Wiki FKKT - User contributions [en]

Eskulentini

2013-01-07T08:04:05Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride Fmoc] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica Eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point Flash point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T08:02:49Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride Fmoc] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point Flash point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T08:02:19Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point Flash point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T08:00:42Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
[http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85 Skica] eskulentina A in B.

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point Flash point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:58:39Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85 skica]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

Flash point[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:57:57Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

Flash point[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:52:43Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17

Gostota:
1.37g/cm3

Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg

Flash point[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point]:
262.3°C

Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:51:56Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

=== Kemijske lastnosti ===
Molekulska formula:
C42H68O17
Gostota:
1.37g/cm3
Vrelišče:
902.3°Cat760mmHg
Flash point[http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point]:
262.3°C
Naboj:
Veečinoma so pozitivno nabite molekule.

Skica Eskulentina C42H68O17 : [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=-L4rKDX6Ft3xsM:&imgrefurl=http://www.guidechem.com/dictionary/131889-89-9.html&docid=ijdPe_d_NWMGUM&itg=1&imgurl=http://img1.guidechem.com/chem/e/dict/181/131889-89-9.jpg&w=795&h=323&ei=hX3qUMnZJsTCtQbr9IDgAQ&zoom=1&iact=rc&dur=631&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=272&start=0&ndsp=20&ved=1t:429,r:19,s:0,i:142&tx=155&ty=48]

Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:28:40Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

Eden najbolj znanih je Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:27:59Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride]Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

Eden najbolj znanih je Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:24:30Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno [[Fmoc]] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]].
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

Eden najbolj znanih je Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:22:47Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab [[Rana esculenta]] in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

Eden najbolj znanih je Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:21:46Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]

Eden najbolj znanih je Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:20:53Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.
[http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]Skica enote eskulentina A in B.

Eden najbolj znanih je Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-07T07:19:27Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.
[http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85]Skica enote eksulentina A in B.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-06T14:40:00Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-06T01:11:36Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 26 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

[[Category:LEX]]

Eskulentini

2013-01-06T01:10:45Z

Domen Oblak: /* Viri */

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 26 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528

http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

Eskulentini

2013-01-06T01:10:21Z

Domen Oblak:

[[Eskulentini]] so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 26 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

=== Viri ===
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528
http://www.google.com/patents/EP0916663B1?cl=en
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17521974

Eskulentini

2013-01-06T00:00:17Z

Domen Oblak:

Eskulentini

2013-01-05T23:58:48Z

Domen Oblak:

Eskulentini so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 26 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

=== Zgodovina ===
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.

Eskulentini

2013-01-05T23:57:10Z

Domen Oblak: New page: Eskulentini so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive. Eskulentini ima...

Eskulentini so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab (Rana esculenta) in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.

Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.

Sestavljeni so iz 46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 26 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva.
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo.

Eden najbolj znanih je Esculentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.

Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.