&gt;''<br /> 3 Saška Polanc&lt;br&gt; - [[Razumevanje smiselnosti popravkov v DNA pri rakavih obolenjih]] [[http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091203171716.htm]]<br /> ''Recenzenta: Sara P., Katja P.&lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maja Kozlevčar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Alenka B., Karmen K.&lt;br&gt;''<br /> 2 Sabina Mavretič &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D.&lt;br&gt;''<br /> 3 Zorica Latinović &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregor K., Tanja G.&lt;br&gt;''</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=1091 2009-11-30T14:00:29Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> ----<br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je '''fosfolipidni dvosloj''', ki je '''neprepusten''' za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov.<br /> <br /> Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja.<br /> <br /> Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). <br /> <br /> Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-'''glikokaliksom'''. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]<br /> <br /> Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov:''' fosfatidilholin''', '''sfingomielin'''(zunanja plast), '''fosfatidiletanolamin''', '''fosfatidilserin'''(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran.<br /> <br /> Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni temperaturi so membrane fluidne; če temperatura pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Nekateri od slednjih so vstavljeni v zunanji del dvosloja z GPI-sidri (glikozilfosfatidilinozitol). Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.<br /> <br /> ''' Periferni proteini ''' niso vstavljeni v hidrofobno notranjost, temveč so povezani z integralnimi membranskimi proteini prek ionskih vezi (te vezi se pretrgajo pri ekstremnem pH ali visoki koncentraciji soli).<br /> <br /> Nekateri transmembranski proteini ne predirajo membrano z α heliksom, primer za to so porini, ki oblikujejo kanale v zunanjih membranah nekaterih bakterij.<br /> <br /> ==Viri==<br /> <br /> 1.) Copper G.M., Hausman R.E. The Cell A Molecular Approach. 4th edition<br /> <br /> 2.) http://en.wikipedia.org/wiki/Cell_membrane<br /> <br /> 3.) Alberts.B et at., Essential cell biology, 2th edition</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=680 2009-11-25T18:33:01Z

<p>Blukic: /* Viri */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Nekateri od slednjih so vstavljeni v zunanji del dvosloja z GPI-sidri (glikozilfosfatidilinozitol). Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.<br /> <br /> ''' Periferni proteini ''' niso vstavljeni v hidrofobno notranjost, temveč so povezani z integralnimi membranskimi proteini prek ionskih vezi (te vezi se pretrgajo pri ekstremnem pH ali visoki koncentraciji soli).<br /> <br /> Nekateri transmembranski proteini ne predirajo membrano z α heliksom, primer za to so porini, ki oblikujejo kanale v zunanjih membranah nekaterih bakterij.<br /> <br /> ===Viri===<br /> <br /> Copper G.M., Hausman R.E. The Cell A Molecular Approach. 4th edition</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=679 2009-11-25T18:30:20Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Nekateri od slednjih so vstavljeni v zunanji del dvosloja z GPI-sidri (glikozilfosfatidilinozitol). Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.<br /> <br /> ''' Periferni proteini ''' niso vstavljeni v hidrofobno notranjost, temveč so povezani z integralnimi membranskimi proteini prek ionskih vezi (te vezi se pretrgajo pri ekstremnem pH ali visoki koncentraciji soli).<br /> <br /> Nekateri transmembranski proteini ne predirajo membrano z α heliksom, primer za to so porini, ki oblikujejo kanale v zunanjih membranah nekaterih bakterij.<br /> <br /> ===Viri===</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=678 2009-11-25T18:22:09Z

<p>Blukic: /* Membranski proteini */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Nekateri od slednjih so vstavljeni v zunanji del dvosloja z GPI-sidri (glikozilfosfatidilinozitol). Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.<br /> <br /> ''' Periferni proteini ''' niso vstavljeni v hidrofobno notranjost, temveč so povezani z integralnimi membranskimi proteini prek ionskih vezi (te vezi se pretrgajo pri ekstremnem pH ali visoki koncentraciji soli).<br /> <br /> Nekateri transmembranski proteini ne predirajo membrano z α heliksom, primer za to so porini, ki oblikujejo kanale v zunanjih membranah nekaterih bakterij.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=677 2009-11-25T18:09:38Z

<p>Blukic: /* Membranski proteini */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.<br /> <br /> ''' Periferni proteini ''' niso vstavljeni v hidrofobno notranjost, temveč so povezani z integralnimi membranskimi proteini prek ionskih vezi (te vezi se pretrgajo pri ekstremnem pH ali visoki koncentraciji soli).<br /> <br /> Nekateri transmembranski proteini ne predirajo membrano z α heliksom, primer za to so porini, ki oblikujejo kanale v zunanjih membranah nekaterih bakterij.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=676 2009-11-25T18:03:21Z

<p>Blukic: /* Membranski proteini */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.<br /> <br /> ''' Periferni proteini ''' niso vstavljeni v hidrofobno notranjost, temveč so povezani z integralnimi membranskimi proteini prek ionskih vezi (te vezi se pretrgajo pri ekstremnem pH ali visoki koncentraciji soli).</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=675 2009-11-25T17:58:23Z

<p>Blukic: /* Membranski proteini */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> ''' Integralni proteini ''' so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=674 2009-11-25T17:57:22Z

<p>Blukic: /* Membranski proteini */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> Integralni proteini so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin.[[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]] Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=673 2009-11-25T17:56:42Z

<p>Blukic: /* Membranski proteini */</p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, integralne in periferne membranske proteine.<br /> <br /> Integralni proteini so lahko transmembranski ali pa so vgrajeni v membrano le z lipidnim delom, na katerega je proteinski del vezan kovalentno. Transmembranski proteini lahko dvosloj predirajo večkrat z α heliksom 20-25 hidrofobnih aminokislin. Večina je glikozilirana v Golgijevem aparatu. [[http://molsim.chem.uva.nl/research/TMsignalling_lizhe/transmembrane.gif]]</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=672 2009-11-25T17:40:17Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini) in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, periferne in integralne membranske proteine.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=671 2009-11-25T17:39:43Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> Zunanja površina plazmaleme živalskih celic je prekrita s plastjo bogato z ogljikovimi hidrati-glikokaliksom. Glikokaliks vsebuje oligosaharide vezane na membanske proteine (glikoproteini)in lipide (glikolipidi).<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, periferne in integralne membranske proteine.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=670 2009-11-25T17:35:06Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema''' (celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, periferne in integralne membranske proteine.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=669 2009-11-25T17:34:50Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je 6-10nm debela meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]] Membanski proteini se delijo na dve veliki skupini, periferne in integralne membranske proteine.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=668 2009-11-25T17:26:54Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==<br /> <br /> Za razliko od lipidov (osnovni strukturni elementi membrane) so proteini zadolženi za specifične membranske funkcije.[[http://www.accessexcellence.org/RC/VL/GG/ecb/ecb_images/11_20_membrane_proteins.jpg]]</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=667 2009-11-25T17:22:47Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost<br /> <br /> == Membranski proteini ==</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=666 2009-11-25T17:21:59Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> <br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> <br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> <br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=665 2009-11-25T17:20:34Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.<br /> <br /> Fluidnost fosfolipidnega dvosloja je odvisna od zgradbe membrane:<br /> - pri telesni T so membrane fluidne; če T pade postanejo rigidne<br /> - čim večja je vsebnost holesterola tem manjša je fluidnost<br /> - čim daljši so repi ali čim več je nasičenih maščobnih kislin tem manjša je fluidnost</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=664 2009-11-25T17:14:37Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, sfingomielin(zunanja plast), fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin(notranja plast) ; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran. Poleg fosfolipidov so v membrani prisotni tudi glikolipidi(notranja plast) in holesterol(obe plasti).<br /> <br /> Fosfolipidi se gibljejo po membrani z lateralno difuzijo v okviru enega sloja, druga možnost je flip-flop oziroma preskok iz ene plasti v drugo(katalizira ga fosfolipidni translokator), molekule pa se lahko hitro gibljejo okoli svoje osi z rotacijo.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=663 2009-11-25T16:58:31Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==<br /> <br /> Molekule lipidov so sestavljene iz polarne glave ter nepolarnega repa. Hidrofobni repi molekul, ki tvorijo fosfolipidni dvosloj so stisnjeni skupaj, tako da so hidrofilne glave izpostavljene okolju in notranjosti celice.[[http://www.fz-juelich.de/isb/isb-1/datapool/page/28/Figure1-500.jpg]]Plazmaleme živalskih celic vsebujejo štiri glavne vrste fosfolipidov: fosfatidilholin, fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin in sfingomielin; ti lipidi so razporejeni asimetrično med obe plasti dvosloja ter tvorijo več kot polovico vseh lipidov v večini membran.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=662 2009-11-25T16:42:21Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> == Fosfolipidni dvosloj ==</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=661 2009-11-25T16:41:36Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.<br /> Lipidi in proteini so med seboj povezani z nekovalentnimi vezmi.<br /> <br /> === Fosfolipidni dvosloj ===</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=660 2009-11-25T16:37:48Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=659 2009-11-25T16:37:28Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=658 2009-11-25T16:37:12Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] <br /> <br /> Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=657 2009-11-25T16:35:59Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja. Razmerje med številom membranskih proteinov in lipidov je pri večini celic 50%:50%,izjeme so Schwanove celice(25% proteinov) ter mitohondrijske celice(75%proteinov). Ker so proteini veliko večji od lipidov je masno razmerje takšno, da na eno molekulo proteina pride 50-100 molekul lipidov.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=656 2009-11-25T16:21:29Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov.[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/plasmamembrane/images/plasmamembranefigure1.jpg]] Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Plazmalema&diff=655 2009-11-25T16:20:40Z

<p>Blukic: New page: &#039;&#039;&#039;Plazmalema&#039;&#039;&#039;(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in ...</p> <hr /> <div>'''Plazmalema'''(celična membrana) je meja, ki ločuje notranjost evkariontskih in prokariontskih celic od okolja. Ker je selektivno prepustna, plazmalema odloča o vsebini citoplazme in s tem določa celično identiteto. Kot večina drugih celičnih membran je tudi plazmalema sestavljena iz proteinov in lipidov. Osnovni gradnik plazmaleme je fosfolipidni dvosloj, ki je neprepusten za večino bioloških molekul, zato je prehod ionov in večine bioloških molekul je odvisen od membranskih proteinov. Membranski proteini so odgovorni za selektivni prehod molekul v in iz celice, omogočajo tudi medcelične interakcije pri večceličnih organizmih ter služijo kot sprejemniki za vstopajoče signale iz okolja.</div>

Blukic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BiokemSeminar-SkupineNovica-B09&diff=239 2009-10-20T10:38:53Z

<p>Blukic: </p> <hr /> <div>Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.&lt;br&gt;&lt;br&gt; <br /> Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo].&lt;br&gt;<br /> Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša.&lt;br&gt;&lt;br&gt;<br /> Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.&lt;br&gt;<br /> &lt;hr&gt;&lt;br&gt;<br /> <br /> == Seminarski roki: ==<br /> <br /> '''Predstavitev 24.11.''' {rok za oddajo 1. verzije 10.11., recenzenti popravijo do 17.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 25.11.''' {rok za oddajo 1. verzije 11.11., recenzenti popravijo do 18.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 Špela Alič&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.}&lt;br&gt;<br /> 1 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Tjaša Lukan&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 Blaž Svetic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Aljaž Gaber&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Alexandra Bogožalec&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Janez Meden &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Andraž Šmon &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 Ana Bajc&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Maruša Rajh &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Tanja Guček &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 Primož Bembič&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alexandra Bogožalec&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Aljaž Gaber&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 Alenka Bombač &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Gregor Kurinčič &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 Alenka Mikuž &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.}&lt;br&gt;<br /> 1 &lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Pia Pužar Dominkuš &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Sara Pintar &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Blaž Svetic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Matej Cibic&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 Branislav Lukić&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 Davor Škofič Maurer &lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 Urška Slapšak &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 Saška Polanc&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> <br /> <br /> <br /> '''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.}&lt;br&gt;<br /> 1 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 3 &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''</div>

Blukic