<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Eva+Udovi%C4%8D</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Eva+Udovi%C4%8D"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Eva_Udovi%C4%8D"/>
	<updated>2026-08-10T07:52:26Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=5028</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=5028"/>
		<updated>2010-12-15T09:12:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: Removing all content from page&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4954</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4954"/>
		<updated>2010-12-13T10:31:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif] Slika: hialuronska kislina: monosaharidni enoti sta povezani z ß-1,3-glikozidno vezjo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
[http://www.mad-cow.org/collagen.gif] Slika: kolagen&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== VIRI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.orvas-plus.hr/hr/brandovi/njega-tijela/pernaton&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=1350&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.murad.si/kozmeticni-slovarcek&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.mad-cow.org/collagen.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.mad-cow.org/prion_proline.html&amp;amp;usg=__zI7mwhArOSUMOV4KCPse3TaegTA=&amp;amp;h=260&amp;amp;w=360&amp;amp;sz=26&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=32&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=_wPwKA6zIqYiPM:&amp;amp;tbnh=158&amp;amp;tbnw=219&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dkolagen%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:10%2C684&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1157&amp;amp;vpy=159&amp;amp;dur=337&amp;amp;hovh=191&amp;amp;hovw=264&amp;amp;tx=130&amp;amp;ty=133&amp;amp;ei=I_YETZWFO8yxhAetvKzuBw&amp;amp;oei=HvYETb-CCc_tsgaFzqTiCQ&amp;amp;esq=2&amp;amp;page=2&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:6,s:32&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.pharmsupply.com.pl/images/czytelnia/hyaluron.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.pharmsupply.com.pl/kwashialuronowy.html&amp;amp;usg=__r3NVmzZ65C6c6H0-I5T0kLeBozE=&amp;amp;h=312&amp;amp;w=411&amp;amp;sz=4&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=0&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=2b0KDInzKv5xvM:&amp;amp;tbnh=167&amp;amp;tbnw=220&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dglikozaminoglikan%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1158&amp;amp;vpy=93&amp;amp;dur=6005&amp;amp;hovh=196&amp;amp;hovw=258&amp;amp;tx=138&amp;amp;ty=126&amp;amp;ei=WfcETZfbMsrMhAf2_e3tBw&amp;amp;oei=CfcETf3pEof2sgbd5aH2CQ&amp;amp;esq=12&amp;amp;page=1&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:5,s:0 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.google.si/images?hl=sl&amp;amp;client=firefox-a&amp;amp;rls=org.mozilla:en-US:official&amp;amp;tbs=isch:1&amp;amp;&amp;amp;sa=X&amp;amp;ei=8_sETbO-D8m0tAbO5oHiCQ&amp;amp;ved=0CC8QBSgA&amp;amp;q=hialuronan&amp;amp;spell=1&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4953</id>
		<title>Levcinska zadrga</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4953"/>
		<updated>2010-12-13T10:31:11Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levcinska zadrga&#039;&#039;&#039; [ali t.i. levcinske škarje] je beljakovinski strukturni motiv. Ti motivi navadno najdemo kot del DNA vezavne domene v različnih prepispvalnih dejavnikih, in so zato vključeni v regulacijo izražanja genov.&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge so v evkariontskih in prokariontskih regulatornih proteinih, vendar so večinoma značilnost evkariontov. &lt;br /&gt;
Tvori jih &#039;&#039;alfa vijačnica&#039;&#039;, ki jo sestavlja približno &#039;&#039;30 aminokislin.&#039;&#039; V tej alfa vijačnici se na vsakem sedmem mestu v nizu aminokislin pojavi levcinski ostanek. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge v enem polipeptidu interagirajo z zadrgo v drugem polipeptidu in tako tvorijo &#039;&#039;dimer&#039;&#039; ter omogočajo povezovanje beljakovin med seboj. Stranske verige levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice - vse na isti strani polipeptidne verige.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dve molekuli proteinov, ki v svoji zgradbi vključujejo levcinske zadrge, se lahko združita preko hidrofobnih interakcij med območjema, bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost beljakovin z levcinsko zadrgo je tudi, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z drugo molekulo beljakovine ali z DNK.&lt;br /&gt;
Prvič je bila indetificirana po uskladitvi zaporedja določenih transkripcijskih faktorjev, ki opredelijo skupni vzorec levcinov vsakih sedem aminokislin. Za te levcine se je kasneje izkazalo, da tvorijo hidrofobno jedro navite tuljave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e8/Leucine_zipper.png] Slika: Levcinska zadrga&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== VIRI ==&lt;br /&gt;
* http://sl.wikipedia.org/wiki/Levcinska_zadrga&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.copewithcytokines.de/cope.cgi?key=leucine%20zipper&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://en.wikipedia.org/wiki/Leucine_zipper&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:LEX]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4945</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4945"/>
		<updated>2010-12-13T10:15:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif] Slika: hialuronska kislina: monosaharidni enoti sta povezani z ß-1,3-glikozidno vezjo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
[http://www.mad-cow.org/collagen.gif] Slika: kolagen&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== VIRI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.orvas-plus.hr/hr/brandovi/njega-tijela/pernaton&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=1350&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.murad.si/kozmeticni-slovarcek&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.mad-cow.org/collagen.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.mad-cow.org/prion_proline.html&amp;amp;usg=__zI7mwhArOSUMOV4KCPse3TaegTA=&amp;amp;h=260&amp;amp;w=360&amp;amp;sz=26&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=32&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=_wPwKA6zIqYiPM:&amp;amp;tbnh=158&amp;amp;tbnw=219&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dkolagen%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:10%2C684&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1157&amp;amp;vpy=159&amp;amp;dur=337&amp;amp;hovh=191&amp;amp;hovw=264&amp;amp;tx=130&amp;amp;ty=133&amp;amp;ei=I_YETZWFO8yxhAetvKzuBw&amp;amp;oei=HvYETb-CCc_tsgaFzqTiCQ&amp;amp;esq=2&amp;amp;page=2&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:6,s:32&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.pharmsupply.com.pl/images/czytelnia/hyaluron.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.pharmsupply.com.pl/kwashialuronowy.html&amp;amp;usg=__r3NVmzZ65C6c6H0-I5T0kLeBozE=&amp;amp;h=312&amp;amp;w=411&amp;amp;sz=4&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=0&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=2b0KDInzKv5xvM:&amp;amp;tbnh=167&amp;amp;tbnw=220&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dglikozaminoglikan%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1158&amp;amp;vpy=93&amp;amp;dur=6005&amp;amp;hovh=196&amp;amp;hovw=258&amp;amp;tx=138&amp;amp;ty=126&amp;amp;ei=WfcETZfbMsrMhAf2_e3tBw&amp;amp;oei=CfcETf3pEof2sgbd5aH2CQ&amp;amp;esq=12&amp;amp;page=1&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:5,s:0 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.google.si/images?hl=sl&amp;amp;client=firefox-a&amp;amp;rls=org.mozilla:en-US:official&amp;amp;tbs=isch:1&amp;amp;&amp;amp;sa=X&amp;amp;ei=8_sETbO-D8m0tAbO5oHiCQ&amp;amp;ved=0CC8QBSgA&amp;amp;q=hialuronan&amp;amp;spell=1&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4943</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4943"/>
		<updated>2010-12-13T10:14:41Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif] Slika: hialuronska kislina: monosaharidni enoti sta povezani z ß-1,3-glikozidno vezjo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
[http://www.mad-cow.org/collagen.gif] Slika: kolagen&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== VIRI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.orvas-plus.hr/hr/brandovi/njega-tijela/pernaton&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=1350&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.murad.si/kozmeticni-slovarcek&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.mad-cow.org/collagen.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.mad-cow.org/prion_proline.html&amp;amp;usg=__zI7mwhArOSUMOV4KCPse3TaegTA=&amp;amp;h=260&amp;amp;w=360&amp;amp;sz=26&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=32&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=_wPwKA6zIqYiPM:&amp;amp;tbnh=158&amp;amp;tbnw=219&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dkolagen%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:10%2C684&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1157&amp;amp;vpy=159&amp;amp;dur=337&amp;amp;hovh=191&amp;amp;hovw=264&amp;amp;tx=130&amp;amp;ty=133&amp;amp;ei=I_YETZWFO8yxhAetvKzuBw&amp;amp;oei=HvYETb-CCc_tsgaFzqTiCQ&amp;amp;esq=2&amp;amp;page=2&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:6,s:32&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.pharmsupply.com.pl/images/czytelnia/hyaluron.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.pharmsupply.com.pl/kwashialuronowy.html&amp;amp;usg=__r3NVmzZ65C6c6H0-I5T0kLeBozE=&amp;amp;h=312&amp;amp;w=411&amp;amp;sz=4&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=0&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=2b0KDInzKv5xvM:&amp;amp;tbnh=167&amp;amp;tbnw=220&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dglikozaminoglikan%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1158&amp;amp;vpy=93&amp;amp;dur=6005&amp;amp;hovh=196&amp;amp;hovw=258&amp;amp;tx=138&amp;amp;ty=126&amp;amp;ei=WfcETZfbMsrMhAf2_e3tBw&amp;amp;oei=CfcETf3pEof2sgbd5aH2CQ&amp;amp;esq=12&amp;amp;page=1&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:5,s:0 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.google.si/images?hl=sl&amp;amp;client=firefox-a&amp;amp;rls=org.mozilla:en-US:official&amp;amp;tbs=isch:1&amp;amp;&amp;amp;sa=X&amp;amp;ei=8_sETbO-D8m0tAbO5oHiCQ&amp;amp;ved=0CC8QBSgA&amp;amp;q=hialuronan&amp;amp;spell=1&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4942</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4942"/>
		<updated>2010-12-13T10:14:06Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif] Slika: hialuronska kislina: monosaharidni enoti sta povezani z ß-1,3-glikozidno vezjo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
[http://www.mad-cow.org/collagen.gif] Slika: kolagen&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== VIRI ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
http://www.orvas-plus.hr/hr/brandovi/njega-tijela/pernaton&lt;br /&gt;
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=1350&lt;br /&gt;
http://www.murad.si/kozmeticni-slovarcek&lt;br /&gt;
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.mad-cow.org/collagen.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.mad-cow.org/prion_proline.html&amp;amp;usg=__zI7mwhArOSUMOV4KCPse3TaegTA=&amp;amp;h=260&amp;amp;w=360&amp;amp;sz=26&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=32&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=_wPwKA6zIqYiPM:&amp;amp;tbnh=158&amp;amp;tbnw=219&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dkolagen%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:10%2C684&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1157&amp;amp;vpy=159&amp;amp;dur=337&amp;amp;hovh=191&amp;amp;hovw=264&amp;amp;tx=130&amp;amp;ty=133&amp;amp;ei=I_YETZWFO8yxhAetvKzuBw&amp;amp;oei=HvYETb-CCc_tsgaFzqTiCQ&amp;amp;esq=2&amp;amp;page=2&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:6,s:32&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832 &lt;br /&gt;
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.pharmsupply.com.pl/images/czytelnia/hyaluron.gif&amp;amp;imgrefurl=http://www.pharmsupply.com.pl/kwashialuronowy.html&amp;amp;usg=__r3NVmzZ65C6c6H0-I5T0kLeBozE=&amp;amp;h=312&amp;amp;w=411&amp;amp;sz=4&amp;amp;hl=sl&amp;amp;start=0&amp;amp;zoom=1&amp;amp;tbnid=2b0KDInzKv5xvM:&amp;amp;tbnh=167&amp;amp;tbnw=220&amp;amp;prev=/images%3Fq%3Dglikozaminoglikan%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26biw%3D1680%26bih%3D832%26tbs%3Disch:1&amp;amp;itbs=1&amp;amp;iact=hc&amp;amp;vpx=1158&amp;amp;vpy=93&amp;amp;dur=6005&amp;amp;hovh=196&amp;amp;hovw=258&amp;amp;tx=138&amp;amp;ty=126&amp;amp;ei=WfcETZfbMsrMhAf2_e3tBw&amp;amp;oei=CfcETf3pEof2sgbd5aH2CQ&amp;amp;esq=12&amp;amp;page=1&amp;amp;ndsp=32&amp;amp;ved=1t:429,r:5,s:0 &lt;br /&gt;
http://www.google.si/images?hl=sl&amp;amp;client=firefox-a&amp;amp;rls=org.mozilla:en-US:official&amp;amp;tbs=isch:1&amp;amp;&amp;amp;sa=X&amp;amp;ei=8_sETbO-D8m0tAbO5oHiCQ&amp;amp;ved=0CC8QBSgA&amp;amp;q=hialuronan&amp;amp;spell=1&amp;amp;biw=1680&amp;amp;bih=832&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4940</id>
		<title>Levcinska zadrga</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4940"/>
		<updated>2010-12-13T10:13:23Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levcinska zadrga&#039;&#039;&#039; [ali t.i. levcinske škarje] je beljakovinski strukturni motiv. Ti motivi navadno najdemo kot del DNA vezavne domene v različnih prepispvalnih dejavnikih, in so zato vključeni v regulacijo izražanja genov.&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge so v evkariontskih in prokariontskih regulatornih proteinih, vendar so večinoma značilnost evkariontov. &lt;br /&gt;
Tvori jih &#039;&#039;alfa vijačnica&#039;&#039;, ki jo sestavlja približno &#039;&#039;30 aminokislin.&#039;&#039; V tej alfa vijačnici se na vsakem sedmem mestu v nizu aminokislin pojavi levcinski ostanek. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge v enem polipeptidu interagirajo z zadrgo v drugem polipeptidu in tako tvorijo &#039;&#039;dimer&#039;&#039; ter omogočajo povezovanje beljakovin med seboj. Stranske verige levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice - vse na isti strani polipeptidne verige.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dve molekuli proteinov, ki v svoji zgradbi vključujejo levcinske zadrge, se lahko združita preko hidrofobnih interakcij med območjema, bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost beljakovin z levcinsko zadrgo je tudi, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z drugo molekulo beljakovine ali z DNK.&lt;br /&gt;
Prvič je bila indetificirana po uskladitvi zaporedja določenih transkripcijskih faktorjev, ki opredelijo skupni vzorec levcinov vsakih sedem aminokislin. Za te levcine se je kasneje izkazalo, da tvorijo hidrofobno jedro navite tuljave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e8/Leucine_zipper.png] Slika: Levcinska zadrga&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== VIRI ==&lt;br /&gt;
* http://sl.wikipedia.org/wiki/Levcinska_zadrga&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://www.copewithcytokines.de/cope.cgi?key=leucine%20zipper&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* http://en.wikipedia.org/wiki/Leucine_zipper&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4937</id>
		<title>Levcinska zadrga</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4937"/>
		<updated>2010-12-13T10:08:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levcinska zadrga&#039;&#039;&#039; [ali t.i. levcinske škarje] je beljakovinski strukturni motiv. Ti motivi navadno najdemo kot del DNA vezavne domene v različnih prepispvalnih dejavnikih, in so zato vključeni v regulacijo izražanja genov.&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge so v evkariontskih in prokariontskih regulatornih proteinih, vendar so večinoma značilnost evkariontov. &lt;br /&gt;
Tvori jih &#039;&#039;alfa vijačnica&#039;&#039;, ki jo sestavlja približno &#039;&#039;30 aminokislin.&#039;&#039; V tej alfa vijačnici se na vsakem sedmem mestu v nizu aminokislin pojavi levcinski ostanek. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge v enem polipeptidu interagirajo z zadrgo v drugem polipeptidu in tako tvorijo &#039;&#039;dimer&#039;&#039; ter omogočajo povezovanje beljakovin med seboj. Stranske verige levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice - vse na isti strani polipeptidne verige.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Dve molekuli proteinov, ki v svoji zgradbi vključujejo levcinske zadrge, se lahko združita preko hidrofobnih interakcij med območjema, bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost beljakovin z levcinsko zadrgo je tudi, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z drugo molekulo beljakovine ali z DNK.&lt;br /&gt;
Prvič je bila indetificirana po uskladitvi zaporedja določenih transkripcijskih faktorjev, ki opredelijo skupni vzorec levcinov vsakih sedem aminokislin. Za te levcine se je kasneje izkazalo, da tvorijo hidrofobno jedro navite tuljave.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e8/Leucine_zipper.png] Slika: Levcinska zadrga&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4936</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4936"/>
		<updated>2010-12-13T10:06:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif] Slika: hialuronska kislina: monosaharidni enoti sta povezani z ß-1,3-glikozidno vezjo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
[http://www.mad-cow.org/collagen.gif] Slika: kolagen&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4935</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4935"/>
		<updated>2010-12-13T10:05:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif] Slika: hialuronska kislina: monosaharidni enoti sta povezani z ß-1,3-glikozidno vezjo&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4934</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4934"/>
		<updated>2010-12-13T10:04:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/oh-polisaharidi/hialuronska_kislina.gif]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4933</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4933"/>
		<updated>2010-12-13T10:02:17Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Hialuronska_kislina &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; ]je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4930</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4930"/>
		<updated>2010-12-13T09:57:30Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(objavila Barbara Jeras - ni bilo odobritve gesla, zato je uporabljeno uporabniško ime Eve Udovič)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4768</id>
		<title>Glukozaminoglikani</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Glukozaminoglikani&amp;diff=4768"/>
		<updated>2010-12-12T18:50:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Glukozaminoglikani&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost v...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Glukozaminoglikani&#039;&#039;&#039; so polisaharidi, sestavljeni iz ponavljajočih disaharidnih enot. Nahajajo se v vezivnih tkivih in sluzi, vežejo vodo in katione in s tem povečajo elastičnost vezivnih tkiv. Ali drugače rečeno, so substance, ki  pomagajo okrepiti naravno zaščitno delovanje kože. Polisaharidni del je iz različnih gradnikov(heterodisaharidov), povezanih v dolge verige, ki se navezujejo na proteinsko verigo. So pomemben del glikoproteinov. Eden izmed najpomembnejših glukozaminoglikanov je hialuronska kislina. &#039;&#039;Hialuronska kislina&#039;&#039; je linearen polimer polisaharidov, ki jo najdemo v koži, hrustancov sklepov in sklepnih tekočinah ter v kapsulah ponavadi &#039;&#039;patogenih bakterij&#039;&#039;(bakterija, ki povzroča bolezen, zajedavci.)Sestavljajo jo disaharidne enote, ki so povezane z ß-1,4-glikozidno vezjo. Veže veliko vode in daje visokoelastičnost oziroma drsnost sklepne tekočine in s tem izboljša prehrano sklepov. Prispeva k trdnosti kosti, hrustanca in žilnih sten. Sestavlja pa tudi srčno zaklopko. Aktivira in usklajuje ključne stopnje obnove kožnih lezij in tako olajša medsebojno povezavo in časovno uskladitev pospešitve bioloških faz obnove. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kot smo že omenili so glukozamonglikani pomembne sestavine vezivnih tkiv, ki so povezani s proteini: kolagen, elastan(je elastično vlakno, ki da koži čvrstost in prožnost. Tako kolagen kot elastan sta beljakovini.),keratin. &lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Sinteza glukozaminoglikanov poteka na ribosomih endoplazemskega retikuluma. Razgradnja poteka v lizosomih, s pomočjo lizosomalnih hidrolaz in transferaza transferaz.&lt;br /&gt;
Gradnniki glukozaminoglikanov so: &lt;br /&gt;
•	hialuronan(glukoronska kislina in N-acetilglukozamin)&lt;br /&gt;
•	hondroitin-4-sulfat ( glukoronska klislina in N-acetilglukozamin):je trdna snov v hrustancu in aorti&lt;br /&gt;
•	keratansulfat (galaktoza in N-acetilglukozamin): se nahaja v mrežnici in hrustancu&lt;br /&gt;
•	heparan-sulfat se nahaja v stenah krvnih žil&lt;br /&gt;
•	dermatan-sulfat, se nalaga v fibrilarni strukturi kolagena in kože&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4755</id>
		<title>Levcinska zadrga</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Levcinska_zadrga&amp;diff=4755"/>
		<updated>2010-12-12T16:18:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Udovič: New page: &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Levcinska zadrga&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; [ali t.i. levcinske škarje] je beljakovinski strukturni motiv. Ti motivi navadno najdemo kot del DNA vezavne domene v različnih prepispvalnih dejavnikih, in so zat...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;&#039;&#039;&#039;Levcinska zadrga&#039;&#039;&#039; [ali t.i. levcinske škarje] je beljakovinski strukturni motiv. Ti motivi navadno najdemo kot del DNA vezavne domene v različnih prepispvalnih dejavnikih, in so zato vključeni v regulacijo izražanja genov.&lt;br /&gt;
Levcinske zadrge so v evkariontskih in prokariontskih regulatornih proteinih, vendar so večinoma značilnost evkariontov. &lt;br /&gt;
Tvori jih &#039;&#039;alfa vijačnica&#039;&#039;, ki jo sestavlja približno &#039;&#039;30 aminokislin.&#039;&#039; V tej alfa vijačnici se na vsakem sedmem mestu v nizu aminokislin pojavi levcinski ostanek. &lt;br /&gt;
Levcinske zadrge v enem polipeptidu interagirajo z zadrgo v drugem polipeptidu in tako tvorijo &#039;&#039;dimer&#039;&#039; ter omogočajo povezovanje beljakovin med seboj. Stranske verige levcinskih ostankov gledajo iz vijačnice - vse na isti strani polipeptidne verige.&lt;br /&gt;
Dve molekuli proteinov, ki v svoji zgradbi vključujejo levcinske zadrge, se lahko združita preko hidrofobnih interakcij med območjema, bogatima z levcinom, pri tem pa na stiku oblikujeta nekakšno zadrgo. Posebnost beljakovin z levcinsko zadrgo je tudi, da lahko vstopajo v interakcije dveh vrst: z drugo molekulo beljakovine ali z DNK.&lt;br /&gt;
Prvič je bila indetificirana po uskladitvi zaporedja določenih transkripcijskih faktorjev, ki opredelijo skupni vzorec levcinov vsakih sedem aminokislin. Za te levcine se je kasneje izkazalo, da tvorijo hidrofobno jedro navite tuljave.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Udovič</name></author>
	</entry>
</feed>