<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Dianca</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Dianca"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Special:Contributions/Dianca"/>
	<updated>2026-04-08T16:43:10Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.39.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klorofil&amp;diff=2563</id>
		<title>Klorofil</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klorofil&amp;diff=2563"/>
		<updated>2010-01-05T16:47:47Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dianca: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge), se nahaja v kloroplastih in je bistvenega pomena za proces fotosinteze, saj rastlinam omogoča pridobivanje energije (oz. pridelavo hrane) z izrabljanjem svetlobne energije. Absorbira modri in rdeči del spektra in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zgradba: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil je kemijsko  heterociklična aromatska spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami. &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Osnovni gradnik molekule je pirolni obroč. V molekuli klorofila so povezana štiri pirolna jedra ( pirol:  http://en.wikipedia.org/wiki/Pyrrole ) prek metinskih (− C =) skupin v obročast porfinski skelet( porfin: http://en.wikipedia.org/wiki/Porphin ).  V središču tega skeleta je kompleksno vezan magnezijev atom. Na tretjem pirolnem obroču je vezan petčlenski obroč, karboksilna skupina na njem pa je zaestrena z metanolom. Stranske verige na pirolnih obročih so štiri metilne skupine, ena etilna skupina, ena vinilna skupina( vinil: http://en.wikipedia.org/wiki/Vinyl ) in ostanek propanojske kisline, ki je zaestren s fitolom (alkohol z dolgo alkilno verigo).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tipi klorofila: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil a( C55 H72 O5 N4 Mg): &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Je tip klorofila, ki je najpogostejši in prevladuje v fotosintetskih organizmih kot so višje rastline in zelene ter rdeče alge.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil b (C55 H70 O6 N4 Mg): &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skoraj vse višje rastline in zelene alge vsebujejo zelenorumeni klorofil b, ki je bolj topen kot klorofil a, zaradi karbonilne skupine.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil c1 (C35 H30 O5 N4 Mg) in c2 (C35 H28 O5 N4 Mg): &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil c1 in c2 se pojavljata samo pri algah(večinoma rjave alge).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil d (C54 H70 O6 N4 Mg): &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v morskih rdečih algah in cianobakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zgradba vseh tipov, dodatna razlaga in slikovno gradivo  je prikazano na spletni strani Wikipedije: http://en.wikipedia.org/wiki/Chlorophyll&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Leksikon KEMIJA, Učila International, 2004 &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Spletne strani: &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Spletna biologija: http://www.biology-online.org/dictionary/Chlorophyll &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Klorofil &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dianca</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klorofil&amp;diff=2082</id>
		<title>Klorofil</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Klorofil&amp;diff=2082"/>
		<updated>2010-01-04T17:49:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dianca: New page: Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list).   Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge)...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge), se klorofil nahaja v kloroplastih in je bistvenega pomena za proces fotosinteze, saj rastlinam omogoča pridobivanje energije (oz. pridelavo hrane) z izrabljanjem svetlobne energije. Klorofil absorbira modri in rdeči del spektra in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Zgradba: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil je kemijsko  heterociklična aromatska spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami.&lt;br /&gt;
Osnovni gradnik molekule je pirolni obroč. V molekuli klorofila so povezana štiri pirolna jedra ( pirol:  http://en.wikipedia.org/wiki/Pyrrole ) prek metinskih (− C =) skupin v obročast porfinski skelet( porfin: http://en.wikipedia.org/wiki/Porphin ).  V središču tega skeleta je kompleksno vezan magnezijev atom. Na tretjem pirolnem obroču je vezan petčlenski obroč, karboksilna skupina na njem pa je zaestrena z metanolom. Stranske verige na pirolnih obročih so štiri metilne skupine, ena etilna skupina, ena vinilna skupina( vinil: http://en.wikipedia.org/wiki/Vinyl ) in ostanek propanojske kisline, ki je zaestren s fitolom (alkohol z dolgo alkilno verigo).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tipi klorofila: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Glede na zgradbo stranskih verig ločimo več tipov klorofilov:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[ Klorofil a( C 55 H 72 O 5 N 4 Mg ):]] &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Je tip klorofila, ki je najpogostejši in prevladuje v fotosintetskih organizmih kot so višje rastline in zelene ter rdeče alge.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Klorofil b (C 55 H 70 O 6 N 4 Mg):]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Skoraj vse višje rastline in zelene alge vsebujejo zelenorumeni klorofil b, ki je bolj topen kot klorofil a, zaradi karbonilne skupine.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Klorofil c1 (C 35 H 30 O 5 N 4 Mg) in klorofil c2 (C 35 H 28 O 5 N 4 Mg):]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Klorofil c1 in c2 se pojavljata samo pri algah, večinoma pri rjavih algah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Klorofil d (C 54 H 70 O 6 N 4 Mg):]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Najdemo ga v morskih rdečih algah in cianobakterijah( absorbirajo infrardečo svetlobo).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zgradba vseh tipov, dodatna razlaga in slikovno gradivo  je prikazano na spletni strani Wikipedije: http://en.wikipedia.org/wiki/Chlorophyll&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri: ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
	Leksikon KEMIJA, Učila International, 2004&lt;br /&gt;
	http://www.biology-online.org&lt;br /&gt;
	http://sl.wikipedia.org/wiki/Klorofil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dianca</name></author>
	</entry>
</feed>