<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Dzimerl</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Dzimerl"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Dzimerl"/>
	<updated>2026-06-20T22:52:13Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2382</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2382"/>
		<updated>2010-01-05T08:16:34Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[Histamin][http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke funkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
3. Temelji biokemije, Študentska založbe, 2005&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Slikovna literatura&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2170</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2170"/>
		<updated>2010-01-04T19:56:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[Histamin][http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke funkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Dzimerl&amp;diff=2166</id>
		<title>User:Dzimerl</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=User:Dzimerl&amp;diff=2166"/>
		<updated>2010-01-04T19:52:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: User:Dzimerl moved to Histamin&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;#REDIRECT [[Histamin]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2165</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2165"/>
		<updated>2010-01-04T19:52:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: User:Dzimerl moved to Histamin&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[Histamin][http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2164</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2164"/>
		<updated>2010-01-04T19:50:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[Histamin][http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Histamin_-_Histamine.svg] je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2159</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2159"/>
		<updated>2010-01-04T19:44:13Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
2. http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2157</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2157"/>
		<updated>2010-01-04T19:43:32Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih reakcijah]]. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1.http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
2.http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
3.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2156</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2156"/>
		<updated>2010-01-04T19:43:05Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri [[alergijskih]] reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivih in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1.http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
2.http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
3.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2153</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2153"/>
		<updated>2010-01-04T19:41:48Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane [[alergene]]. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivoh in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Literatura&#039;&#039;&#039;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
1.http://sl.wikipedia.org/wiki/Histamin&lt;br /&gt;
2.http://en.wikipedia.org/wiki/Histamine&lt;br /&gt;
3.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2144</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2144"/>
		<updated>2010-01-04T19:25:33Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivoh in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2141</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2141"/>
		<updated>2010-01-04T19:23:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=&#039;&#039;&#039;Histamin&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivoh in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=&#039;&#039;&#039;Tipi:&#039;&#039;&#039;=&lt;br /&gt;
{| class=&amp;quot;wikitable&amp;quot;&lt;br /&gt;
| &#039;&#039;&#039;Tip&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Lokacija&#039;&#039;&#039; || &#039;&#039;&#039;Funkcija&#039;&#039;&#039; &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H1 |H&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Gladke mišice, centralni živčni sistem || Krčenje gladkih mišic in bronhijev, bolečina in srbenje zaradi pikov žuželk, slabost zaradi vožnje &lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H2 |H&amp;lt;sub&amp;gt;2&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Parietalne celica || Spodbuja izločanje želodčne kisline&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H3 |H&amp;lt;sub&amp;gt;3&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || Centralni živčni sistem, v manjši meri perifernega živčnega sistema  || Zmanjšano sproščanje nevrotransmiterjev&lt;br /&gt;
 |- &lt;br /&gt;
 | [[ H4 |H&amp;lt;sub&amp;gt;4&amp;lt;/sub&amp;gt; ]]  || V kostnem mozgu, tanke črevesu, vranci in debelem črevesu  || .&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2125</id>
		<title>Histamin</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Histamin&amp;diff=2125"/>
		<updated>2010-01-04T18:49:04Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: New page: Histamin  Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histam...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Histamin&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Histamin je hormon (biološki amin), ki sodeluje pri urejanju fiziološke fuknkcije v črevesju, deluje kot nevrotransmitor, največjo vlogo ima pri alergijskih reakcijah. Histamin sproži vnetni odziv. Pri kožnih testih primerjamo odgovor na histamin ( pozitivna kontrola) z odgovorom na testirane alergene. Ko pride do imunega odziva na tuje patogene, se tvori histamin iz bazofilcev in mastocitov, ki se nahajajo v bližnjih vezivnih tkivih. Histamin poveča tudi prepustnost kapilar, da lahko bele krvne celice in drugi proteini čimprej dosežejo patogene v prizadetih tkvih. Prisoten je v vseh telesnih tkivoh in telesnih tekočinah živali, v rastlinah in bakterijah. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Tipi:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu, pa tudi v konzerviranem tuninem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da smo alergični na tuno.&lt;br /&gt;
Nekatere sestavine, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije. Take snovi so konzervansi in barvila.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Category:LEX&amp;diff=2093</id>
		<title>Category:LEX</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Category:LEX&amp;diff=2093"/>
		<updated>2010-01-04T18:16:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Category:LEX&amp;diff=2092</id>
		<title>Category:LEX</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Category:LEX&amp;diff=2092"/>
		<updated>2010-01-04T18:16:44Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Dzimerl: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Histamin&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Dzimerl</name></author>
	</entry>
</feed>