<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Eva+Vene</id>
	<title>Wiki FKKT - User contributions [en]</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&amp;feedformat=atom&amp;user=Eva+Vene"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Special:Contributions/Eva_Vene"/>
	<updated>2026-06-18T11:51:35Z</updated>
	<subtitle>User contributions</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.45.3</generator>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23672</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23672"/>
		<updated>2024-05-14T06:40:38Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljšek z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotavljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto K&amp;lt;sub&amp;gt;D&amp;lt;/sub&amp;gt; 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi [6]. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov.&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [3, 6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Rezultati za vse aptamere so pokazali zmanjšanje fluorescence ob povečanju koncentracije PFOA, kar se ne sklada z razlago mehanizma v izvornem članku. Glede na tekom projekta pridobljene podatke bi tako pričakovali, da določeni aptamerni ligandi izboljšajo interakcijo med TMS in mRNA ter dodatno inhibirajo izražanje proteina [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23671</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23671"/>
		<updated>2024-05-14T06:40:28Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Karakterizacija aptamera PFOA */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljšek z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotavljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto K&amp;lt;sub&amp;gt;D&amp;lt;/sub&amp;gt; 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi [6]. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov.&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [3, 6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Rezultati za vse aptamere so pokazali zmanjšanje fluorescence ob povečanju koncentracije PFOA, kar se ne sklada z razlago mehanizma v izvornem članku. Glede na tekom projekta pridobljene podatke bi tako pričakovali, da določeni aptamerni ligandi izboljšajo interakcijo med TMS in mRNA ter dodatno inhibirajo izražanje proteina[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23670</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23670"/>
		<updated>2024-05-14T06:39:39Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Karakterizacija aptamera PFOA */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljšek z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotavljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto K&amp;lt;sub&amp;gt;D&amp;lt;/sub&amp;gt; 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi [6]. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov.&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Rezultati za vse aptamere so pokazali zmanjšanje fluorescence ob povečanju koncentracije PFOA, kar se ne sklada z razlago mehanizma v izvornem članku. Glede na tekom projekta pridobljene podatke bi tako pričakovali, da določeni aptamerni ligandi izboljšajo interakcijo med TMS in mRNA ter dodatno inhibirajo izražanje proteina[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23669</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23669"/>
		<updated>2024-05-14T06:38:29Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Karakterizacija aptamera PFOA */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljšek z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotavljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto K&amp;lt;sub&amp;gt;D&amp;lt;/sub&amp;gt; 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Rezultati za vse aptamere so pokazali zmanjšanje fluorescence ob povečanju koncentracije PFOA, kar se ne sklada z razlago mehanizma v izvornem članku. Glede na tekom projekta pridobljene podatke bi tako pričakovali, da določeni aptamerni ligandi izboljšajo interakcijo med TMS in mRNA ter dodatno inhibirajo izražanje proteina[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23668</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23668"/>
		<updated>2024-05-14T06:37:55Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Validacija regulacijskega sistema TMS */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljšek z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotavljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Rezultati za vse aptamere so pokazali zmanjšanje fluorescence ob povečanju koncentracije PFOA, kar se ne sklada z razlago mehanizma v izvornem članku. Glede na tekom projekta pridobljene podatke bi tako pričakovali, da določeni aptamerni ligandi izboljšajo interakcijo med TMS in mRNA ter dodatno inhibirajo izražanje proteina[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23667</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23667"/>
		<updated>2024-05-14T06:34:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Rezultati za vse aptamere so pokazali zmanjšanje fluorescence ob povečanju koncentracije PFOA, kar se ne sklada z razlago mehanizma v izvornem članku. Glede na tekom projekta pridobljene podatke bi tako pričakovali, da določeni aptamerni ligandi izboljšajo interakcijo med TMS in mRNA ter dodatno inhibirajo izražanje proteina[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23666</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23666"/>
		<updated>2024-05-14T06:31:46Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati niso sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so namreč zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23665</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23665"/>
		<updated>2024-05-14T06:31:01Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Validacija regulacijskega sistema TMS */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5α &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt;. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v &amp;lt;i&amp;gt;E. coli&amp;lt;/i&amp;gt; BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2023/24&amp;diff=23614</id>
		<title>Seminarji SB 2023/24</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2023/24&amp;diff=23614"/>
		<updated>2024-05-12T15:39:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2023/24 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sinteznobiološki_pristop_k_sestavljanju_in_ponovnemu_zagonu_klinično_pomembnih_fagov_Pseudomonas_aeruginosa Sinteznobiološki pristop k sestavljanju in ponovnemu zagonu klinično pomembnih fagov &#039;&#039;Pseudomonas aeruginosa&#039;&#039;] (Bor Krajnik) &lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Optogenetsko_prostorsko_vzorčenje_kooperacije_pri_glivah_kvasovkah Optogenetsko prostorsko vzorčenje kooperacije pri glivah kvasovkah] (Martin Stanonik) &lt;br /&gt;
#  [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sintetična_celična_linija_za_inducibilno_pakiranje_virusa_influence_A Sintetična celična linija za inducibilno pakiranje virusa influence A] (Klara Razboršek) &lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uporaba_sesalskega_RNA-vezavnega_proteina_Musashi-1_kot_alosterično_reguliranega_translacijskega_represorja_v_E._coli Uporaba sesalskega RNA-vezavnega proteina Musashi-1 kot alosterično reguliranega translacijskega represorja v &#039;&#039;E. coli&#039;&#039;] (Marko Kovačić) &lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Kaskadno_ojačano_genetsko_vezje_za_detekcijo_glivnih_patogenov Kaskadno ojačano genetsko vezje za detekcijo glivnih patogenov] (Jakob Tomšič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sintetična_mRNA-stikala_s_povratno_zanko,_ki_omogočajo_zaznavanje_miRNA Sintetična mRNA-stikala s povratno zanko, ki omogočajo zaznavanje miRNA] (Ana Pervanja)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Molekularni_nabor_navzkrižno_hranjenih_sevov_za_pripravo_sintetičnih_skupnosti_kvasovk Molekularni nabor navzkrižno hranjenih sevov za pripravo sintetičnih skupnosti kvasovk] (Teja Spruk)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Inženiring_dinamike_rasti_sesalskih_celic_za_bioproizvodnjo Inženiring dinamike rasti sesalskih celic za bioproizvodnjo] (Zarja Rožanc)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Inženirane_mRNA-ribosomske_fuzije_za_lažjo_biosintezo_selenoproteinov Inženirane mRNA-ribosomske fuzije za lažjo biosintezo selenoproteinov] (Kostadin Mitkov)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Razvoj_novih_binarnih_ekspresijskih_sistemov_za_sintezno_biologijo_rastlin Razvoj novih binarnih ekspresijskih sistemov za sintezno biologijo rastlin] (Alliana Kolar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Kombinatorična_biosinteza_terpenoidov_v_kvasovkah Kombinatorična biosinteza terpenoidov v kvasovkah] (Jan Kogovšek)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Identifikacija_genov,_ki_se_odzivajo_na_stres_kislega_okolja_in_inženiring_odpornosti_na_kislo_okolje_v_cianobakteriji_Synechococcus_elongatus_PCC_7942 Identifikacija genov, ki se odzivajo na stres kislega okolja in inženiring odpornosti na kislo okolje v cianobakteriji &#039;&#039;Synechococcus elongatus&#039;&#039; PCC 7942] (Ela Kovač)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/ Vse v enem - IQ preklopna stikala z veliko vsestranskostjo za natančno nastavitev izražanja transgenov v celicah in tkivih seselacev] (Ena Kartal)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PhaseOut Biološka proizvodnja bioplastike] (Sašo Jakob)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BeeYeast Inženiring kvasovk za boj proti virusnim okužbam čebel] (Mateja Milošević)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cellect Cellect - Fenotipsko stabilne celične linije] (Lucija Voga)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/oPHAelia oPHAelia - Inovativna rešitev za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko] (Irina Kostadinoska)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/ReMixHD ReMixHD - Recikliranje mešanih plastičnih odpadkov] (Ema Kavčič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/DARWINS DARWINS - Usmerjena posodobitev proteinov Ago z idealno proteinsko termično stabilnostjo] (Rahela Petrovčič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PET-2-Protein PET-2-Protein - Proizvodnja mikrobnih proteinov iz polietilen tereftalata] (Zala Perko)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/48C_Cadmium_catcher_LBP 48C Cadmium catcher LBP- Proizvodnja bioterapevtika za vezavo kadmija] (Maja Deutsch)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Proteus Proteus - Sistem za ciljanje onkogenov in induciranje piroptoze] (Gašper Struna)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Silinker Silinker] (Nuša Brdnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sublimestone Sublimestone - uporaba bakterij za ohranjanje kulturne dediščine] (Ana Maučec)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/LAMPS LAMPS - sistem svetlečih alg] (Rebeka Jerina) &lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FluoroLoop#Problematika_PFAS FluoroLoop] (Eva Vene)&lt;br /&gt;
 ----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej v ponedeljek). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2022/23]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2023/24&amp;diff=23613</id>
		<title>Seminarji SB 2023/24</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Seminarji_SB_2023/24&amp;diff=23613"/>
		<updated>2024-05-12T15:38:43Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;V študijskem letu 2023/24 študenti in študentke pri Sintezni biologiji predstavljajo naslednje teme: &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
RAZISKOVALNI ČLANKI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do izhodiščnega članka na spletu.) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sinteznobiološki_pristop_k_sestavljanju_in_ponovnemu_zagonu_klinično_pomembnih_fagov_Pseudomonas_aeruginosa Sinteznobiološki pristop k sestavljanju in ponovnemu zagonu klinično pomembnih fagov &#039;&#039;Pseudomonas aeruginosa&#039;&#039;] (Bor Krajnik) &lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Optogenetsko_prostorsko_vzorčenje_kooperacije_pri_glivah_kvasovkah Optogenetsko prostorsko vzorčenje kooperacije pri glivah kvasovkah] (Martin Stanonik) &lt;br /&gt;
#  [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sintetična_celična_linija_za_inducibilno_pakiranje_virusa_influence_A Sintetična celična linija za inducibilno pakiranje virusa influence A] (Klara Razboršek) &lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uporaba_sesalskega_RNA-vezavnega_proteina_Musashi-1_kot_alosterično_reguliranega_translacijskega_represorja_v_E._coli Uporaba sesalskega RNA-vezavnega proteina Musashi-1 kot alosterično reguliranega translacijskega represorja v &#039;&#039;E. coli&#039;&#039;] (Marko Kovačić) &lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Kaskadno_ojačano_genetsko_vezje_za_detekcijo_glivnih_patogenov Kaskadno ojačano genetsko vezje za detekcijo glivnih patogenov] (Jakob Tomšič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sintetična_mRNA-stikala_s_povratno_zanko,_ki_omogočajo_zaznavanje_miRNA Sintetična mRNA-stikala s povratno zanko, ki omogočajo zaznavanje miRNA] (Ana Pervanja)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Molekularni_nabor_navzkrižno_hranjenih_sevov_za_pripravo_sintetičnih_skupnosti_kvasovk Molekularni nabor navzkrižno hranjenih sevov za pripravo sintetičnih skupnosti kvasovk] (Teja Spruk)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Inženiring_dinamike_rasti_sesalskih_celic_za_bioproizvodnjo Inženiring dinamike rasti sesalskih celic za bioproizvodnjo] (Zarja Rožanc)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Inženirane_mRNA-ribosomske_fuzije_za_lažjo_biosintezo_selenoproteinov Inženirane mRNA-ribosomske fuzije za lažjo biosintezo selenoproteinov] (Kostadin Mitkov)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Razvoj_novih_binarnih_ekspresijskih_sistemov_za_sintezno_biologijo_rastlin Razvoj novih binarnih ekspresijskih sistemov za sintezno biologijo rastlin] (Alliana Kolar)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Kombinatorična_biosinteza_terpenoidov_v_kvasovkah Kombinatorična biosinteza terpenoidov v kvasovkah] (Jan Kogovšek)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Identifikacija_genov,_ki_se_odzivajo_na_stres_kislega_okolja_in_inženiring_odpornosti_na_kislo_okolje_v_cianobakteriji_Synechococcus_elongatus_PCC_7942 Identifikacija genov, ki se odzivajo na stres kislega okolja in inženiring odpornosti na kislo okolje v cianobakteriji &#039;&#039;Synechococcus elongatus&#039;&#039; PCC 7942] (Ela Kovač)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/ Vse v enem - IQ preklopna stikala z veliko vsestranskostjo za natančno nastavitev izražanja transgenov v celicah in tkivih seselacev] (Ena Kartal)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
NAGRAJENI ŠTUDENTSKI PROJEKTI&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
(Vpišite naslov seminarja v slovenščini in ga povežite z novo stranjo, kjer bo povzetek. Na tej novi strani naj bo pod naslovom povezava do wiki strani študentske ekipe, katere projekt opisujete.)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PhaseOut Biološka proizvodnja bioplastike] (Sašo Jakob)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BeeYeast Inženiring kvasovk za boj proti virusnim okužbam čebel] (Mateja Milošević)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Cellect Cellect - Fenotipsko stabilne celične linije] (Lucija Voga)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/oPHAelia oPHAelia - Inovativna rešitev za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko] (Irina Kostadinoska)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/ReMixHD ReMixHD - Recikliranje mešanih plastičnih odpadkov] (Ema Kavčič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/DARWINS DARWINS - Usmerjena posodobitev proteinov Ago z idealno proteinsko termično stabilnostjo] (Rahela Petrovčič)&lt;br /&gt;
# [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/PET-2-Protein PET-2-Protein - Proizvodnja mikrobnih proteinov iz polietilen tereftalata] (Zala Perko)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/48C_Cadmium_catcher_LBP 48C Cadmium catcher LBP- Proizvodnja bioterapevtika za vezavo kadmija] (Maja Deutsch)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Proteus Proteus - Sistem za ciljanje onkogenov in induciranje piroptoze] (Gašper Struna)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Silinker Silinker] (Nuša Brdnik)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Sublimestone Sublimestone - uporaba bakterij za ohranjanje kulturne dediščine] (Ana Maučec)&lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/LAMPS LAMPS - sistem svetlečih alg] (Rebeka Jerina) &lt;br /&gt;
# [https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/FluoroLoop#Problematika_PFAS] (Eva Vene)&lt;br /&gt;
 ----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Povzetki v slovenščini naj imajo 1200-1500 besed (viri v to vsoto ne štejejo). Povzetek je treba objaviti dva dni pred predstavitvijo do polnoči (za seminarje v sredo torej v ponedeljek). Predstavitev seminarja naj bo dolga 15 minut (13-17). Sledila bo približno 5-minutna razprava.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Terminski razpored je razviden iz preglednice na strežniku Google Drive.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Kako je videti seznam seminarjev, lahko preverite pri lanskem letniku: [[Seminarji_SB_2022/23]].&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23612</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23612"/>
		<updated>2024-05-12T15:37:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Problematika PFAS */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23611</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23611"/>
		<updated>2024-05-12T15:10:16Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Določanje PFAS */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
**GC-MS (plinska kromatografija in masna spektrometrija)&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23610</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23610"/>
		<updated>2024-05-12T15:09:03Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
*kromatografske metode:&lt;br /&gt;
­**LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija) &lt;br /&gt;
**GC-MS&lt;br /&gt;
*semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
**TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
**TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
*terenske metode:&lt;br /&gt;
**kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
**elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23609</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23609"/>
		<updated>2024-05-12T15:08:30Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html FluoroLoop DTU-Biobuilders (Danska)]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
**kromatografske metode:&lt;br /&gt;
­***LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija) &lt;br /&gt;
***GC-MS&lt;br /&gt;
**semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
***TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
***TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
**terenske metode:&lt;br /&gt;
***kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
***elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&amp;lt;/br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23608</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23608"/>
		<updated>2024-05-12T15:06:10Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM projekta: [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
**kromatografske metode:&lt;br /&gt;
­***LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija) &lt;br /&gt;
***GC-MS&lt;br /&gt;
**semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
***TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
***TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
**terenske metode:&lt;br /&gt;
***kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
***elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&lt;br /&gt;
[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&lt;br /&gt;
[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&lt;br /&gt;
[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&lt;br /&gt;
[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&lt;br /&gt;
[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&lt;br /&gt;
[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23607</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23607"/>
		<updated>2024-05-12T15:04:42Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM project [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
**kromatografske metode:&lt;br /&gt;
­***LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija) &lt;br /&gt;
***GC-MS&lt;br /&gt;
**semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
***TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
***TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
**terenske metode:&lt;br /&gt;
***kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
***elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (ang. &amp;quot;&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;&amp;quot;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Inhibicija delovanja TMS je odvisna od koncentracije prisotnega liganda. Sistem omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry. GFP je bil induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG. Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Prvotni eksperiment z GFP in mCherry so modificirali za testiranje prilagoditve odvisnosti liganda z zamenjavo aptamera. Tako so v dano TMS vstavili že znana aptamerna zaporedja za mangan (dve zaporedji) in teofilin (dve zaporedji). Metoda bi morala še vedno delovati po istem načelu: v kolikor ni prisotnega vezanega liganda, se TMS poveže okoli RBS in prepreči izražanje mCherry. Ob prisotnosti ustreznega liganda TMS zaradi strukturnih ovir ni sposobna vezave in protein se prosto izraža. Rezultati so sledili postavljeni hipotezi, ob večjih koncentracijah liganda so zaznali manjšo fluorescenco [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Karakterizacija aptamera PFOA==&lt;br /&gt;
V letu 2022 je bil obljavljen članek, ki je določil ssDNA aptamer z zmožnostjo vezave PFOA. Določili so ga z uporabo metode SELEX, kjer so pridobili deset različnih ssDNA z zmožnostjo vezave PFOA – &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; so analizirali sekundarne strukture zaporedij in odkrili tri regije ohranjene med več aptameri. S testom fluorescence so ocenili vezavne afinitete aptamerov z vezavo fluorofora na aptamer in utiševalca na vezavno verigo. Najboljši aptamer je PFOA vezal z disociacijsko konstanto KD 5,5 uM v čisti raztopini in 7,4 uM v odpadni vodi. Končna verzija aptamera je imela nivo detekcije 0,17 uM v vodi. Ker je delo s ssDNA zahtevno, je skupina testirala potencialno preoblikovanje v ssRNA, ob čemer so testirali vezavno afiniteto PFOA na več verzij aptamerov [6].&lt;br /&gt;
Za izvedbo eksperimenta so predvideli dve možnosti: ITC (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Isothermal Titration Calorimetry&amp;lt;/i&amp;gt;«) in SPR (ang. »&amp;lt;i&amp;gt;Surface Plasmon Resonance&amp;lt;/i&amp;gt;«). Obe metodi se uporabljata za določitev vezavne afinitete, a ITC potrebuje obiširne eksperimente za določitev ustreznih reakcijskih pogojev. SPR je za izvedbo prav tako zahtevna tehnika, ki jo je skupina izvedla v sodelovanju s Centrom za diagnostiko. Prvotni eksperimenti so generirali večje število lažnih pozitivnih rezultatov, za kar so ponudili več razlogov: vezava PFOA na ploščo, koagulacija PFOA ali neustrezna regeneracija plošče po vsakem testu. Tako aptamerov, specifičnih za PFOA, (zaenkrat) niso karakterizirali in/ali optimizirali. Za potrebe nadaljevanja projekta so uporabili najbolj usrezni aptamer, določen v članku [6].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Konstrukcija PFOA-odzivnega sistema TMS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz izhodiščnega TMS so pripravili tri variacije različnimi dolžinami debel. Glede na predvideno sekundarno strukturo osnovnega aptamera – ohranene dele in dele pomembne za vezavo fluoroforjev – so iterativno odstranjevali dele zaporedja, s čimer so testirali efekt debel. Najprej so odstranili nukleotide, potrebne za vezavo fluoroforjev, nato neohranjene regije. Pripravljena zaporedja vstavili v TMS. Testirali so jih za od PFOA odvisno inhibicijo izražanja reporterja ter nazadnje obdržali zgolj ohranjene regije z ohranjenimi zankastimi strukturami, ki predstavljajo zgolj 19 bp prvotnega aptamera. Sicer so rezultati za vse aptamere pokazali zmanjšanje fluorescence [3]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Perspektiva za prihodnost==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Biokocka TMS, pripravljena v sklopu projekta, kaže od liganda odvisno inhibicijo translacije proteinov, kar nakazuje na nov mehanistični model struktur TMS. Pripravljene TMS kažejo od koncentracije odvisno inhibitorno odvisnost, katere specifičnost je odnisna od vstavljenega aptamernega zaporedja [3]. &lt;br /&gt;
Molekula liganda se veže na zanko D v TMS, nato se celoten kompleks skupaj veže na reportersko mRNA. Prisotnost liganda med translacijo vodi v zmanjšanje fluorescence. Biosistem ima potencial za modularnost in tarčenje tudi drugih okoljskih onesnaževalcev [3].&lt;br /&gt;
Čeprav je bila stvaritev različnih od liganda odvisnih TMS v osnovi uspešna, se opazovani TMS ne obnašajo v skladu s prvotnimi pričakovanji. Faktorji, ki bi lahko dodatno vplivali na reproduktibilnost so pH, raztopljeni ioni in spremembe v površinski napetosti. Za natančno določitev mehanizma delovanja TMS so potrebni nadaljnji poskusi [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Programska opera AptaLoop==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Običajno aptamere pridobivamo z zahtevnim in časovno potratnim procesom SELEX, ki poleg že naštetih slabosti ne zagotavlja najdbe najbolj ustreznega aptamera. Metodo bi lahko izboljšali z vzpostavitvijo orodij predvidevanja, ki bi z racionalnim pristopom določili najbolj efektivno aptamerno sekvenco za dani ligand. Predhodne skupine iGEM so že vzpostavile metodi za tvorbo aptamerov brez SELEX (MAWS) leta 2015 z optimizacijo 2017. MAWS uporablja kriterij entropije za progresivno selekcijo baz za &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; predvidevanje aptamerov. Naše razumevanje konformacijskih sprememb aptamera ob vezavi liganda je še vedno omejeno, a ključno za koherentno karakterizacijo obnašanja znotrajceličnih aptamerov in izboljšanje modelov [3]. &lt;br /&gt;
Cilj ekipe je bil združiti glavne metode &amp;lt;i&amp;gt;in silico&amp;lt;/i&amp;gt; aptamerne dinamike, kot so zlaganje, sidranje ter molekulska dinamika, v en, uporabniku prijazen program. Prav tako so želeli izboljšati software MAWS z posodobitvijo kode ter dodatkom novih funkcij [3]. &lt;br /&gt;
AptaLoop sestavljajo štirje moduli, ki uporabniku omogočajo oblikovanje DNA ali RNA aptamerov za targetiranje specifične molekule, predvidevanje sekundarne ali terciarne strukture aptamera, predikcijo položaja interakcije med dvema molekulama in simulacijo molekulske dinamike. Uporabnik ima dve možnosti za uporabo AptaLoop, glede na to, ali že ima aptamerno sekvenco ali ne, ki se nekoliko razlikujeta po zaporedju korakov [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1]	National Institute of Environmental Health Sciences: Perfluoroalkyl and Polyfluoroalkyl Substances (PFAS). https://www.niehs.nih.gov/health/topics/agents/pfc.&lt;br /&gt;
[2]	Per- and Polyfluorinated Substances (PFAS) Factsheet | National Biomonitoring Program | CDC. https://www.cdc.gov/biomonitoring/PFAS_FactSheet.html.&lt;br /&gt;
[3]	FluoroLoop | DTU-Denmark. https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html.&lt;br /&gt;
[4]	Rehman, A. U., Crimi, M. &amp;amp; Andreescu, S. Current and emerging analytical techniques for the determination of PFAS in environmental samples. Trends in Environmental Analytical Chemistry 37, e00198 (2023).&lt;br /&gt;
[5]	Paul, A., Warszawik, E. M., Loznik, M., Boersma, A. J. &amp;amp; Herrmann, A. Modular and Versatile Trans-Encoded Genetic Switches. Angewandte Chemie International Edition 59, 20328–20332 (2020).&lt;br /&gt;
[6]	Park, J., Yang, K. A., Choi, Y. &amp;amp; Choe, J. K. Novel ssDNA aptamer-based fluorescence sensor for perfluorooctanoic acid detection in water. Environ Int 158, 107000 (2022).&lt;br /&gt;
[7]	USER® Cloning | NEB. https://www.neb.com/en/applications/cloning-and-synthetic-biology/user-cloning.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23604</id>
		<title>FluoroLoop</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=FluoroLoop&amp;diff=23604"/>
		<updated>2024-05-12T14:27:00Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: Created page with &amp;quot;Seminar na osnovi iGEM project [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html]  =Uvod= ==Problematika PFAS== Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen.  So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakav...&amp;quot;&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminar na osnovi iGEM project [https://2023.igem.wiki/dtu-denmark/index.html]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Uvod=&lt;br /&gt;
==Problematika PFAS==&lt;br /&gt;
Per- in polifluorinirane alkil snovi, ki jih poznamo pod kratico PFAS, so pestra skupina sintetičnih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo produktov s fluoropolimernimi premazi približno od leta 1950 - od posode proti prijemanju, dežnih plaščev do ognjevarnih pen. &lt;br /&gt;
So dolgotrajni okoljski onesnaževalci, ki lahko povzročajo izgubo biodiverzitete, rakava obolenja in neplodnost. Gre za skupino ti. »večnih kemikalij« oziroma forever chemicals, ki so močno ali popolnoma fluorirane. Zaradi vezi C-F so zelo stabilne, kar je v določenih primerih izredno uporabna lastnost, a obenem predstavlja veliko breme za okolje – same od sebe namreč ne razpadejo, za razgradnjo večinoma potrebujejo temperature višje od 1100 &amp;lt;sup&amp;gt;o&amp;lt;/sup&amp;gt;C, mikroorganizmi jih načeloma ne morejo razgraditi. Znani so tudi kot bioakumulanti in imajo za človeka številne negativne posledice [1-3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Določanje PFAS==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Zaenkrat se za določanje PFAS v vzorcih odpadne vode uporabljajo:&lt;br /&gt;
**kromatografske metode:&lt;br /&gt;
­***LC-MS (tekočinska kromatografija in masna spektrometrija) &lt;br /&gt;
***GC-MS&lt;br /&gt;
**semi-kvantitativne metode:&lt;br /&gt;
***TOP (total oxidizable precursor)	&lt;br /&gt;
***TOF (total organic fluorine)&lt;br /&gt;
**terenske metode:&lt;br /&gt;
***kolori/fluorimetrične	&lt;br /&gt;
***elektorkemični senzorji&lt;br /&gt;
Najpogosteje se za določanje PFAS uporabljajo kromatografske metode, predvsem LC-MS. Slednja ima sicer nizek nivo detekcije (1 ng/L) za mnoge PFAS, a je draga in zaradi potovanja vzorca do laboratorija lahko traja dlje. Tako se pojavlja potreba po načinu določanja PFAS, ki je hitro, zanesljivo in učinkovito [3,4].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Inovativna ideja FluoroLoop===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ideja projekta FluoroLoop je izgradnja biosenzorja na osnovi aptamerov, ki bi omogočal hitro in zanesljivo testiranje PFAS v vodi. Biosenzor je osnovan na tRNA-posnemajočih strukturah (TMS) z aptamerom, specifičnim za perfluorooktanojsko kislino (PFOA). TMS so regulatorji izražanja proteinov – ti. RNA-stikala, ki bi jih lahko uporabljali tudi za zaznavo drugih problematičnih okoljskih onesnaževalcev. Prednost TMS pred drugimi podobnimi regulatorji je v njihovi raznolikosti in modularnosti – omogočajo pester nabor sprememb ter tako prilagodljivost na nabor različnih vhodnih signalov (RNA, majhne molekule, proteini)[3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==TMS (&amp;lt;i&amp;gt;tRNA-mimicking structures&amp;lt;/I&amp;gt;)==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
TMS oziroma tRNA-posnemajoče strukture (Slika 1) predstavljajo novo možnost regulacije izražanja proteinov – temeljijo na metazojski mitohondrijski tRNA in v strukturi vsebujejo tri module (za projekt sta pomembni predvsem zanka D in represorska domena). V principu delujejo tako, da se vežejo na začetek in konec zaporedja RBS na mRNA, s čimer onemogočijo vezavo ribosoma in s tem translacijo. Z dodatkom aptamernih zaporedij v zanko D vezavo TMS na mRNA povežemo s prisotnostjo določenega liganda, kar je tudi osnovna ideja projekta. Zanka D je namreč pomembna za ustrezno 3D strukturo molekule – ob vezavi liganda se ta struktura poruši in TMS ni več sposobna vezave na mRNA, kar omogoči izražanje proteina. Sistem tako omogoča zlahka prilagodljivo potencialno biokocko, ki lahko detektira vsako molekulo, za katero obstaja aptamer [3,5].&lt;br /&gt;
[[File:TMS.png|&amp;lt;b&amp;gt;Slika 1:&amp;lt;/b&amp;gt; Delovanje TMS. Glede na specifičnost aptamera lahko odzivnost TMS vežemo na prisotnost določenega liganda. Represija je v tem primeru odvisna tudi od koncentracije liganda [3,5].]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Izvedba projekta FluoroLoop=&lt;br /&gt;
Projekt so začeli z validacijo TMS, kjer so – poleg začetnih eksperimentov – testirali nekatere že poznane aptamere – specifično dve verziji manganovega aptamera in dve verziji teofilinskega aptamera, s čimer so preverjali odvisnost delovanja TMS od liganda. Predhodno odkrite, PFOA specifične aptamere so poskušali optimizirati ter karakterizirati, a pri delu niso bili uspešni. Za namen projekta so tako uporabili aptamer iz referenčnega članka [6]. Optimizirali so njegovo dolžino ter ohranili zgolj nujni del za vstavitev v zanko D izbrane TMS – osrednji del pripravljenega biosenzorja.&lt;br /&gt;
Poleg &amp;lt;i&amp;gt;in vitro&amp;lt;/i&amp;gt; validacije, si je ekipa zadala tudi oblikovanje bioinformatskega orodja, ki bi omogočalo načrtovanje in optimizacijo aptamerov s povezovanjem različnih orodij za molekulsko modeliranje [3].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Validacija regulacijskega sistema TMS==&lt;br /&gt;
Za potrebe testa PFOA je morala skupina najprej vzpostaviti biosenzor. TMS iz članka, ki je prvotno definiral možnost uporabe TMS za regulacijo izražanja [5] so povezali z izražanjem fluorescirajočega proteina – v njihovem primeru GFP ter mCherry. Slednja omogočata preprosto detekcijo brez dodatnih korakov celične lize. Ustrezne plazmide za prenos v celice je ekipa zgradila s kloniranjem USER (&amp;lt;i&amp;gt;Uracil Specific Excision Reagent&amp;lt;/i&amp;gt;). Slednje je osnovano na metodi PCR in tehnologiji kloniranja brez ligacije, ki omogoča sintezo plazmida z več inserti v enem koraku. Najprej željene dele pomnožimo s PCR, pri katerem uporabljamo posebej oblikovane začetne oligonukleotide, ki na 5&#039; koncu dodajo podaljše z enim dU – delo poteka z uracil kompatibilno polimerazo (npr. X7). Produkte PCR očistimo in obdelamo z reagentom USER. Reakcija vključuje izrez podaljškov z uracilom s sledečo hibridizacijo specifičnih lepljivih koncev – slednji so lahko oblikovani različno, kar omogoča kreacijo različnih komplementarnih previsov. Skupina je pridobljene produkte klonirala v DH5alfa E. coli. Po propagaciji v bakterijah, čiščenju in validaciji s PCR ter Sanger sekvenciranju, so plazmide kotransformirali v E. coli BL21(DE3) za izražanje proteina. Sev je bil izbran zaradi vsebnosti IPTG inducibilne T7 polimeraze. Seve so inkubirali preko noči, reinokulirali in inducirali v pozni fazi log. 5 ur po indukciji so izmerili fluorescenco in z rezultati ugotvaljali uspešnost represije fluorescirajočega proteina – mCherry [3,7].&lt;br /&gt;
Za zmanjšanje tveganja, da bo manj molekul TMS kot transkriptov za utišanje, je skupina izražala regulator TMS v plazmidu z velikim številom kopij, medtem ko so bili reporterski geni vstavljeni v plazmid z majhnim številom kopij. Posledično so dobili veliko večje število represorjev kot mRNA za utišanje, kar je izboljšalo puščanje sistema [3]. &lt;br /&gt;
Za validacijo so izvedli dva sklopa eksperimentov, opisana v nadaljevanju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Opravili so dva sklopa eksperimentov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od GFP===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Sistem potrebuje tri komponente, od katerih je vsaka inducibilno regulirana – izražanje GFP, ki bo deloval kot ligand za TMS, ki bi se sicer vezala na mRNA zapis za protein mCherry (Slika 2). Brez izražanja GFP bi TMS zavrla izražanje mCherry – ne bi opazili fluorescence. Ob izražanju GFP se bi ta povezal s TMS, spremenil njegovo strukturo in onemogočil vezavo na transkript mRNA. Opaziti bi morali fluorescenco, kar so uspešno potrdili tudi rezultati skupine [3].&lt;br /&gt;
{File:TMS1.png|&amp;lt;b&amp;gt;Slika 2:&amp;lt;/b&amp;gt; Predstavitev sistema plazmidov za izražanje vseh treh komponent - GFP, mCherry in TMS. GFP je induciran z anhidrotetraciklinom, mCherry z L-arabinozo in TMS z IPTG [3].]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Izražanje mCherry v odvisnosti od drugih ligandov===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=Literatura=&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;p&amp;gt;[1] M. Frey, U. Bathe, L. Meink, G. U. Balcke, J. Schmidt, A. Frolov, A. Soboleva, A. Hassanin, M. D. Davari, O. Frank, idr.: Combinatorial biosynthesis in yeast leads to over 200 diterpenoids. Metab Eng 2024, 82, 193–200.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[2] S. Perveen, S. Perveen: Introductory Chapter: Terpenes and Terpenoids. Terpenes and Terpenoids 2018.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
[3] J. Andersen-Ranberg, K. T. Kongstad, M. T. Nielsen, N. B. Jensen, I. Pateraki, S. S. Bach, B. Hamberger, P. Zerbe, D. Staerk, J. Bohlmann, idr.: Expanding the Landscape of Diterpene Structural Diversity through Stereochemically Controlled Combinatorial Biosynthesis. Angewandte Chemie International Edition 2016, 55, 2142–2146.&amp;lt;/p&amp;gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Na%C4%8Din_pakiranja_RNA_pri_koronavirusih&amp;diff=18830</id>
		<title>Način pakiranja RNA pri koronavirusih</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Na%C4%8Din_pakiranja_RNA_pri_koronavirusih&amp;diff=18830"/>
		<updated>2021-05-05T07:12:07Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Uvod ==&lt;br /&gt;
Zaradi pomanjkanja ustreznih celičnih mehanizmov, so virusi omejeni na razmnoževanje znotraj gostiteljske celice. Za uspešno oblikovanje in izstop viriona iz okužene celice je izjemnega pomena ustrezno kompaktiranje dedne snovi. Mehanizem slednjega pri mnogih virusih, med njimi tudi pri družini koronavirusov, sloni na inkorporaciji signalov za pakiranje (PS) v obliki cis regulatornih elementov (iz agl. “cis-acting RNA”, CRE). Ti omogočajo prepoznavo in povezavo z drugimi makromolekulami, tudi proteini, ki posredujejo pri pakiranju dednega zapisa. V primeru koronavirusov torej genomske RNA (gRNA). Štirje najpomembnejši proteini koronavirusnega viriona so: protein bodice (S), ki sodeluje pri prepoznavi in vstopu v gostiteljsko celico, pri brstenju viriona sta odločilna membranski protein (M) in protein ovojnice (E). Nukleokapsido, skupaj z gRNA, oblikuje nukleokapsidni protein (N) [1]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Signali za pakiranje ==&lt;br /&gt;
Taksonomsko koronaviruse delimo v štiri rodove: alfa-, beta- (filogenetske linije A, B, C in D), gama- in deltakoronaviruse. Osnovo za raziskave pakiranja RNA predstavlja linija A betakoronavirusov, ki je nato omogočila tudi vpogled v PS pri ostalih rodovih. Čeprav je sama lokacija PS razmeroma dobro ohranjena, vseeno prihaja do mnogih sprememb tako med rodovi kot filogenetskimi linijami. &lt;br /&gt;
Virus mišjega hepatitisa (MHV) umeščamo med betakoronaviruse linije A. Na podlagi njegovega genomskega zaporedja so razpoznali PS kot 190 nukleotidov dolg segment na 3’ koncu bralnega okvirja 1b (ORF1b). Ta se nahaja približno 20 kb od 5’ konca gRNA in zapisuje encim replikaza-transkriptaza. Sam signal najdemo na delu nsp15 imenovanega encima in tvori značilno zanko. Pri MHV in nekaterih drugih virusih linije A (primer goveji koronavirus (BCoV)) zanka vsebuje štiri ponovitve motiva ACG/GUAAU z AA ali GA izboklino na 3’ strani v enakomernih prekinitvah. Zanko na podobnem mestu, a z drugačnim nukleotidnim zaporedjem – zanka bogata z U nukleotidi - najdemo tudi pri virusih SARS-CoV (betakoronavirus linija B) in MERS-CoV (betakoronavirus linija C). Pri slednjih zanko, ki se prav tako nahaja blizu 3’ konca ORF1b, označujemo s SL2. Glede na analogijo njene pozicije in nenazadnje tudi podobnost v obliki ter ohranjenost znotraj rodu lahko sklepamo, da SL2 predstavlja centralni PS tudi pri linijah B in C betakoronavirusov [1,2] &lt;br /&gt;
Glede na do sedaj pridobljene podatke se PS alfakoronavirusov nahaja skoraj na samem 5’ koncu gRNA. Ne glede na razlike med posameznimi sevi tega rodu, lahko PS umestimo na predel gena nsp1, kjer se tvori več zank z značilnimi ponovitvami GGG, ki so najverjetneje odločilne za ustrezno prepoznavanje N proteina [1,3].&lt;br /&gt;
Spekulativno možnost za PS predstavlja mesto zelo blizu 5’ konca gRNA (prav tako predel gena nsp1), ki tvori obliko zanke (SL5) z dodatno razvejenim vrhom. Pri alfakoronavirusih slednje vsebujejo ponovitve motiva UUYCGU, linije B, C in D betakoronavirusov iteracije motiva UUUCGU. Ohranjenost SL5 med rodovi nakazuje na pomembno vlogo v življenjskem ciklu koronavirusov, glede na ponovitve motiva tudi možnost za PS [1,2].  &lt;br /&gt;
Gama- in deltakoronavirusi ne vsebujejo nobene oblike insercij SL5, torej imajo pakirna zaporedja na drugih delih gRNA. Zaradi težav z in vitro vzgojo virusov teh rodov, natančno mesto PS ni znano pri nobenem. Domnevni PS segment deltakoronavirusov je 104 nukleotidov dolg vključek pri zapisu za replikazo na ORF1b (področje genov nsp13 in nsp14) [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vloga signala za pakiranje v virusnem genomu ==&lt;br /&gt;
Koronavirusni PS je cis-regulatorni element, ki se nahaja le na gRNA in omogoča selektivno ločevanje gRNA od ostale subgenomske RNA (sgRNA) in celične mRNA ter tako pakiranje v nov virus. Mutanti virusa, pri katerih je bila porušena sekundarna struktura PS RNA (silPS) ali je bil PS v celoti odstranjen, so poleg gRNA zapakirali velike količine sgRNA [4]. Presenetljivo je bil betakoronavirus MHV kot mutant brez PS (na katerem so potekali testi) vseeno popolnoma sposoben preživeti. Pokazale so se zgolj majhne ali nobene razlike, glede na divji tip, v velikosti oblog, morfologiji in kinetiki rasti [1]. To je zelo zanimivo, saj so enaki testi tokrat z mutantom alfavirusa (brez PS) pokazali enake rezultate (povečana količina sgRNA v virusu), a hkrati zelo različne. PS-negativni alfavirusni mutanti so imeli veliko resnejše rastne defekte fenotipa, kar je verjetno posledica omejene količine RNA, ki jo lahko sprejme ikozaedrična kapsula [1]. Poskusi s MHV-JHM virusom so pokazali, da so bili mutanti brez PS manj smrtonosni in hitreje ozdravljivi kot divji tip. Domneva se, da že majhna količina neg. sgRNA, ki se zapakira poleg gRNA lahko inducira IFN-I kar vodi v imunski odziv [5]. Izkaže se tudi, da če morata mutant in divji tip virusa tekmovati za gostitelje se je, ne glede na začetno razmerje med virusoma, divji tip hitreje širil. Rezultati teh raziskav so pokazali, da imajo virusi s PS prednost v tem, da je njihov fitnes večji in so težje zaznavni za imunski sistem ter PS ni nujno potreben, da se RNA pakiranje izvede. Raziskave so tudi pokazale, da dokler s svojo prisotnostjo PS ne vpliva na delovanje proteinov, lega PS na gRNA ni pomembna, pomembna je le njegova  prisotnost.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Prepoznava signala za pakiranje: M protein ==&lt;br /&gt;
Rezultati mnogih raziskav se strinjajo, da se lahko tako M kot N protein vežeta na PS na gRNA. Oba imata pomembno vlogo pri pakiranju gRNA in med seboj samo ob prisotnosti PS tudi interagirata. Do nesoglasja pride pri vprašanju, kateri od teh proteinov je odgovoren za specifično vezavo PS. M protein (30 kDa)  sestavlja majhna ektodomena, tri transmembranske domene in velika endodomena preko katere interagira z N proteinom [1]. Glede na z raziskavami pridobljene podatke, da se N protein bolj ali manj enakovredno veže na ves RNA (virusni in celični) medtem, ko naj bi se M protein specifično vezal le na PS. To je zanimivo, saj so še do pred kratkim menili, da se N protein specifično veže na PS. Raziskave so pokazale tudi, da so MHV virusi brez M proteina kljub prisotnosti PS zapakirali velike količine ne-virusne RNA. Dokazano je bilo, da se je ne-virusna RNA s PS uspešno zapakirala v VLP (ang. »virus like particle«) tudi ob odsotnosti N proteina. Ti rezultati močno kažejo, da je protein M (po možnosti s pomočjo E proteina) virusna komponenta, ki prepozna in se veže na PS, ter da formacija nukleokapsid z N proteinom za specifičnost ni pomembna [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vloga domen CTD in N3 proteina N v prepoznavanju PS ==&lt;br /&gt;
Protein N (50 kDa) je tisti, ki ovije genomsko RNA v helikalni nukleokapsid in vsebuje dve zelo bazični domeni: CTD (C-terminalna domena) ter NTD (N-terminalna domena). Domeni sta med seboj ločeni in imata vsaka popolnoma lastno zvitje. Na C-terminalnem koncu proteina je prisotna še kisla domena N3, preko katere pride do nastanka kompleksa z endodomeno proteina M. Funkcionalna enota proteina N je sicer tudi dimer, ki nastane preko dimerizacijske domene CTD. Zgoraj omenjene domene povezujejo presledkovni segmenti, ki so, tako kot tudi domena N3, strukturno neurejeni polipeptidi.  &lt;br /&gt;
CTD in NTD proteina N sta oba RNA-vezavni domeni. Sama prisotnost dveh takih domen je dokaj nenavaden pojav za nukleokapsidni protein RNA virusa. Bila je zato izvedena genetska raziskava na virusu MHV za določitev njunega funkcionalnega pomena, kjer sta bile ti domeni substituirani s svojimi analogi iz virusa SARS-CoV. Homolognost med virusoma (44% identičnost za NTD in 35% za CTD) je omogočila izvedljivost tega eksperimenta, hkrati pa je bilo možno določiti zaporedno-specifične interakcije med proteinom N in drugimi virusnimi komponentami. Izkazalo se je, da je substitucija domene CTD precej oslabilo selektivnost  pakiranja (podobno kot pri mutantu silPS) ne glede na prisotnost PS divjega tipa. Ugotovitev, da je CTD tista domena, ki prepozna PS, ni v skladu s strukturnimi podatki obeh domen, saj NTD vsebuje, poleg bazičnih, tudi aromatske ostanke, ki naj bi lahko prepoznali oziroma tvorili specifične interakcije z določenimi bazami na gRNA. Prav tako je bil odkrit segment dolg devet aminokislinskih ostankov v domeni N3, katerega prisotnost (ali ohranjenost) je določilo delovanje pakiranja [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Modeli mehanizma pakiranja ==&lt;br /&gt;
Raziskave na osnovi MHV so torej dokazale ključno vlogo v prepoznavanju PS za N kot za M protein. Dvoumnost rezultatov izmed večjih virov zato mogoče namiguje na to, da je kombinacija obeh ključna za pakiranje pravilne RNA (gRNA) v virione. Trenutno so se uveljavili trije modeli, ki opisujejo mehanizem pakiranja: prvi predpostavi primarno prepoznavanje PS iz strani CTD domene proteina N, ki naj bi po vezavi PS sprostila prej asocirano domeno N3 - sledila bi vezava N3 na endodomeno proteina M. Tak mehanizem bi torej v proces pakiranja vključil samo tiste molekule RNA, ki vsebujejo PS. Drugi model pa kot začetno interakcijo predlaga vezavo PS na endodomeno proteina M, kjer bi nato sledilo rekrutiranje domen N3. Interakcija protein M-PS bi predstavljala nukleacijsko točko za nastanek vseh sledečih interakcij, ki vodijo do brstenja virionov. Medtem ko zadnji model predpostavi, da je prepoznavanje PS možna le takrat, ko sta proteina N in M že med seboj vezana v kompleksu. Ena izmed možnih interpretacij predlaga, da interakcija z M povzroči konformacijske spremembe v N, ki bi izoblikovale vezavno mesto za PS. Sama, torej, ne moreta prepoznati signala za pakiranje [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
# Masters, P. S. Coronavirus genomic RNA packaging. Virology 537, 198–207 (2019).&lt;br /&gt;
# Alhatlani, B. Y. In silico identification of conserved cis-acting RNA elements in the SARS-CoV-2 genome. bioRxiv 15, 409–417 (2020).&lt;br /&gt;
# Kim, D. Y., Firth, A. E., Atasheva, S., Frolova, E. I. &amp;amp; Frolov, I. Conservation of a Packaging Signal and the Viral Genome RNA Packaging Mechanism in Alphavirus Evolution. J. Virol. 85, 8022–8036 (2011).&lt;br /&gt;
# Kuo, L. &amp;amp; Masters, P. S. Functional Analysis of the Murine Coronavirus Genomic RNA Packaging Signal. J. Virol. 87, 5182–5192 (2013).&lt;br /&gt;
# Athmer, J. et al. Selective packaging in murine coronavirus promotes virulence by limiting type I interferon responses. MBio 9, 1–12 (2018).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Molekularna_biologija_koronavirusov&amp;diff=18829</id>
		<title>Molekularna biologija koronavirusov</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Molekularna_biologija_koronavirusov&amp;diff=18829"/>
		<updated>2021-05-05T07:11:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;Seminarji pri Molekularni biologiji v študijskem letu 2020/21 obravnavajo sorazmerno ozko področje koronavirusov, vendar je to glede na pandemijo virusa SARS-CoV-2 zelo aktualna tema in zato smiselna, da jo podrobneje obdelamo. Za seminarje sem določil 15 poglavij, ki temeljijo na vsaj enem preglednem članku, objavljenem od leta 2015 naprej. Ti članki naj vam bodo izhodišče za pripravo, dopolnite pa jih z novejšimi podatki, predvsem glede povzročitelja bolezni kovid-19.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Vsako poglavje obdelajo praviloma trije študenti. Vsaka skupina mora pripraviti povzetek seminarja v obsegu 1200-1500 besed in ga objaviti na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1200 besed), ki ste jih uporabili. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsaka skupina mora objaviti povzetek seminarja najkasneje 24 h pred začetkom seminarjev. Kateri del povzetka je napisal kdo, navedite v zavihku &#039;discussion&#039;.&lt;br /&gt;
 &lt;br /&gt;
Pripravite tudi predstavitev, dolgo pribl. 20 minut (tolerančni okvir je 18-22 min.), temu pa bo sledila razprava, dolga 5-10 min. Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali in vključite čim manj splošnega uvoda. Ne opisujte potekov bolezni, če to ni nujno zaradi povezave z biokemijskimi značilnostmi virusov! Glede vsebine predstavitve se posvetujte s kolegi, ki bodo predstavljali sorodna poglavja, tako da bo čim manj prekrivanj.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarji se bodo začeli 4.5.2021 po razporedu, ki bo objavljen v spletni učilnici. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Vsebina seminarjev je izpitna snov. Odgovori na vprašanja iz snovi seminarjev predstavljajo ~10 % končnih točk izpita (2-3 vprašanja od ~30). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Poglavja za seminarje so:&lt;br /&gt;
# Patogeni koronavirusi: izvor in evolucija (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30531947/)&lt;br /&gt;
# Molekularni vidiki koronavirusov (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32661197/)&lt;br /&gt;
# Način pakiranja RNA pri koronavirusih	(https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31505321/)&lt;br /&gt;
# Struktura in funkcija končnih zaporedij koronavirusne genomske RNA (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25736566/)&lt;br /&gt;
# Struktura genoma in replikacija RNA pri koronavirusih	(https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31967327/ in https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32833200/)&lt;br /&gt;
# Kontinuirna in diskontinuirna sinteza RNA pri koronavirusih (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26958916/)&lt;br /&gt;
# Vloga gostiteljskih faktorjev pri replikaciji koronavirusne RNA (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28643204/)&lt;br /&gt;
# Natančnost replikacije koronavirusne RNA (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21593585/)&lt;br /&gt;
# Mehanizmi dodajanja kape in metilacije koronavirusne RNA (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26847650/)&lt;br /&gt;
# Translacijski procesi pri sintezi koronavirusnih proteinov (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22535777/ in https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27712623/)&lt;br /&gt;
# Odgovor na stres in uravnavanje translacije pri koronavirusih	(https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27384577/)&lt;br /&gt;
# RNA-elementi s cis-regulacijsko aktivnostjo pri koronavirusih	(https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27712622/)&lt;br /&gt;
# Vloga nestrukturnega proteina 1 pri izražanju genov ob okužbi s koronavirusom	(https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25432065/&lt;br /&gt;
# Vloga koronavirusne endonukleaze pri izogibanju protivirusnemu odgovoru (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29307596/)&lt;br /&gt;
# Mehanizem fuzije koronavirusne membrane kot tarča za protivirusna zdravila (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32272173/)&lt;br /&gt;
----&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za seminar se prijavite tako, da se vpišete v oklepaj za naslovom seminarja, tako kot je prikazano pri izmišljenem ničtem seminarju. &lt;br /&gt;
Seminarje bomo izvedli v enakem vrstnem redu, kot so navedeni zgoraj.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
0. Analiza koronavirusov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Jasna Briški, Timi Pegan, Sanja Todorović)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
# [[Patogeni koronavirusi: izvor in evolucija]] (Nikola Janakievski, Stefanija Ivanova) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [[Molekularni vidiki koronavirusov]] (Neža Leskovar, Iva Matić, Anja Moškrič) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# [[Način pakiranja RNA pri koronavirusih]] (Timotej Sotosek, Erik Putar, Eva Vene) &amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
# Struktura in funkcija končnih zaporedij koronavirusne genomske RNA (Špela Kladnik, Nika Malečkar, Eva Kanalec)&lt;br /&gt;
# Struktura genoma in replikacija RNA pri koronavirusih (Luka Šegota, Maruša Sernc, Luka Stanković)&lt;br /&gt;
# Kontinuirna in diskontinuirna sinteza RNA pri koronavirusih (Jakob Tomšič, Ana Pervanja, Zala Perko)&lt;br /&gt;
# Vloga gostiteljskih faktorjev pri replikaciji koronavirusne RNA (Nika Bedrač, Tinkara Božič, Maja Kobal)&lt;br /&gt;
# Natančnost replikacije koronavirusne RNA (Evgen Kozole, David Verdel, Petra Sintič)&lt;br /&gt;
# Mehanizmi dodajanja kape in metilacije koronavirusne RNA (Nika Perko, Gregor Strniša, Nika Tomsič)&lt;br /&gt;
# Translacijski procesi pri sintezi koronavirusnih proteinov (Bor Krajnik, Aljaž Simonič, Luka Hafner)&lt;br /&gt;
# Odgovor na stres in uravnavanje translacije pri koronavirusih (Aleksandra Rauter, Nika Banovšek, Laura Unuk, Katharina Carola Pavlin)&lt;br /&gt;
# RNA-elementi s cis-regulacijsko aktivnostjo pri koronavirusih (Jan Bregar, Ajda Beltram)&lt;br /&gt;
# Vloga nestrukturnega proteina 1 pri izražanju genov ob okužbi s koronavirusom (Srna Anastasovska, Mateja Milosevic)&lt;br /&gt;
# Vloga koronavirusne endonukleaze pri izogibanju protivirusnemu odgovoru (Veronika Bračič, Ela Bizjak, Rebeka Jerina)&lt;br /&gt;
# Mehanizem fuzije koronavirusne membrane kot tarča za protivirusna zdravila (Manca Pirc, Vid Dobrovoljc, Rahela Repina)&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ko boste pripravljali povzetek, naslov teme na tem, drugem, seznamu povežite z novo wiki stranjo, ki bo vsebovala povzetek. Na koncu besedila povzetka (pod viri) v novo vrstico dodajte oznako: &amp;lt;nowiki&amp;gt;[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&amp;lt;/nowiki&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;. Zgornji seznam bo po zaključku seminarjev izbrisan. Vire boste navedli na koncu vsakega povzetka, zato za serijo seminarjev ne bodo več pomembni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Primer, kako so bili urejeni seminarji v prejšnjih letih, si lahko ogledate na strani [[Struktura kromatina]] (2013/14).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
#[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Herpesvirusi_in_sorodni_dsDNA_virusi Herpesvirusi in sorodni dsDNA virusi] (Veronika Razpotnik, Ines Medved, Andrej Ivanovski)&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Na%C4%8Din_pakiranja_RNA_pri_koronavirusih&amp;diff=18828</id>
		<title>Talk:Način pakiranja RNA pri koronavirusih</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Na%C4%8Din_pakiranja_RNA_pri_koronavirusih&amp;diff=18828"/>
		<updated>2021-05-05T07:10:26Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: New page: *&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Eva Vene:&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; Uvod, Signali za pakiranje  *&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Timotej Sotošek:&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; Vloga signala za pakiranje v virusnem genomu, Prepoznava signala za pakiranje: M protein  *&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Erik Putar:&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; Vloga dom...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;*&#039;&#039;&#039;Eva Vene:&#039;&#039;&#039; Uvod, Signali za pakiranje&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&#039;&#039;&#039;Timotej Sotošek:&#039;&#039;&#039; Vloga signala za pakiranje v virusnem genomu, Prepoznava signala za pakiranje: M protein&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*&#039;&#039;&#039;Erik Putar:&#039;&#039;&#039; Vloga domen CTD in N3 proteina N v prepoznavanju PS, Modeli mehanizma pakiranja&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Na%C4%8Din_pakiranja_RNA_pri_koronavirusih&amp;diff=18827</id>
		<title>Način pakiranja RNA pri koronavirusih</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Na%C4%8Din_pakiranja_RNA_pri_koronavirusih&amp;diff=18827"/>
		<updated>2021-05-05T07:07:45Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: New page: == Uvod == Zaradi pomanjkanja ustreznih celičnih mehanizmov, so virusi omejeni na razmnoževanje znotraj gostiteljske celice. Za uspešno oblikovanje in izstop viriona iz okužene celice ...&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;== Uvod ==&lt;br /&gt;
Zaradi pomanjkanja ustreznih celičnih mehanizmov, so virusi omejeni na razmnoževanje znotraj gostiteljske celice. Za uspešno oblikovanje in izstop viriona iz okužene celice je izjemnega pomena ustrezno kompaktiranje dedne snovi. Mehanizem slednjega pri mnogih virusih, med njimi tudi pri družini koronavirusov, sloni na inkorporaciji signalov za pakiranje (PS) v obliki cis regulatornih elementov (iz agl. “cis-acting RNA”, CRE). Ti omogočajo prepoznavo in povezavo z drugimi makromolekulami, tudi proteini, ki posredujejo pri pakiranju dednega zapisa. V primeru koronavirusov torej genomske RNA (gRNA). Štirje najpomembnejši proteini koronavirusnega viriona so: protein bodice (S), ki sodeluje pri prepoznavi in vstopu v gostiteljsko celico, pri brstenju viriona sta odločilna membranski protein (M) in protein ovojnice (E). Nukleokapsido, skupaj z gRNA, oblikuje nukleokapsidni protein (N) [1]. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Signali za pakiranje ==&lt;br /&gt;
Taksonomsko koronaviruse delimo v štiri rodove: alfa-, beta- (filogenetske linije A, B, C in D), gama- in deltakoronaviruse. Osnovo za raziskave pakiranja RNA predstavlja linija A betakoronavirusov, ki je nato omogočila tudi vpogled v PS pri ostalih rodovih. Čeprav je sama lokacija PS razmeroma dobro ohranjena, vseeno prihaja do mnogih sprememb tako med rodovi kot filogenetskimi linijami. &lt;br /&gt;
Virus mišjega hepatitisa (MHV) umeščamo med betakoronaviruse linije A. Na podlagi njegovega genomskega zaporedja so razpoznali PS kot 190 nukleotidov dolg segment na 3’ koncu bralnega okvirja 1b (ORF1b). Ta se nahaja približno 20 kb od 5’ konca gRNA in zapisuje encim replikaza-transkriptaza. Sam signal najdemo na delu nsp15 imenovanega encima in tvori značilno zanko. Pri MHV in nekaterih drugih virusih linije A (primer goveji koronavirus (BCoV)) zanka vsebuje štiri ponovitve motiva ACG/GUAAU z AA ali GA izboklino na 3’ strani v enakomernih prekinitvah. Zanko na podobnem mestu, a z drugačnim nukleotidnim zaporedjem – zanka bogata z U nukleotidi - najdemo tudi pri virusih SARS-CoV (betakoronavirus linija B) in MERS-CoV (betakoronavirus linija C). Pri slednjih zanko, ki se prav tako nahaja blizu 3’ konca ORF1b, označujemo s SL2. Glede na analogijo njene pozicije in nenazadnje tudi podobnost v obliki ter ohranjenost znotraj rodu lahko sklepamo, da SL2 predstavlja centralni PS tudi pri linijah B in C betakoronavirusov [1,2] &lt;br /&gt;
Glede na do sedaj pridobljene podatke se PS alfakoronavirusov nahaja skoraj na samem 5’ koncu gRNA. Ne glede na razlike med posameznimi sevi tega rodu, lahko PS umestimo na predel gena nsp1, kjer se tvori več zank z značilnimi ponovitvami GGG, ki so najverjetneje odločilne za ustrezno prepoznavanje N proteina [1,3].&lt;br /&gt;
Spekulativno možnost za PS predstavlja mesto zelo blizu 5’ konca gRNA (prav tako predel gena nsp1), ki tvori obliko zanke (SL5) z dodatno razvejenim vrhom. Pri alfakoronavirusih slednje vsebujejo ponovitve motiva UUYCGU, linije B, C in D betakoronavirusov iteracije motiva UUUCGU. Ohranjenost SL5 med rodovi nakazuje na pomembno vlogo v življenjskem ciklu koronavirusov, glede na ponovitve motiva tudi možnost za PS [1,2].  &lt;br /&gt;
Gama- in deltakoronavirusi ne vsebujejo nobene oblike insercij SL5, torej imajo pakirna zaporedja na drugih delih gRNA. Zaradi težav z in vitro vzgojo virusov teh rodov, natančno mesto PS ni znano pri nobenem. Domnevni PS segment deltakoronavirusov je 104 nukleotidov dolg vključek pri zapisu za replikazo na ORF1b (področje genov nsp13 in nsp14) [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vloga signala za pakiranje v virusnem genomu ==&lt;br /&gt;
Koronavirusni PS je cis-regulatorni element, ki se nahaja le na gRNA in omogoča selektivno ločevanje gRNA od ostale subgenomske RNA (sgRNA) in celične mRNA ter tako pakiranje v nov virus. Mutanti virusa, pri katerih je bila porušena sekundarna struktura PS RNA (silPS) ali je bil PS v celoti odstranjen, so poleg gRNA zapakirali velike količine sgRNA [4]. Presenetljivo je bil betakoronavirus MHV kot mutant brez PS (na katerem so potekali testi) vseeno popolnoma sposoben preživeti. Pokazale so se zgolj majhne ali nobene razlike, glede na divji tip, v velikosti oblog, morfologiji in kinetiki rasti [1]. To je zelo zanimivo, saj so enaki testi tokrat z mutantom alfavirusa (brez PS) pokazali enake rezultate (povečana količina sgRNA v virusu), a hkrati zelo različne. PS-negativni alfavirusni mutanti so imeli veliko resnejše rastne defekte fenotipa, kar je verjetno posledica omejene količine RNA, ki jo lahko sprejme ikozaedrična kapsula [1]. Poskusi s MHV-JHM virusom so pokazali, da so bili mutanti brez PS manj smrtonosni in hitreje ozdravljivi kot divji tip. Domneva se, da že majhna količina neg. sgRNA, ki se zapakira poleg gRNA lahko inducira IFN-I kar vodi v imunski odziv [5]. Izkaže se tudi, da če morata mutant in divji tip virusa tekmovati za gostitelje se je, ne glede na začetno razmerje med virusoma, divji tip hitreje širil. Rezultati teh raziskav so pokazali, da imajo virusi s PS prednost v tem, da je njihov fitnes večji in so težje zaznavni za imunski sistem ter PS ni nujno potreben, da se RNA pakiranje izvede. Raziskave so tudi pokazale, da dokler s svojo prisotnostjo PS ne vpliva na delovanje proteinov, lega PS na gRNA ni pomembna, pomembna je le njegova  prisotnost.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Prepoznava signala za pakiranje: M protein ==&lt;br /&gt;
Rezultati mnogih raziskav se strinjajo, da se lahko tako M kot N protein vežeta na PS na gRNA. Oba imata pomembno vlogo pri pakiranju gRNA in med seboj samo ob prisotnosti PS tudi interagirata. Do nesoglasja pride pri vprašanju, kateri od teh proteinov je odgovoren za specifično vezavo PS. M protein (30 kDa)  sestavlja majhna ektodomena, tri transmembranske domene in velika endodomena preko katere interagira z N proteinom [1]. Glede na z raziskavami pridobljene podatke, da se N protein bolj ali manj enakovredno veže na ves RNA (virusni in celični) medtem, ko naj bi se M protein specifično vezal le na PS. To je zanimivo, saj so še do pred kratkim menili, da se N protein specifično veže na PS. Raziskave so pokazale tudi, da so MHV virusi brez M proteina kljub prisotnosti PS zapakirali velike količine ne-virusne RNA. Dokazano je bilo, da se je ne-virusna RNA s PS uspešno zapakirala v VLP (ang. »virus like particle«) tudi ob odsotnosti N proteina. Ti rezultati močno kažejo, da je protein M (po možnosti s pomočjo E proteina) virusna komponenta, ki prepozna in se veže na PS, ter da formacija nukleokapsid z N proteinom za specifičnost ni pomembna [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Vloga domen CTD in N3 proteina N v prepoznavanju PS ==&lt;br /&gt;
Protein N (50 kDa) je tisti, ki ovije genomsko RNA v helikalni nukleokapsid in vsebuje dve zelo bazični domeni: CTD (C-terminalna domena) ter NTD (N-terminalna domena). Domeni sta med seboj ločeni in imata vsaka popolnoma lastno zvitje. Na C-terminalnem koncu proteina je prisotna še kisla domena N3, preko katere pride do nastanka kompleksa z endodomeno proteina M. Funkcionalna enota proteina N je sicer tudi dimer, ki nastane preko dimerizacijske domene CTD. Zgoraj omenjene domene povezujejo presledkovni segmenti, ki so, tako kot tudi domena N3, strukturno neurejeni polipeptidi.  &lt;br /&gt;
CTD in NTD proteina N sta oba RNA-vezavni domeni. Sama prisotnost dveh takih domen je dokaj nenavaden pojav za nukleokapsidni protein RNA virusa. Bila je zato izvedena genetska raziskava na virusu MHV za določitev njunega funkcionalnega pomena, kjer sta bile ti domeni substituirani s svojimi analogi iz virusa SARS-CoV. Homolognost med virusoma (44% identičnost za NTD in 35% za CTD) je omogočila izvedljivost tega eksperimenta, hkrati pa je bilo možno določiti zaporedno-specifične interakcije med proteinom N in drugimi virusnimi komponentami. Izkazalo se je, da je substitucija domene CTD precej oslabilo selektivnost  pakiranja (podobno kot pri mutantu silPS) ne glede na prisotnost PS divjega tipa. Ugotovitev, da je CTD tista domena, ki prepozna PS, ni v skladu s strukturnimi podatki obeh domen, saj NTD vsebuje, poleg bazičnih, tudi aromatske ostanke, ki naj bi lahko prepoznali oziroma tvorili specifične interakcije z določenimi bazami na gRNA. Prav tako je bil odkrit segment dolg devet aminokislinskih ostankov v domeni N3, katerega prisotnost (ali ohranjenost) je določilo delovanje pakiranja [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Modeli mehanizma pakiranja ==&lt;br /&gt;
Raziskave na osnovi MHV so torej dokazale ključno vlogo v prepoznavanju PS za N kot za M protein. Dvoumnost rezultatov izmed večjih virov zato mogoče namiguje na to, da je kombinacija obeh ključna za pakiranje pravilne RNA (gRNA) v virione. Trenutno so se uveljavili trije modeli, ki opisujejo mehanizem pakiranja: prvi predpostavi primarno prepoznavanje PS iz strani CTD domene proteina N, ki naj bi po vezavi PS sprostila prej asocirano domeno N3 - sledila bi vezava N3 na endodomeno proteina M. Tak mehanizem bi torej v proces pakiranja vključil samo tiste molekule RNA, ki vsebujejo PS. Drugi model pa kot začetno interakcijo predlaga vezavo PS na endodomeno proteina M, kjer bi nato sledilo rekrutiranje domen N3. Interakcija protein M-PS bi predstavljala nukleacijsko točko za nastanek vseh sledečih interakcij, ki vodijo do brstenja virionov. Medtem ko zadnji model predpostavi, da je prepoznavanje PS možna le takrat, ko sta proteina N in M že med seboj vezana v kompleksu. Ena izmed možnih interpretacij predlaga, da interakcija z M povzroči konformacijske spremembe v N, ki bi izoblikovale vezavno mesto za PS. Sama, torej, ne moreta prepoznati signala za pakiranje [1].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Viri ==&lt;br /&gt;
1.	Masters, P. S. Coronavirus genomic RNA packaging. Virology 537, 198–207 (2019).&lt;br /&gt;
2.	Alhatlani, B. Y. In silico identification of conserved cis-acting RNA elements in the SARS-CoV-2 genome. bioRxiv 15, 409–417 (2020).&lt;br /&gt;
3.	Kim, D. Y., Firth, A. E., Atasheva, S., Frolova, E. I. &amp;amp; Frolov, I. Conservation of a Packaging Signal and the Viral Genome RNA Packaging Mechanism in Alphavirus Evolution. J. Virol. 85, 8022–8036 (2011).&lt;br /&gt;
4.	Kuo, L. &amp;amp; Masters, P. S. Functional Analysis of the Murine Coronavirus Genomic RNA Packaging Signal. J. Virol. 87, 5182–5192 (2013).&lt;br /&gt;
5.	Athmer, J. et al. Selective packaging in murine coronavirus promotes virulence by limiting type I interferon responses. MBio 9, 1–12 (2018).&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2020&amp;diff=17652</id>
		<title>BIO2 Povzetki seminarjev 2020</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2020&amp;diff=17652"/>
		<updated>2020-10-30T20:22:36Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2020/21 */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2020/21 =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Jan Bregar - Protein retinoblastoma==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Protein retinoblastoma (pRb) je eden ključnih proteinov, ki regulirajo celični cikel in njegova inaktivacija lahko povzroči različna bolezenska stanja. Ta protein regulira ključni prehod iz G1  v S fazo celičnega cikla  s pomočjo interakcij z družino E2F, ki je vrsta transkripcijskih faktorjev celičnega cikla. Retinoblastoma protein (pRb) nadzoruje tudi izstop celice iz celičnega cikla. Njeno aktivnost regulira več mehanizmov, ki zaznavajo znotraj- in zunajcelične signale, ki blokirajo ali dovoljujejo fosforilacijo. pRb fosforilirajo od ciklina odvisne kinaze (Cdk-ji) in s tem protein Rb bodisi inaktivirajo ali pa rahlo spremenijo njegove lastnosti, protein pa vseeno ohrani svojo funkcijo. Odkrili so tudi, da pRb regulira apoptozo s pomočjo enakih interakcij s transkripcijskimi faktorji E2F. To, da je pRb vpleten pri apoptozi, popolno dopolnjuje pRb kot pomemben določevalec usode celice.  Med trajanjem celičenga cikla je pRb inaktiviran, kar povzroči, da je celica bolj občutljiva na apoptotske stimuluse. Regulacijo apoptoze lahko onesposobijo nekateri virusi, ki s svojimi onkoproteini povzročijo napake v delovanju proteina Rb, kar lahko predstavlja tveganje za organizem. pRb – E2F kompleksi imajo pomembno vlogo pri regulaciji transkripcije genov, ki so vključeni v diferenciaciji in razvoju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ajda Beltram - Struktura in dinamika signalnih komplekov GPCR==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Receptorji sklopljeni z G-proteinom (GPCR) so transmembranski proteini, ki kot odgovor na ligande regulirajo veliko signalnih poti preko heterotrimernih G-proteinov ali pa preko fosforilacije receptorja s kinazo GRK in arestinov. Vendar ti proteini ne obstajajo le v aktivirani ali neaktivirani obliki, pač pa imajo veliko konformacijskih stanj, ki vsaka sproži svojo signalno pot. Mene je zanimala podrobna razlaga konformacijskih sprememb, ki se zgodijo med prenosom signala. Za aktivacijo G-proteinov je potrebna zamenjava GDP z GTP, kjer igra ključno vlogo razcep domen podenote α G-proteina in destabilizacija vezavnega mesta za nukleotid na Ras-domeni podenote α, kar so posledice konformacijskih sprememb, ki jih povzroči vezava na receptor. Različni ligandi, ki se vežejo na receptorje, pa lahko vplivajo tudi na afiniteto G-proteina do GDP. Kompleksi receptor-G-protein, ki nastanejo z vezavo popolnih agonistov, imajo manjšo afiniteto do GDP, kot tisti, ki so nastali z vezavo delnih agonistov. Pri arestinih pa so prav tako prišli do novega spoznanja. Aktivacija arestinov je večinoma prikazana kot proces iz dveh delov in sicer vezave na fosforiliran C-rep receptorja in nato vezave na jedro receptorja, vendar pa so odkrili, da lahko obe vezavi posebej aktivirata arestin. To nakazuje na to, da verjetno obstaja veliko različnih kompleksov arestina in receptorja, ki regulirajo vsak svojo signalno pot.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Anja Moškrič - Presinaptični kalcijevi kanalčki kot specializiran nadzor za sproščanje nevrotransmitorjev==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Signalizacija živčnih celic med drugim poteka s prenosom nevrotransmitorjev preko sinaps. Pri kemični sinapsi gre za pretvarjanje električnih impulzov v eksocitotsko sprostitev nevrotransmitorja (npr. glutamat, GABA, epinefrin, norepinefrin). Pri pretvarjanju signala imajo ključno vlogo napetostno uravnavani kalcijevi ionski kanalčki (Cav), v presinaptičnem predelu. Ti, kot odgovor na depolarizacijo nevrona, usmerjajo kalcijeve ione v notranjost celice in posledično sprožijo fuzijo mešička (z nevrotransmitorjem) s presinaptično membrano. Zgrajeni so iz več podenot, od teh je glavna α1, ki tvori poro za pretok ionov. Podenoti α2δ in β pa regulirata lastnosti. Kanalčke glede na obliko glavne podenote klasificiramo v 3 večje skupine: Cav1, Cav2 in Cav3. V večini sinaps so prisotni kanalčki iz družine Cav2. Da eksocitoza lahko poteče hitro in učinkovito, morajo biti Cav locirani znotraj aktivne regije presinaptične membrane, v bližini mesta eksocitoze. Slednjo kalcijevi kanalčki regulirajo preko različnih proteinov. Pomembnejši predstavnik je družina proteinov RIM (z rab3 vezavne molekule). Ti se na kanalček vežejo z RIM vezavnimi proteini (RBP). Z njimi asociira tudi protein munc13, ki je v membrani vezikla in nevrona vezani s proteini SNARE. Ti so mediatorji pri fuziji membran. Delovanje kanalčka inaktivirajo procesi, kot sta od napetosti odvisni mehanizem in od kalcija odvisen mehanizem, ki je povezan s kalmodulinom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Gregor Strniša - Načini aktivacije GPCR==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
GPCR, oziroma z G proteinom sklopljeni receptorji, so transmembranski proteini, ki s svojim delovanjem vplivajo na dogajanje v celici. Zaradi vezave liganda na njihovo zunajcelično stran se jim spremeni konformacija in omogoči prenos signala preko različnih signalnih molekul. Signal se preko različnih G proteinov in β-arrestinov prenaša do drugih proteinov v celici. Kmalu po odkritju GPCR se je izkazalo, da vsi ne delujejo po istem principu. Nove raziskovalne metode so omogočile napredek na področju vizualizacije molekul in njihovega sledenja v celici. Tako so znanstveniki prišli do odkritja petih novih metod aktivacije GPCR, ki lažje razložijo delovanje receptorjev. Med seboj so si različne, a se lahko pogosto prekrivajo in dopolnjujejo. GPCR omogočijo več možnosti odgovora na določen ligand in njegovo koncentracijo. Načini aktivacije, predstavljeni v moji seminarski nalogi, so pristranska aktivacija, znotrajcelična aktivacija, dimerizacijska aktivacija, transaktivacija in dvofazna aktivacija. Posamezen receptor navadno deluje na več načinov. Ob posameznem načinu so podani primeri receptorjev in njihovega delovanja. Z razumevanjem načinov njihove aktivacije se odprejo nove možnosti razvoja zdravil, ki bi delovale preko GPCR, ali vplivale na njihove signalne poti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Nikola Janakievski - Selective Androgen Receptor Modulators==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Selective Androgen Receptors Modulators or better known as SARMs, were discovered 30 years ago, as a potential replacement to steroid therapy. SARMs are a type of Selective Receptor Modulators (SRM), compounds which can act both as agonists and antagonists in androgen receptors (ARs) (as a non-steroid replacement), according to the tissue they are in. The main idea behind SARMs, is improving the hormone therapies we have currently, which use synthetic steroids. An ideal SARM could have all the benefits of steroid hormones, without the side effects. The potential benefits and safety of SARMs is yet to be determined, there are numerous ongoing studies for various applications. It is important to have a summary of all these potential application and past examples of studies. In this seminar, we aim to do just that, by comparing all past studies and future potential applications related to SARMs. We conclude that, SARMs are a viable alternative, possibly an improvement to synthetic steroids, although much more research and clinical trials are required for SARMs to become truly applicable.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Vid Dobrovoljc - Medsebojni vpliv signalnih poti na primeru RTK in GPCR signalnih poti==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Preučevanje součinkovanja med signalnimi potmi v celici je zelo zanimivo področje, vendar dokaj težko za raziskovanje. S seminarjem sem poizkusil predstaviti sovplivanje inzulinske(RTK) in  β-adrenergične (GCPR) poti v srcu. . Inzulin na β-adrenergične (βAR) poti vpliva s fosforilacijo receptorja z različnimi kinazami, na primer protein kinazo A (PKA) G-protein kinazo (GRK2) in celo sam inzulinskim receptorjem (INSR), kar vodi do desenzitacije in včasih tudi internalizacije receptorja z vezavo β-arestina. Drug način vplivanja  je z delovanjem na nižje člene v signalni poti, na primer na koncentracijo cAMP s fosfodiesterazami (PDE). Inzulin lahko tudi s pomočjo fosforilacije uporabi β-adrenergično pot za krepitev svojega signala. Zelo pomembna točka obeh signalnih poti je GRK2, ki po naravi deluje inhibirajoče na obe signalni poti, po zadnjih rezultatih pa  jo poleg tega inzulin uporablja za še dodatno inhibicijo GPCR poti. Vplivanje βAR poti na inzulinsko pot je manj jasno, vendar kaže, da lahko βAR na sprejem glukoze v odvisnosti od situacije vpliva tako pozitivno kot negativno, dokaj pomembno vlogo pri tem pa ima PKB. Domnevam, da bo v prihodnosti vedno več raziskav na temo povezav med signalnimi potmi, saj bodo razvite nove opazovalne tehnike, poleg tega pa je razumevanje povezav koristno tako pri razvoju novih tehnik zdravljenja, kot pri samem študiju razvoja celične signalizacije&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Zala Perko - Mehanizmi vezave ligandov in regeneracija fotoreceptorjev očesne mrežnice== &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Fotoreceptorji v membrani celic očesne mrežnice so značilni predstavniki z G-proteinom sklopljenih receptorjev. Njihova naloga je absorpcija svetlobe določene valovne dolžine in prenos signala preko G-proteina na citoplazemsko stran, kjer poteče veriga encimsko kataliziranih reakcij. Aktiviran fotoreceptor mora v procesu regeneracije ponovno zavzeti neaktivno konformacijo in vezati naravni ligand 11-cis-retinal. Barvni fotoreceptorji jodopsini zahtevajo učinkovit regeneracijski mehanizem, ker morajo stalno procesirati veliko količino svetlobnih signalov. Aktivna konformacija jodopsina razpade veliko hitreje v primerjavi z rodopsinom in tudi sam potek regeneracije je pri jodopsinih hitrejši. Vzrok za to bi lahko bila različna usoda desenzibiliziranih receptorjev. Nedavno so odkrili možnost, da pri regeneraciji jodopsinov pride do preusmeritve signalne poti. Namesto, da se receptor deaktivira preko internalizacije z arestinom, ostane v membrani in veže ligand glede na prehodno konformacijsko stanje v katerem se nahaja. Na različen potek regeneracije jodopsinov bi lahko vplivala tudi vezava druge molekule retinala v alosterično mesto, ki je posledica konformacijskih sprememb. Povezava med interakcijo retinala in njegovih analogov z določenim konformacijskim intermediatom ima pomembno vlogo tudi s terapevtskega vidika, saj GPCR-ji v splošnem predstavljajo terapevtske tarče za zdravljenje mnogih obolenj. Uporaba analogov 11-cis-retinala, kot sta 9CR in 6mr, ki se vežeta v aktivno ali eno od alosteričnih mest, bi lahko predstavljala učinkovit pristop pri zdravljenju prirojenih mutacij v fotoreceptorjih.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Eva Vene - Povezava bolečine z vezavo kapsaicina na TRPV1==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Družina TRP kanalčkov pri živalih združuje devet manjših skupin kationskih prenašalcev, ki odločilno vplivajo na pravilno delovanje organizma. Eden od tovrstnih kanalčkov je tudi TRPV1 z angleškim imenom »transient receptor potential vanilloid 1«. Tega najdemo v mnogih organih in organskih sistemih, natančneje pa se v tem seminarju osredotočamo na njegovo vlogo v perifernem živčevju. TRPV1 vsebuje okoli polovica vseh somatskih in visceralnih senzoričnih nevronov, zato je pomemben mediator pri nocicepciji oziroma zaznavanju možno nevarnih stimulov ter njihovim prevodom v akcijskih potencial. Njegovo delovanje, poleg nekaterih drugih dražljajev, lahko vzbudi organska molekula, imenovana kapsaicin. Slednjega najdemo v sadežih rastlin rodu Capsicum in ga pojmujemo kot eno odločilnih molekul za pekoč okus teh plodov. Ob vezavi kapsaicina na TRPV1 v celico vdrejo kationi, ki spodbudijo različne celične procese, ključne za oblikovanje in prenos živčnega signala do možganov ter pojav vnetja. Posebej zanimive so dvolične posledice vezave kapsaicina, ki sicer vodijo do bolečine, draženja in vnetja, a omogočijo tudi refrakcijsko dobo kanalčka, ki predstavlja čas, ko slednjega ne moremo aktivirati ter desenzitacijo in degradacijo živčnih vlaken, kar povezujemo z analgetičnim učinkom te molekule. Ob redni daljši izpostavitvi kapsaicinu, ki ga lahko administriramo transdermalno ali injiciramo, se tako uspešno uporablja pri lajšanju kroničnih bolečin.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2020&amp;diff=17638</id>
		<title>BIO2 Seminar 2020</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2020&amp;diff=17638"/>
		<updated>2020-10-18T16:42:37Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;poglavje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;datum oddaje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;datum recenzije&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ajda Beltram||12||Zgradba in dinamika signalnih kompleksov GPCR||Luka Hafner||Tinkara Božič||16/10/20||19/10/20||21/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Bregar||12||Protein retinoblastoma||Nika Bedrač||Martin Stanonik||16/10/20||19/10/20||21/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Moškrič||12|| Presinaptični kalcijevi kanalčki kot specializiran nadzor za sproščanje nevrotransmitorjev||Srna Anastasovska||Luka Stanković||16/10/20||19/10/20||21/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Strniša||12||Načini aktivacije GPCR||Manca Pirc||Ana Pervanja||23/10/20||26/10/20||28/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Dobrovoljc||12||||Maruša Sernc||Nika Banovšek||23/10/20||26/10/20||28/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nikola Janakievski||12||Selective androgen receptor modulators||Ajda Beltram||Aljaž Simonič||23/10/20||26/10/20||28/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rebeka Jerina||12||Kofein kot antagonist adenozinskih receptorjev||Jan Bregar||Luka Hafner||30/10/20||02/11/20||04/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vene||12||Povezava bolečine z vezavo kapsaicina na TRPV1||Anja Moškrič||Nika Bedrač||30/10/20||02/11/20||04/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Perko||12||Mehanizmi vezave ligandov na vidne pigmente čepnic očesne mrežnice||Gregor Strniša||Srna Anastasovska||30/10/20||02/11/20||04/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erik Putar||14-15||||Nikola Janakievski||Manca Pirc||06/11/20||09/11/20||11/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Iva Matić||14-15||||Rebeka Jerina||Maruša Sernc||06/11/20||09/11/20||11/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Sotošek||14-15||||Eva Vene||Ajda Beltram||06/11/20||09/11/20||11/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Tomsič||16||||Zala Perko||Jan Bregar||13/11/20||16/11/20||18/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andrej Špenko||16||||Erik Putar||Anja Moškrič||13/11/20||16/11/20||18/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aleksandra Rauter||16||||Iva Matić||Gregor Strniša||13/11/20||16/11/20||18/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Laura Unuk||17||||Timotej Sotošek||Nikola Janakievski||20/11/20||23/11/20||25/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Stefanija Ivanova||17||||Nika Tomsič||Rebeka Jerina||20/11/20||23/11/20||25/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Tomšič||17||||Andrej Špenko||Eva Vene||20/11/20||23/11/20||25/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Neža Leskovar||18||||Aleksandra Rauter||Zala Perko||27/11/20||30/11/20||02/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Šegota||18||||Laura Unuk||Erik Putar||27/11/20||30/11/20||02/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Perko||18||||Stefanija Ivanova||Iva Matić||27/11/20||30/11/20||02/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ela Bizjak||19||||Jakob Tomšič||Timotej Sotošek||04/12/20||07/12/20||09/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bor Krajnik||19||||Neža Leskovar||Nika Tomsič||04/12/20||07/12/20||09/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Kobal||19||||Luka Šegota||Vid Dobrovoljc||04/12/20||07/12/20||09/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mateja Milošević||20||||Nika Perko||Andrej Špenko||11/12/20||14/12/20||16/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tinkara Božič||20||||Ela Bizjak||Aleksandra Rauter||11/12/20||14/12/20||16/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Martin Stanonik||20||||Bor Krajnik||Laura Unuk||11/12/20||14/12/20||16/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Stanković||21||||Maja Kobal||Stefanija Ivanova||18/12/20||21/12/20||23/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Pervanja||21||||Mateja Milošević||Jakob Tomšič||18/12/20||21/12/20||23/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Banovšek||21||||Tinkara Božič||Neža Leskovar||18/12/20||21/12/20||23/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aljaž Simonič||22||||Martin Stanonik||Luka Šegota||23/12/20||28/12/20||30/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Hafner||22||||Luka Stanković||Ana Žagar||23/12/20||28/12/20||30/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Žagar||22||||Vid Dobrovoljc||Nika Perko||23/12/20||28/12/20||30/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Bedrač||23||||Ana Pervanja||Ela Bizjak||30/12/20||04/01/21||06/01/21&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Srna Anastasovska||23||||Nika Banovšek||Bor Krajnik||30/12/20||04/01/21||06/01/21&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Manca Pirc||23||||Aljaž Simonič||Maja Kobal||30/12/20||04/01/21||06/01/21&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maruša Sernc||23||||Ana Žagar||Mateja Milošević||08/01/21||11/01/21||13/01/21&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. &lt;br /&gt;
Prosim,da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &amp;lt;font color=red&amp;gt; pregledni &amp;lt;/font&amp;gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [http://93.174.95.27/scimag/ tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2020|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju &#039;&#039;&#039;v 200 besedah&#039;&#039;&#039; (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &amp;lt;font color=red&amp;gt;2700 do 3000 besed &amp;lt;/font&amp;gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* &amp;lt;font color=green&amp;gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2020&amp;diff=17623</id>
		<title>BIO2 Seminar 2020</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2020&amp;diff=17623"/>
		<updated>2020-10-15T08:26:27Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Biokemijski seminar  =&lt;br /&gt;
doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev  ==&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;poglavje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;datum oddaje&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;datum recenzije&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ajda Beltram||12||||Luka Hafner||Tinkara Božič||16/10/20||19/10/20||21/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Bregar||12||||Nika Bedrač||Martin Stanonik||16/10/20||19/10/20||21/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Moškrič||12|| Presinaptični kalcijevi kanalčki kot specializiran nadzor za sproščanje nevrotransmiterjev||Srna Anastasovska||Luka Stanković||16/10/20||19/10/20||21/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Strniša||12||||Manca Pirc||Ana Pervanja||23/10/20||26/10/20||28/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Dobrovoljc||12||||Maruša Sernc||Nika Banovšek||23/10/20||26/10/20||28/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nikola Janakievski||12||||Ajda Beltram||Aljaž Simonič||23/10/20||26/10/20||28/10/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rebeka Jerina||12||||Jan Bregar||Luka Hafner||30/10/20||02/11/20||04/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vene||12||Povezava vnetne bolečine z vezavo kapsaicina na TRPV1||Anja Moškrič||Nika Bedrač||30/10/20||02/11/20||04/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Perko||12||||Gregor Strniša||Srna Anastasovska||30/10/20||02/11/20||04/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erik Putar||14-15||||Nikola Janakievski||Manca Pirc||06/11/20||09/11/20||11/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Iva Matić||14-15||||Rebeka Jerina||Maruša Sernc||06/11/20||09/11/20||11/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Sotošek||14-15||||Eva Vene||Ajda Beltram||06/11/20||09/11/20||11/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Tomsič||16||||Zala Perko||Jan Bregar||13/11/20||16/11/20||18/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Andrej Špenko||16||||Erik Putar||Anja Moškrič||13/11/20||16/11/20||18/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aleksandra Rauter||16||||Iva Matić||Gregor Strniša||13/11/20||16/11/20||18/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Laura Unuk||17||||Timotej Sotošek||Nikola Janakievski||20/11/20||23/11/20||25/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Stefanija Ivanova||17||||Nika Tomsič||Rebeka Jerina||20/11/20||23/11/20||25/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Tomšič||17||||Andrej Špenko||Eva Vene||20/11/20||23/11/20||25/11/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Neža Leskovar||18||||Aleksandra Rauter||Zala Perko||27/11/20||30/11/20||02/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Šegota||18||||Laura Unuk||Erik Putar||27/11/20||30/11/20||02/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Perko||18||||Stefanija Ivanova||Iva Matić||27/11/20||30/11/20||02/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ela Bizjak||19||||Jakob Tomšič||Timotej Sotošek||04/12/20||07/12/20||09/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bor Krajnik||19||||Neža Leskovar||Nika Tomsič||04/12/20||07/12/20||09/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Kobal||19||||Luka Šegota||Vid Dobrovoljc||04/12/20||07/12/20||09/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Mateja Milošević||20||||Nika Perko||Andrej Špenko||11/12/20||14/12/20||16/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tinkara Božič||20||||Ela Bizjak||Aleksandra Rauter||11/12/20||14/12/20||16/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Martin Stanonik||20||||Bor Krajnik||Laura Unuk||11/12/20||14/12/20||16/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Stanković||21||||Maja Kobal||Stefanija Ivanova||18/12/20||21/12/20||23/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Pervanja||21||||Mateja Milošević||Jakob Tomšič||18/12/20||21/12/20||23/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Banovšek||21||||Tinkara Božič||Neža Leskovar||18/12/20||21/12/20||23/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aljaž Simonič||22||||Martin Stanonik||Luka Šegota||23/12/20||28/12/20||30/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Hafner||22||||Luka Stanković||Ana Žagar||23/12/20||28/12/20||30/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Žagar||22||||Vid Dobrovoljc||Nika Perko||23/12/20||28/12/20||30/12/20&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Bedrač||23||||Ana Pervanja||Ela Bizjak||30/12/20||04/01/21||06/01/21&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Srna Anastasovska||23||||Nika Banovšek||Bor Krajnik||30/12/20||04/01/21||06/01/21&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Manca Pirc||23||||Aljaž Simonič||Maja Kobal||30/12/20||04/01/21||06/01/21&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maruša Sernc||23||||Ana Žagar||Mateja Milošević||08/01/21||11/01/21||13/01/21&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
*številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada&lt;br /&gt;
Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. &lt;br /&gt;
Prosim,da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gradivo za predavanja ==&lt;br /&gt;
Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/&lt;br /&gt;
username: bio2&lt;br /&gt;
password: samozame&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Vaša naloga za seminar je:&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &amp;lt;font color=red&amp;gt; pregledni &amp;lt;/font&amp;gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [http://93.174.95.27/scimag/ tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Za pripravo seminarja velja naslednje:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
* [[BIO2 Povzetki seminarjev 2020|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju &#039;&#039;&#039;v 200 besedah&#039;&#039;&#039; (+- dvajset besed) - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &amp;lt;font color=red&amp;gt;2700 do 3000 besed &amp;lt;/font&amp;gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &amp;lt;font color=red&amp;gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji.Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].&lt;br /&gt;
* Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate poimenujete po naslednjem receptu:&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* 312_BIO_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* &amp;lt;font color=green&amp;gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==&lt;br /&gt;
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &amp;lt;font color=green&amp;gt;zeleno&amp;lt;/font&amp;gt;.&lt;br /&gt;
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.&lt;br /&gt;
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&amp;lt;font color=green&amp;gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.&lt;br /&gt;
Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, 317, str. 632-638.&amp;lt;/font&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &amp;quot;in&amp;quot;. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;&lt;br /&gt;
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020_Povzetki_seminarjev&amp;diff=16291</id>
		<title>TBK2020 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020_Povzetki_seminarjev&amp;diff=16291"/>
		<updated>2020-03-30T12:53:59Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=== Anna Scott: Notting Hill ===&lt;br /&gt;
William Thacker (Hugh Grant) is a London bookstore owner whose humdrum existence is thrown into romantic turmoil when famous American actress Anna Scott (Julia Roberts) appears in his shop. A chance encounter over spilled orange juice leads to a kiss that blossoms into a full-blown affair. As the average bloke and glamorous movie star draw closer and closer together, they struggle to reconcile their radically different lifestyles in the name of love.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sara Golob: Vpliv virusa Herpesa simpleksa tipa 1 na razvoj Alzheimerjeve bolezni ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri Alzheimerjevi bolezni pride do padca kognitivnih funkcij, kot so spomin, govor, pozornost, učenje, itd. Razvije se zaradi različnih dejavnikov, ki so lahko dedni ali okoljski. Eden od okoljskih dejavnikov je okužba z virusom Herpes simpleks tip 1. Ta povzroči večje izražanje ε4 alela apolipoproteina E, ki povzroča nalaganje Tau proteina in amiloida beta, ki sestavljata senilne plake pri Alzheimerjevi bolezni. To povezavo so odkrili s protitelesi proti virusu Herpes simpleks tipa 1 ter preko lizosomske okvare, zaradi katere pride do nalaganja amiloida beta v možganih. Dokazana je bila tudi povezava med Alzheimerjevo boleznijo in drugimi boleznimi (epilepsija, demenca, shizofrenija, fibromialgija, demenca), pri katerih je opazna kognitivna disfunkcija. Pri bolnikih z epilepsijo so odkrili amiloidne plake, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen, zaradi česar je večja verjetnost, da oboleli za epilepsijo zbolijo še za Alzheimerjevo boleznijo in obratno. Herpes simpleks virus redko povzroča tudi akutni encefalitis, katerega posledica so epileptični napadi, izguba spomina in spremembe v vedenju. Zato znanstveniki menijo, da je povezava med epilepsijo in Alzheimerjevo boleznijo tudi v apolipoproteinu E.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ena Kartal: Kako celično staranje vodi do nevrodegeneracije ===&lt;br /&gt;
Čeprav je bila vzpostavljena povezava med kroničnim vnetjem in nevrodegenerativnimi boleznimi, je bilo veliko odprtih vprašanj v zvezi s tem, kako celično staranje, proces, pri katerem celice, ki se nehajo deliti pod stresom, izločijo mešanico vnetnih beljakovin, vplivajo na te patologije. Raziskovalci poročajo, da staranje v astrocitih, ki je najbolj razširjena vrsta celic v možganih, vodi do škodljive &#039;&#039; ekscitotoksičnosti &#039;&#039; na kortikalnih nevronih, ki so vključeni v spomin.In pri tem pride do Alzheimerjeve bolezni,ki je najpogostejši vzrok demence pri starejših, je nepopravljiva, napredujoča možganska motnja, ki ubija možganske celice in postopoma uničuje spomin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Lenka Stanković: Optimizirano antiangiogeno reprogramiranje tumorskega mikrookolja potencira imunoterapijo CD40 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Karakteristika raka je njegova sposobnost spodbujanja angiogeneze, oziroma tvorba novih krvnih žil. Angiogeneza prispeva k rasti in napredovanju tumorja z induciranjem in vzdrževanjem kislega / hipoksičnega in imunosupresivnega okolja. Krvne žile v rakih so pogosto nefunkcionalne in omejujejo promet s T-celicami. Odkritje angiogenih zaviralcev naj bi pripomoglo k zmanjšanju umrljivosti zaradi karcinomov. Tukaj prikazujemo, da imunoterapija proti CD40 poveča tumorsko infiltracijo CD8+T, vendar regresijo tumorja dosežemo močneje, če anti-CD40 kombinirano z dvojno blokado Ang2 in VEGFA. Kombinacija anti-VEGFA, anti-Ang2 in agonističkih protiteles proti anti-CD40 omogoča zavrnitev tumorjev pri sintetičnih modelih tumorjev. Proučevali so odzive tumorjev na anti-VEGFA, anti-Ang2 in agonistična protitelesa proti CD40 v različnih modelih mišjega raka. V raziskavi so pokazali, da kombinacija agonističnih protiteles CD40 z dvojno blokado VEGFA/Ang2 povečuje protitumorski odziv v modelnih raka miši s pomočjo sinergistične regulacije genov in indukcije imunskega permisivnega mikrookruženja tumorja, za katero je značilno provnetno (M1 podobno) aktivacijo makrofagov, vaskularno normalizacija ter izboljšanja infiltracije in prostorska lokalizacija efektorskih T-celic. T-celice pošljejo signale drugim vrstam imunskih celic, vključno s citotoksičnimi T celicami CD8+. Citotoksične T-celice, znane tudi kot CD8 + T-celice, izražajo svoje TCR, ki jih spremlja glikoprotein CD8. CD8 + T-celice so povezane z učinkovitim ubijanjem rakavih celic: med antigensko specifično aktivacijo afiniteta med CD8 glikoproteinom, izraženim s celico CD8 + T, in molekulo MHC razreda I, izraženo z rakavo celico, ohranja obe vrsti celic skupaj. Tesna vezava T celic in rakavih celic skozi kompleks CD8 / TCR in kompleks antigen / MHC-I povzroči, da celice CD8 + T izločajo perforin in grancime, kar vodi v lizo rakavih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nika Tomsič: Pomembnost in delovanje sladkornega prenašalca PfHT1 v parazitu malarije  ===&lt;br /&gt;
Po oceni World Health Organisation- World malaria report 2019 je v letu 2018 bilo 228 milijonov primerov malarije. Sladkor je glavni vir energije parazita, zato je razumevanje presnove sladkorjev pomembna tema, ki bi lahko predstavljala pomoč pri sestavljanju zdravil in izrivanju tega parazita. Glavna razlika v presnovi sladkorjev med parazitom in drugimi organizmi je prenašalec, ki sladkorje prenaša v celico. Za to je odgovoren šeskotni prenašalec PfHT1, ki je sposoben transportirati bodisi glukozo kot fruktozo. Strukturno pa je zelo podoben prenašalcem človeške celice GLUT. Prenašalec obsega 12 transmembranskih vijačnic, ki tvorijo osrednjo pot za vstop glukoze. Ključni del proteina pa predstavljajo izrastki ki delujejo kot receptorji za sladkorje. Sladkorne prenašalce še nadaljnjo stabilizirajo solne medcelične povezave. Druga velika razlika med PfHT1 in drugimi prenašalci je brez dvoma način odpiranja in zapiranja prenašalca, saj ni sestavljenen samo iz treh običajnih stanj (odprto navznoter, zaprto, odprto navznoter), temveč ga zaznamujejo še dve vmesni stanji (zaprto navznoter in zaprto navzven, angl. inward–occluded in outward-occluded). Nadaljnjo raziskovanje bi torej lahko omogočilo razvoja novih antimalaričnih zdravil, ki blokirajo uvoz sladkorja in zastrašujejo parazita do smrti oz. razvoja novih zaviralcev, ki so bolj specifični za blokiranje funkcije PfHT1, ne da bi pri tem vplivali na transport sladkorja v človeških celicah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Maša Mencigar: Vpliv apoptotskih celic na imunski sistem ===&lt;br /&gt;
Apoptotske celice v telesu lahko nadzorujejo imunski sistem in preprečijo nezaželene imunske odzive na telesu lastna tkiva oziroma celice. Avtoimune bolezni so kronične, neozdravljive in predstavlajo velik zdravstven problem, saj bolniki trpijo, hkrati pa povzročajo velike stroške. Znanstveniki iz nemškega centra za raziskave rakavih bolezni  (DKFZ - Deutsches Krebsforschungszentrum; angl: German Cancer Research Center) so našli receptor na imunskih celicah miši, ki aktivira ta zaščitni mehanizem in prepreči nevarne avtoimunske reakcije.  Ta receptor se imenuje dektin-1, ki ima dvojno vlogo, saj veže beta-glukane in aksin proteine. Pomankanje dektina-1 vodi do simptomov avtoimunih bolezni šele proti koncu življenske dobe. Ključna pa je povezava med encimom NAHPH oksidazo-2 in dektinom-1, zato imajo ljudje, ki nimajo tega encima avtoimune bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ema Kovačič: Izpostavljenost ploda materini mikrobioti ===&lt;br /&gt;
Študija o prehodu materine mikrobiote skozi placento pri otrocih, ki so se rodili s carskim rezom prezgodaj in normalno. Mamam so vzeli brise iz različnih delov telesa, otrokom pa takoj po rojstvu vzorce iz ustne votline in mekonija. Imunski sistem pri otrocih se razvije že v prenatalnem obdobju. Našli so DNK nekaterih bakterij v posteljici, plodovnici in mekoniju, kar kaže, da se zarodek spopade z bakterijami že v prenatalnem obdobju. Odkritje bakterijskih zapisov v materničnem okolju nakazuje na koesistenco mehanizmov za kontorolo izpostavljenosti pri plodu in materini mikrobioti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zala Puklavec: Globoko učenje void do odkritja novih antibiotikov===&lt;br /&gt;
Zaradi naglega pojava bakterij, ki so odporne na antibiotike, raste potreba po odkritju novih antibiotikov. Zato so naučili globoko nevronsko mrežo napovedati molekule, ki imajo antibakterijske lastnosti. S tem računalniškim modelom so odkrili, da ima halicin (c-Jun N-terminal kinase inhibitor SU3327) zelo močne antibakterijske lastnosti. Nadaljni eksperimenti so pokazali, da deluje na drugačen način kot večina antibiotikov. Za razliko od ostalih je halicin proti E.coli bakteriociden, ne le bakteriostatski. Testirali so ga tudi na bakterijah, za katere po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije najnujneje potrebujemo neko obliko zdravljenja, in proti veliki večini je deloval zelo uspešno. Z daljšo izpostavljenostjo E.coli halicinu so poskušali izolirati mutantske celice, ki so razvile odpornost nanj, vendar jim ni uspelo, kar kaže na to, da te odpornosti ni možno ali pa se vsaj veliko težje razvije. Z še nekaj eksperimenti pa so prišli do zaključka, da halicin disipatira transmembranski pH potencial in najverjetneje veže Fe3+ pred pH disipacijo in povezavo z membrano.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Martin Stanonik: De novo pojavitev adapterskih membranskih proteinov iz timinsko bogatih genskih sekvenc===&lt;br /&gt;
Odkrivamo vedno več proteinov, ki so nastali iz de novo genov. To pomeni, da so se kodirali iz nekodirajočih delov DNA, kar velja za redek proces. V laboratorijskih poskusih je preveliko izražanje teh nastajajočih genov  omogočalo  boljše delovanje celice v primerjavi z prevelikim izražanjem že vzpostavljenih genov in motenje tega procesa ni vplivalo na delovanje celice. za osebek so uporabili kvas, saj glive kvasovke vsebujejo najboljše lastnosti za izražanje genov.To prikazuje velik  potencial, še posebej za timinsko bogate sekvence za izdelavo transmembranskih proteinov. Iz kombinacij različnih analiz je bil predlagan nov model genskega nastanka. Ta odkritja,  bi lahko omogočala nov način izdelave polipeptidov, ki nastanejo  iz teh, de novo, delov DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Klara Kočman: Koronavirus: SARS-CoV in SARS-CoV-2 ===&lt;br /&gt;
Koronavirusi so veliki, pozitivni RNA virusi. Okuženost z virusom lahko opazimo z značilni simptomi kot so vročina, kašelj in pomanjkanje zraka. Najnovejši tip koronavirusa, SARS-CoV-2, tudi 2019-nCoV, se je prvič pojavil 31. decembra 2019 v mestu Wuhan na Kitajskem. Transport virusa s človeka na človeka je pogost pri telesnih stikih z bolnikom. SARS-CoV-2 primerjajo z virusama MERS-CoV in SARS-CoV. Na podlagi celotne analize genoma in proteinov je virus bližje SARS­-CoV kot MERS-CoV, saj obstaja več kot 90% genetska podobnost s SARS-CoV, medtem kot je s MERS-CoV-jem neznatna. Genom virusa SARS-CoV-2 je sestavljen iz približno 30 kilobaz, ki jih kodira več strukturnih in nestrukturnih proteinov. S SARS-CoV si je podoben po dolžini genoma ter podobnem mehanizmu vstopa v celico ter uporabi celičnih receptorjev (ACE2). Glikoprotein ACE2 se nahaja na površini membrane in je pomemben za vezavo receptorjev gostiteljskih celic in gostitelja. Transmembranski proteini virusa se vežejo na človeško celico preko receptorjev ACE2 (encim za pretvorbo angiotenzina 2). Med 120 sekvencami virusa SARS-CoV-2 ni bila zanana niti ena mutacija, zato lahko s ciljenjem slednjih nudimo zaščito. Znanstveniki z opazovanjem odziva na protitelesa pri miših raziskujejo cepivo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Timotej Sotošek: Protivirusni remdesivir potentno inhibira RNA-odvisno RNA polimerazo od Srednje Vzhodni respiratorni sindrom koronavirusa===&lt;br /&gt;
Zdravilo remdesivir (bolj natančno Remdesivir trifosfat) je preiskovalna spojina, ki je bilo sprva ustvarjeno za zdravit Ebolo. Ima širok spektrum protivirusnih aktivnosti proti RNA virusih kot na primer koronavirusi , Filovirusi,… Njegova tarča je multi-podenotni RNA sintezni kompleks znan pod imenom RNA-odvisna RNA polimeraza na katerem s pomočjo drugih proteinov poteka sinteza virusne RNA verige. Remdesivir je nukleotidni analog ATP-ja s katerim tekmuje za vezavo v nastajajočo se virusno RNA verigo po tem, ko je virus že okuži celico. V primeru, da se Remdesivir uspe vezat v virusno RNA verigo bo ta prenehala rast in tako postala ne uporabna. To pomeni, da je Remdesivir le inhibitor, ki upočasnjuje oz. preprečuje nadaljno širjenje virusa. Raziskave so preiskovale mehanizem inhibicije na virusu Srednje Vzhodni respiratorni sindrom(MERS-CoV) in ga primerjali kako je učinkovit v primerjavi inhibicije virusa Ebola, ter na splošno kako zelo je njegov mehanizem učinkovit. Ker sta si MERS-CoV in SARS-CoV-2 sorodna virusa bi lahko zdravilo Remdesivir pomagal ozdravit obolele z SARS-CoV-2 koronavirusom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nika Perko: Enkapsulacija eteričnega olja pomarančevca v celice gliv kvasovk===&lt;br /&gt;
Komarji vrste Aedes aegypti so eni glavnih povzročiteljev bolezni kot so denga, rumena mrzlica, zika in čikungunja. Najdemo jih v tropskem in subtropskem pasu ter celo v Evropi. Znanstveniki Univerze Nove Mehike so poiskali način, kako preprečiti širitev omenjenih bolezni. Ustvarili so naraven insekticid, ki prepreči razvoj komarjev, ko so ti še v stopnji ličinke. Larvicid je sestavljen iz enostavnih komponent: eteričnega olja pomarančevca Citrus sinensis in gliv kvasovk vrste Saccharomyces cervevisiae. Sintetiziran je bil s postopkom enkapsulacije eteričnega olja pomarančevca v celice gliv kvasovk. Med korake tega procesa so vpeljali še enega novega. Z njim so odstranili odvečno eterično olje, ki je ostalo na zunanji strani celic. To je bilo izredno pomembno, saj je odvečno olje delovalo kot repelent. Z različnimi analizami in primerjavami so ugotovili, da struktura celične stene, membrane in oljnih kapljic ostane po enkapsulaciji nespremenjena. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se kvasovke po enkapsulaciji niso mogle več razmnoževat. Testi efektivnosti so bili vzpodbudni, saj je bil larvicid učinkovit pri vseh ličinkah. Najbolj pa je bil učinkovit pri začetni razvojni stopnji ličink. Novi larvicid ima kar nekaj dobrih lastnosti: je naraven, ne more se nenadzorovano širit in tako škodit vodnemu okolju, izdelava je relativno poceni, je neškodljiv za ljudi, dolgo učinkuje…&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Anja Moškrič: Povezava med infekcijo s temperiranimi bakteriofagi in izgubo sistema CRISPR-Cas tipa I ===&lt;br /&gt;
Sistem CRISPR-Cas je imunski mehanizem, ki je značilen za veliko prokariontov in arhej. Gre za gruče enakomerno prekinjenih palindromskih ponovitev, ki nosijo zapis za obrambo proti vdoru tujega dednega materiala (virusov in plazmidov). Kratica Cas pa predstavlja s CRISPR povezane gene, ki kodirajo zapis za nekatere encime, ki cepijo DNA. CRISPR lokus je sestavljen iz ponavljajočih CRISPR genov, med katerimi so vmesniki. Na teh pa je shranjena kopija dela zapisa virusa oz. plazmida. S študijo so želeli izvedeti vpliv infekcije bakterije Pseudomonas aeruginosa, s temperiranim oziroma lizogenim bakteriofagom (DMS3), ki se v obliki profaga vključi v dedni material gostiteljske celice. Izbrana bakterijska vrsta vrši sistem CRISPR-Cas tipa I-F. Za primerjavo so za eksperimente uporabljali tudi nekatere mutirane vrste bakterij,ki so imele napako v CRISPR lokusu. Eksperimenti so pokazali, da ob infekciji z nemutiranimi bakteriofagi bakterije niso sposobne uspešno odstranit le-teh. Iz zbranih rezultatov so ugotovili, da je v tem primeru imunski mehanizem slabo prilagojen celicam, saj povzroča imunopatološki efekt (avtoimunost). Do tega pride zaradi nepopolnega ujemanja zapisa na CRISPR vmesnikih s profagi. Če bakteriofagi ne kodirajo zapisa za acr gene (anti-CRISPR geni, ki zatirajo omenjen mehanizem), lahko to privede do izgube sistema CRISPR-Cas skozi evolucijo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Maja Deutsch: Globalni kemični učinki mikrobioma vključujejo nove konjugacije žolčne kisline===&lt;br /&gt;
Med vsemi mnogoceličarji in njihovimi mikrobiomi se pojavijo številne medsebojne kemične interakcije. Številne molekule, za katere je znano, da jih proizvaja mikrobiom, izrazito vplivajo na ravnovesje med zdravjem in boleznijo. Z uporabo masne spektrometrije in vizualizacije podatkov so bili ocenjeni učinki mikrobioma na celotno kemijo sesalca s primerjavo podatkov metabolomike pri  aseptičnih miši in specifičnih-mikroorganizmov-prostih miši. Ugotovljeno je bilo, da mikrobiota vpliva na kemijo vseh organov. To je vključevalo aminokislinske konjugacije žolčnih kislin, ki so bile uporabljene za proizvodnjo fenilalanoholne kisline, tirozoholne kisline in levcoholne kisline, ki prej še niso bile identificirane, kljub obsežnim raziskavam kemije žolčnih kislin. Ti konjugati žolčne kisline so bili najdeni tudi pri ljudeh, vendar so bile bolj pogoste pri bolnikih z vnetnimi črevesnimi boleznmi, cistično fibrozo in pri dojenčkih. Te spojine so agonizirale farnezodini receptor X (FXR) in miši, ki so imele na novo odkrite kisline, so pokazale zmanjšano izražanje genov za sintezo žolčne kisline. Potrebne pa so nadaljnje raziskave, da se ugotovi, ali imajo te spojine fiziološko vlogo v sesalcih in ali prispevajo k črevesnim boleznim, ki so povezane z mikrobiomsko disbiozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Hana Glavnik: Kako paraziti malarije zaznajo imunske celice in se pred njimi zaščitijo ===&lt;br /&gt;
Pri raziskovanju malarije so znanstveniki odkrili pojav, ki so ga poimenovali rozeta. Rozeta je skupek neokuženih rdečih krvnih celic, ki s pomočjo proteinov, ki jih sintetizira parazit obkolijo okuženo rdečo krvno celico. Parazit se tako zaščiti pred gostiteljevim imunskim sistemom, saj ga monocite tako obkoljenega težje zaznajo. Raziskovali so tvorjenje rozet pri različnih pogojih. Izoliranim parazitom so dodali različne vrste monocitov in opazovali njihovo reakcijo. S tem so odkrili tudi protein IGFBP7, ki inducira tvorjenje rozet, vendar le ob prisotnosti dodatnih serumskih faktorjev. Odkritje proteina IGFBP7 je vodilo v odkritje novega načina tvorjenja rozet, tako imenovanega tipa II, saj za razliko od prvotnega tipa I, ta ne poteče spontano. Nato so pod drobnogled vzeli tvorjenje rozet s proteinom IGFBP7. Z namenom, da bi lahko razložili ta pojav, so eritrocite zdravili z encimom Heparinaza in jih nato izpostavili pogojem, ugodnim za nastanek rozet ter opazovali dobljene rezultate. IGFBP7 opozori parazite na prihod monocitov, nato parazit ta protein uporabi kot most, ki se poveže še z dvema človeškima proteinoma na zdravem eritrocitu in tako pomaga pri tvorjenju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Eva Ratajc: Z-DNA vezavni protein 1 kot ključni dejavnik kontrolirane replikacije virusa Zahodnega Nila in virusa zika ===&lt;br /&gt;
Virus Zahodnega Nila (WNV) je glavni povzročitelj virusnega encefalitisa v Združenih državah Amerike. Tudi okužbe z virusom zika (ZIKV) povzročajo resne nevrološke bolezni in prirojene napake. Znano je, da ima pri sproženju imunskega odziva pomembno vlogo Z-DNA vezavni protein 1 (ZBP1). Z-DNA vezavni protein (ZBP1) je citoplazmatski DNA-senzor, ki služi kot receptor za prepoznavanje molekularnih vzorcev. Ob okužbi telesa z virusom zika in virusom Zahodnega Nila se poveča izražanje ZBP1 v mišjih možganih. Zaradi tega so raziskovalci želeli raziskati vlogo ZBP1 pri omejitvi patogeneze pri osebkih, okuženih z navedenima virusoma. Pri miših z izbitim genom za ZBP1 −/− so zaznali višjo stopnjo okužb in višjo smrtnost po okužbi tako s smrtonosno kot z nesmrtonosno obliko virusa Zahodnega Nila kot pri miših divjega tipa (WT). Raziskovalci so ugotovili, da ima ZBP1 ključno vlogo pri omejitvi patogeneze pri miših. ZBP1 prepreči širjenje okužbe WNV in ZIKV v primarnih mišjih celicah in je pomemben za preživetje osebkov z boleznimi, ki ju povzročata omenjena virusa. Pomanjkanje ZBP1 je povzročilo večje količine virusa v serumu in možganih pri ZBP1−/− miših v primerjavi z divjim tipom. Pri ZBP1−/− miših so zaznali tudi višje virusne titre, ki so jih povezali z znižanimi leveli protivirusnih citokinov in kemokinov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Lana Kores: Preučevanje ionskega kanalčka TRPA1 in bolečine s toksinom avstralskega škorpijona ===&lt;br /&gt;
Ionski kanalček TRPA1 (znan tudi kot wasabi receptor) je receptor za dražilce, ki povzročajo akutno bolečino in nevrogeno vnetje. Toksin za wasabi receptor WaTx je toksin avstralskega škorpijona, ki s pasivno difuzijo preide čez membrano celice in se nato veže na TRPA1. WaTx deluje na podoben način kot elektofilni dražilci receptorja, le da v nasprotju z njimi kanalčka ne odpre direktno, ampak le stabilizira njegovo odprto stanje in tako zmanjša prepustnost za Ca2+ ione. Koncentracija Ca2+ ionov je zato zadostna, da povzroči akutno bolečino, ne pa dovolj velika, da bi prišlo do nevrogenega vnetja, kot npr. pri elektrofilnem dražilcu AITC.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Eva Vene: Nevtralizacija denge v komarjih, ki izražajo načrtovano protitelo ===&lt;br /&gt;
Neuspešnost cepiva ter dejstvo, da je, zaradi širjenja življenjskega prostora A. aegypti, ogroženih 50% svetovnega prebivalstva, je vodilo v nadaljnje raziskave, ki bi omogočile zaustavitev širjenja virusa z restrikcijo slednjega že v samih prenašalcih. Možnost za uspeh obetajo protitelesa s širokim spektrom nevtralizacije (ang. broadly neutralizing antibodies), saj so slednja uspešna proti antigensko različnim virusom. Zaenkrat tovrstna protitelesa kot možnost zatiranja širjenja bolezni še niso bila uporabljena proti katerikoli vrsti virusa,  njihova upešnost pa se je pokazala pri drugi veji mikroorganizmov.&lt;br /&gt;
Za raziskave so uporabili človeško protitelo 1C19, katerega uspešnost proti serotipom DENV je bila znana že iz prejšnjih let. V genom transgenih komarjev je bil dodan modificiran gen za scFv 1C19 (človeško protitelo, ki deluje proti DENV) in fluorescenčni označevalec, ki se sintetizira za protitelesom, tipa tdTomato. V komarje je bil določen serotip virusa vnešen z okuženo krvjo. Določili so dva možna izida okužbe: ponekod je DENV prosto prehajal čez srednje črevo  – komarji so postali prenašalci virusa; v drugem primeru pa so izražena protitelesa nevtralizirala serotip virusa in s tem preprečila prenos okužbe naprej. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nina Žgajnar: In vitro samostojno podvojevanje in policistronsko izražanje večjih sintetičnih genomov ===&lt;br /&gt;
Konvencionalne metode genskega inženirstva za reševanje zapletenih problemov se običajno osredotočajo na prilagajanje enega ali več genov. Sintezna biologija pa k tem težavam pristopa z novega vidika: ukvarja se z večjimi spremembami obstoječih celičnih struktur in z izgradnjo bolj zapletenih sistemov. Sinteza  kemičnega sistema, ki je sposoben razmnoževanja in razvoja, je glavni cilj sintezne biologije. To bi lahko dosegli z in vitro rekonstrukcijo minimalno samozadostne centralne dogme. Znanstveniki so ustvarili sistem in vitro translacije, ki omogoča samostojno podvajanje in izražanje večjih genomov. Demonstrirali so samostojno podvojevanje genoma iz več kot 116 kilobaz, ki zajema celoten niz translacijskih faktorjev E. coli, vse tri ribosomske RNA, sistem za obnavljanje energije ter RNA in DNA polimeraze. Vzporedno z replikacijo DNA sistem omogoča sintezo vsaj 30 kodiranih translacijskih faktorjev, od katerih je polovica izražena v enakih ali večjih količinah od njihovih vhodnih nivojev. Vprašanje, kaj vse lahko dosežemo s samosestavljanjem kemijskih spojin, velja za eno izmed pomembnejših vprašanj v znanosti. Sintezna biologija tukaj postavlja nov cilj: sestaviti organizem izključno iz majhnih molekul. Potencialno bi tako lahko ustvarili organizme, ki bi čistili nevarne odpadke na nedostopnih mestih, rastline, ki bi zaznavale določene kemikalije in se nanje ustrezno odzvale, proizvedli čisto gorivo na učinkovit in trajnosten način ali prepoznavali in uničevali tumorje.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Jan Kogovšek: Inhibitor plazmepsina zmoti več stanj življenjskega cikla parazita malarije ===&lt;br /&gt;
Parazit Plasmodium falciparum je najpogostejši povzročitelj malarije pri ljudeh. S to boleznijo zboli več milijonov ljudi, umre pa jih približno 400 000 vsako leto. Antimalariki, ki so v uporabi, počasi izgubljajo svojo moč, kajti parazit je postal rezistenten na do sedaj najbolj učinkovito terapijo, imenovano artemisinin combination therapy (ATC). Znanstveniki so v ta namen odkrili tri nove zdravilne učinkovine, ki delujejo kot inhibitorji plazmepsina IX in plazmepsina X, ki ju izloča Plasmodium. Odkrili so, da inhibitorji zavrejo izločanje dodatnih proteinov iz celic, ki parazitu omogočajo vstop v eritrocite. S testi so ugotovili, da WM4 in WM5, ki sta prva na novo odkrita inhibitorja, delujeta na isti princip, vendar ne vplivata na dozorevanje in širjenje oocist parazita. WM382, naknadno odkrit inhibitor, pa poleg istih mehanizmov, kot jih imata WM4 in WM5, deluje tudi na dozorevanje oocist v fazi rasti parazita v jetrih. Za vse tri učinkovine so tudi dokazali specifično delovanje na oba plazmepsina. S tem ko WM382 zavira rast in zorenje oocist parazita, se tudi zmanjša prenašanje parazita na komarje in možnost prenosa rezistence na že obstoječe antimalarike.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Konec klepeta&lt;br /&gt;
Napiši sporočilo ...&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020-seminar&amp;diff=16290</id>
		<title>TBK2020-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020-seminar&amp;diff=16290"/>
		<updated>2020-03-30T12:52:52Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi prof. dr. Brigita Lenarčič. Seminarji so obvezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. &lt;br /&gt;
Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.&lt;br /&gt;
Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &amp;quot;##&amp;quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.&lt;br /&gt;
Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Povezava&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anna Scott ||[[TBK2020_Povzetki_seminarjev#Anna_Scott:_Notting_Hill|Moj naslov v slovenščini, link pa kaže na povzetek]]||[https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm povezava] || 28.10. || 05.11. || 07.11. || r1 || r2 || r3&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenka Stanković || Optimizirano antiangiogeno reprogramiranje tumorskega mikrookolja potencira imunoterapijo CD40 || https://www.pnas.org/content/117/1/541 || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Špela Došler || Zala Perko || Marija Dujaković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ena Kartal || Kako celično staranje vodi do nevrodegeneracije || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200129174540.htm || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Jasmina Bešić || Ana Žagar || Neža Leskovar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ema Kovačič ||Izpostavljenost ploda materinski mikrobioti || https://insight.jci.org/articles/view/127806 || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Nikola Janakievski || Karin Rak || Luka Hafner&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Tomsič || Pomembnost in delovanje sladkornega prenašalca PfHT1 v parazitu malarije || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Maja Deutsch || Jakob Tomšič || Marigona Beqiraj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Golob ||Vpliv virusa Herpesa simpleksa tipa 1 na razvoj Alzheimerjeve bolezni  || https://www.sciencedaily.com/releases/2018/10/181019100702.htm || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Manca Pirc || Maja Kobal || Rebeka Jerina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Puklavec ||Globoko učenje vodi do odkritja novih antibiotikov  || https://www.cell.com/cell/fulltext/S0092-8674(20)30102-1?_returnURL=https%3A%2F%2Flinkinghub.elsevier.com%2Fretrieve%2Fpii%2FS0092867420301021%3Fshowall%3Dtrue || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Nika Bedrač || Špela Došler || Zala Perko&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Martin Stanonik || De novo pojavitev adapterskih membranskih proteinov iz timinsko bogatih genskih sekvenc || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218104740.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Ivana Trifunovska || Jasmina Bešić || Ana Žagar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Klara Kočman || Novi koronavirus SARS-CoV-2 in SARS-CoV || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200131114755.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Bor Krajnik || Nikola Janakievski || Karin Rak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mencigar || Vpliv apoptotskih celic na imunski sistem || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200108123137.htm  || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Erik Putar || Maja Deutsch || Jakob Tomšič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nevena Ješić || Nepravilne komunikacije med celicami vodijo v levkemijo || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200206144824.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Ela Bizjak || Manca Pirc || Maja Kobal&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Perko ||Enkapsulacija eteričnega olja pomarančevca v celice gliv kvasovk ||https://parasitesandvectors.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13071-019-3870-4  || 10.03. || 13.03. || 24.03. || Lenka Stanković || Nika Bedrač || Špela Došler&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Sotošek || Protivirusni remdesivir potentno inhibira RNA-odvisno RNA polimerazo od Srednje vzhodni respiratorni sindrome koronavirusa||  || 10.03. || 13.03. || 24.03. || Ena Kartal || Ivana Trifunovska || Jasmina Bešić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Hana Glavnik || Kako paraziti malarije zaznajo imunske celice in se pred njimi zaščitijo || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218124346.htm || 10.03. || 13.03. || 24.03. || Ema Kovačič || Bor Krajnik || Nikola Janakievski&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Deutsch || Globalni kemični učinki mikrobioma vključujejo nove konjugacije žolčne kisline || https://www.nature.com/articles/s41586-020-2047-9 || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Martin Stanonik || Ena Kartal || Ivana Trifunovska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Ratajc || Z-DNA vezavni protein 1 kot ključni dejavnik kontrolirane replikacije virusa Zahodnega Nila in virusa zika || https://www.readcube.com/articles/10.3389/fmicb.2019.02089 || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Anja Moškrič || Ema Kovačič || Bor Krajnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lana Kores || Preučevanje ionskega kanalčka TRPA1 in bolečine s toksinom avstralskega škorpijona || https://www.sciencedaily.com/releases/2019/08/190822113400.htm || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Maša Mencigar || Nika Tomsič || Erik Putar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Kogovšek || Inhibitor plazmepsina zmoti več stanj življenjskega cikla parazita malarije || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/03/200304141514.htm || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Nika Perko || Zala Puklavec || Lenka Stanković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Žgajnar || In vitro samostojno podvojevanje in policistronsko izražanje večjih sintetičnih genomov || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218130501.htm || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Timotej Sotošek || Martin Stanonik || Ena Kartal&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erika Rihter || Mikrobiomska analiza krvi in tkiv kot pristop k diagnosticiranju rakavih obolenj || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/03/200311123302.htm || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Hana Glavnik || Anja Moškrič || Ema Kovačič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Šegota || Sulfolipid-1 je sprožilec kašlja, ki prenaša tuberkulozo ||https://www.sciencedaily.com/releases/2020/03/200306183349.htm  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Klara Kočman || Maša Mencigar || Nika Tomsič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vene ||Nevtralizacija denge v komarjih, ki izražajo načrtovano protitelo  || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200116141710.htm || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Gaja Osojnik || Nevena Ješić || Sara Golob&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ajda Beltram || Predhodna identifikacija potencialnih tarč cepiva za COVID-19 koronavirus na podlagi imunoloških raziskav za Sars-CoV  ||  https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200226091227.htm|| 31.03. || 03.04. || 07.04. || Aleksandra Pajović || Nika Perko || Zala Puklavec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Trebušak ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Aljaž Simonič || Timotej Sotošek || Martin Stanonik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Bregar ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Eva Ratajc || Hana Glavnik || Anja Moškrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Strniša ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Lana Kores || Klara Kočman || Maša Mencigar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Pahor ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Sara Borišek || Gaja Osojnik || Nevena Ješić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nadja Dolničar ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Jan Kogovšek || Aleksandra Pajović || Nika Perko&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Javeršek ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Nina Žgajnar || Aljaž Simonič || Timotej Sotošek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Dobrovoljc ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Erika Rihter || Eva Ratajc || Hana Glavnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tinkara Božič ||Atomske strukture zaprtega in odprtega protonskega kanalčka M2 razkrivajo transportni mehanizem gripe tipa B  ||https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200203141435.htm  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Luka Šegota || Lana Kores || Klara Kočman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kostadin Mitkov ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Eva Vene || Sara Borišek || Gaja Osojnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Jerič ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Ajda Beltram || Jan Kogovšek || Aleksandra Pajović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Polona Leban ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Jan Trebušak || Nina Žgajnar || Aljaž Simonič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Stefanija Ivanova ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Jan Bregar || Erika Rihter || Eva Ratajc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Stanković ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Gregor Strniša || Luka Šegota || Lana Kores&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Pervanja || Biomaterial za sintezo umetnih žilnih struktur || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/03/200304141557.htm || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Petra Pahor || Eva Vene || Sara Borišek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marija Dujaković ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Nadja Dolničar || Ajda Beltram || Jan Kogovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Neža Leskovar ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Tina Javeršek || Jan Trebušak || Nina Žgajnar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Hafner ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Vid Dobrovoljc || Jan Bregar || Erika Rihter&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Moškrič || Povezava med infekcijo s temperiranimi bakteriofagi in izgubo sistema CRISPR - Cas tipa I|| https://www.nature.com/articles/s41586-020-1936-2  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Tinkara Božič || Gregor Strniša || Luka Šegota&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rebeka Jerina ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Kostadin Mitkov || Petra Pahor || Eva Vene&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Perko || Regulacija s staranjem povezanih patoloških stanj z acetilacijo proteina NLRP3  || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200206144837.htm || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Sara Jerič || Nadja Dolničar || Ajda Beltram&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Žagar ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Polona Leban || Tina Javeršek || Jan Trebušak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karin Rak ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Stefanija Ivanova || Vid Dobrovoljc || Jan Bregar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Tomšič ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Luka Stanković || Tinkara Božič || Gregor Strniša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Kobal ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Ana Pervanja || Kostadin Mitkov || Petra Pahor&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
|Erika Rihter ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Marija Dujaković || Sara Jerič || Nadja Dolničar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jasmina Bešić || Kako matične celice popravijo škodo zaradi srčnih napadov || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/03/200313112144.htm || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Neža Leskovar || Polona Leban || Tina Javeršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nikola Janakievski ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Luka Hafner || Stefanija Ivanova || Vid Dobrovoljc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aljaž Simonič ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Marigona Beqiraj || Luka Stanković || Tinkara Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Manca Pirc ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Rebeka Jerina || Ana Pervanja || Kostadin Mitkov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Bedrač || Nižji vnos žveplo vsebujočih amino kislin niža tveganje za razvoj kardiometaboličnih bolezni || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200203141501.htm || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Zala Perko || Marija Dujaković || Sara Jerič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ivana Trifunovska ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Ana Žagar || Neža Leskovar || Polona Leban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bor Krajnik ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Karin Rak || Luka Hafner || Stefanija Ivanova&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erik Putar ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Jakob Tomšič || Marigona Beqiraj || Luka Stanković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ela Bizjak ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Maja Kobal || Rebeka Jerina || Ana Pervanja&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2018. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].&lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2020 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000  besed), vsebuje naj 1-2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
*Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji//bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 10 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava do 5 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!&lt;br /&gt;
Poslati morate naslednje datoteke:&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr TBK_2020_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor_clanek.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/forms/d/1Hdg2OHCyG24qwLTnFt09yZTng46RIwaIiUqnKOdsJxQ/viewform recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar tako, da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1VvE-jaKikfiDO5Gdybqgp9mf_0uJZfBbIK8PLXKDaS0/viewform  mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020_Povzetki_seminarjev&amp;diff=16286</id>
		<title>TBK2020 Povzetki seminarjev</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020_Povzetki_seminarjev&amp;diff=16286"/>
		<updated>2020-03-28T11:38:08Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: &lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;=== Anna Scott: Notting Hill ===&lt;br /&gt;
William Thacker (Hugh Grant) is a London bookstore owner whose humdrum existence is thrown into romantic turmoil when famous American actress Anna Scott (Julia Roberts) appears in his shop. A chance encounter over spilled orange juice leads to a kiss that blossoms into a full-blown affair. As the average bloke and glamorous movie star draw closer and closer together, they struggle to reconcile their radically different lifestyles in the name of love.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Sara Golob: Vpliv virusa Herpesa simpleksa tipa 1 na razvoj Alzheimerjeve bolezni ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Pri Alzheimerjevi bolezni pride do padca kognitivnih funkcij, kot so spomin, govor, pozornost, učenje, itd. Razvije se zaradi različnih dejavnikov, ki so lahko dedni ali okoljski. Eden od okoljskih dejavnikov je okužba z virusom Herpes simpleks tip 1. Ta povzroči večje izražanje ε4 alela apolipoproteina E, ki povzroča nalaganje Tau proteina in amiloida beta, ki sestavljata senilne plake pri Alzheimerjevi bolezni. To povezavo so odkrili s protitelesi proti virusu Herpes simpleks tipa 1 ter preko lizosomske okvare, zaradi katere pride do nalaganja amiloida beta v možganih. Dokazana je bila tudi povezava med Alzheimerjevo boleznijo in drugimi boleznimi (epilepsija, demenca, shizofrenija, fibromialgija, demenca), pri katerih je opazna kognitivna disfunkcija. Pri bolnikih z epilepsijo so odkrili amiloidne plake, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen, zaradi česar je večja verjetnost, da oboleli za epilepsijo zbolijo še za Alzheimerjevo boleznijo in obratno. Herpes simpleks virus redko povzroča tudi akutni encefalitis, katerega posledica so epileptični napadi, izguba spomina in spremembe v vedenju. Zato znanstveniki menijo, da je povezava med epilepsijo in Alzheimerjevo boleznijo tudi v apolipoproteinu E.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ena Kartal: Kako celično staranje vodi do nevrodegeneracije ===&lt;br /&gt;
Čeprav je bila vzpostavljena povezava med kroničnim vnetjem in nevrodegenerativnimi boleznimi, je bilo veliko odprtih vprašanj v zvezi s tem, kako celično staranje, proces, pri katerem celice, ki se nehajo deliti pod stresom, izločijo mešanico vnetnih beljakovin, vplivajo na te patologije. Raziskovalci poročajo, da staranje v astrocitih, ki je najbolj razširjena vrsta celic v možganih, vodi do škodljive &#039;&#039; ekscitotoksičnosti &#039;&#039; na kortikalnih nevronih, ki so vključeni v spomin.In pri tem pride do Alzheimerjeve bolezni,ki je najpogostejši vzrok demence pri starejših, je nepopravljiva, napredujoča možganska motnja, ki ubija možganske celice in postopoma uničuje spomin.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Lenka Stanković: Optimizirano antiangiogeno reprogramiranje tumorskega mikrookolja potencira imunoterapijo CD40 ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Karakteristika raka je njegova sposobnost spodbujanja angiogeneze, oziroma tvorba novih krvnih žil. Angiogeneza prispeva k rasti in napredovanju tumorja z induciranjem in vzdrževanjem kislega / hipoksičnega in imunosupresivnega okolja. Krvne žile v rakih so pogosto nefunkcionalne in omejujejo promet s T-celicami. Odkritje angiogenih zaviralcev naj bi pripomoglo k zmanjšanju umrljivosti zaradi karcinomov. Tukaj prikazujemo, da imunoterapija proti CD40 poveča tumorsko infiltracijo CD8+T, vendar regresijo tumorja dosežemo močneje, če anti-CD40 kombinirano z dvojno blokado Ang2 in VEGFA. Kombinacija anti-VEGFA, anti-Ang2 in agonističkih protiteles proti anti-CD40 omogoča zavrnitev tumorjev pri sintetičnih modelih tumorjev. Proučevali so odzive tumorjev na anti-VEGFA, anti-Ang2 in agonistična protitelesa proti CD40 v različnih modelih mišjega raka. V raziskavi so pokazali, da kombinacija agonističnih protiteles CD40 z dvojno blokado VEGFA/Ang2 povečuje protitumorski odziv v modelnih raka miši s pomočjo sinergistične regulacije genov in indukcije imunskega permisivnega mikrookruženja tumorja, za katero je značilno provnetno (M1 podobno) aktivacijo makrofagov, vaskularno normalizacija ter izboljšanja infiltracije in prostorska lokalizacija efektorskih T-celic. T-celice pošljejo signale drugim vrstam imunskih celic, vključno s citotoksičnimi T celicami CD8+. Citotoksične T-celice, znane tudi kot CD8 + T-celice, izražajo svoje TCR, ki jih spremlja glikoprotein CD8. CD8 + T-celice so povezane z učinkovitim ubijanjem rakavih celic: med antigensko specifično aktivacijo afiniteta med CD8 glikoproteinom, izraženim s celico CD8 + T, in molekulo MHC razreda I, izraženo z rakavo celico, ohranja obe vrsti celic skupaj. Tesna vezava T celic in rakavih celic skozi kompleks CD8 / TCR in kompleks antigen / MHC-I povzroči, da celice CD8 + T izločajo perforin in grancime, kar vodi v lizo rakavih celic.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Nika Tomsič: Pomembnost in delovanje sladkornega prenašalca PfHT1 v parazitu malarije  ===&lt;br /&gt;
Po oceni World Health Organisation- World malaria report 2019 je v letu 2018 bilo 228 milijonov primerov malarije. Sladkor je glavni vir energije parazita, zato je razumevanje presnove sladkorjev pomembna tema, ki bi lahko predstavljala pomoč pri sestavljanju zdravil in izrivanju tega parazita. Glavna razlika v presnovi sladkorjev med parazitom in drugimi organizmi je prenašalec, ki sladkorje prenaša v celico. Za to je odgovoren šeskotni prenašalec PfHT1, ki je sposoben transportirati bodisi glukozo kot fruktozo. Strukturno pa je zelo podoben prenašalcem človeške celice GLUT. Prenašalec obsega 12 transmembranskih vijačnic, ki tvorijo osrednjo pot za vstop glukoze. Ključni del proteina pa predstavljajo izrastki ki delujejo kot receptorji za sladkorje. Sladkorne prenašalce še nadaljnjo stabilizirajo solne medcelične povezave. Druga velika razlika med PfHT1 in drugimi prenašalci je brez dvoma način odpiranja in zapiranja prenašalca, saj ni sestavljenen samo iz treh običajnih stanj (odprto navznoter, zaprto, odprto navznoter), temveč ga zaznamujejo še dve vmesni stanji (zaprto navznoter in zaprto navzven, angl. inward–occluded in outward-occluded). Nadaljnjo raziskovanje bi torej lahko omogočilo razvoja novih antimalaričnih zdravil, ki blokirajo uvoz sladkorja in zastrašujejo parazita do smrti oz. razvoja novih zaviralcev, ki so bolj specifični za blokiranje funkcije PfHT1, ne da bi pri tem vplivali na transport sladkorja v človeških celicah.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Maša Mencigar: Vpliv apoptotskih celic na imunski sistem ===&lt;br /&gt;
Apoptotske celice v telesu lahko nadzorujejo imunski sistem in preprečijo nezaželene imunske odzive na telesu lastna tkiva oziroma celice. Avtoimune bolezni so kronične, neozdravljive in predstavlajo velik zdravstven problem, saj bolniki trpijo, hkrati pa povzročajo velike stroške. Znanstveniki iz nemškega centra za raziskave rakavih bolezni  (DKFZ - Deutsches Krebsforschungszentrum; angl: German Cancer Research Center) so našli receptor na imunskih celicah miši, ki aktivira ta zaščitni mehanizem in prepreči nevarne avtoimunske reakcije.  Ta receptor se imenuje dektin-1, ki ima dvojno vlogo, saj veže beta-glukane in aksin proteine. Pomankanje dektina-1 vodi do simptomov avtoimunih bolezni šele proti koncu življenske dobe. Ključna pa je povezava med encimom NAHPH oksidazo-2 in dektinom-1, zato imajo ljudje, ki nimajo tega encima avtoimune bolezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Ema Kovačič: Izpostavljenost ploda materini mikrobioti ===&lt;br /&gt;
Študija o prehodu materine mikrobiote skozi placento pri otrocih, ki so se rodili s carskim rezom prezgodaj in normalno. Mamam so vzeli brise iz različnih delov telesa, otrokom pa takoj po rojstvu vzorce iz ustne votline in mekonija. Imunski sistem pri otrocih se razvije že v prenatalnem obdobju. Našli so DNK nekaterih bakterij v posteljici, plodovnici in mekoniju, kar kaže, da se zarodek spopade z bakterijami že v prenatalnem obdobju. Odkritje bakterijskih zapisov v materničnem okolju nakazuje na koesistenco mehanizmov za kontorolo izpostavljenosti pri plodu in materini mikrobioti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Zala Puklavec: Globoko učenje void do odkritja novih antibiotikov===&lt;br /&gt;
Zaradi naglega pojava bakterij, ki so odporne na antibiotike, raste potreba po odkritju novih antibiotikov. Zato so naučili globoko nevronsko mrežo napovedati molekule, ki imajo antibakterijske lastnosti. S tem računalniškim modelom so odkrili, da ima halicin (c-Jun N-terminal kinase inhibitor SU3327) zelo močne antibakterijske lastnosti. Nadaljni eksperimenti so pokazali, da deluje na drugačen način kot večina antibiotikov. Za razliko od ostalih je halicin proti E.coli bakteriociden, ne le bakteriostatski. Testirali so ga tudi na bakterijah, za katere po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije najnujneje potrebujemo neko obliko zdravljenja, in proti veliki večini je deloval zelo uspešno. Z daljšo izpostavljenostjo E.coli halicinu so poskušali izolirati mutantske celice, ki so razvile odpornost nanj, vendar jim ni uspelo, kar kaže na to, da te odpornosti ni možno ali pa se vsaj veliko težje razvije. Z še nekaj eksperimenti pa so prišli do zaključka, da halicin disipatira transmembranski pH potencial in najverjetneje veže Fe3+ pred pH disipacijo in povezavo z membrano.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Martin Stanonik: De novo pojavitev adapterskih membranskih proteinov iz timinsko bogatih genskih sekvenc===&lt;br /&gt;
Odkrivamo vedno več proteinov, ki so nastali iz de novo genov. To pomeni, da so se kodirali iz nekodirajočih delov DNA, kar velja za redek proces. V laboratorijskih poskusih je preveliko izražanje teh nastajajočih genov  omogočalo  boljše delovanje celice v primerjavi z prevelikim izražanjem že vzpostavljenih genov in motenje tega procesa ni vplivalo na delovanje celice. za osebek so uporabili kvas, saj glive kvasovke vsebujejo najboljše lastnosti za izražanje genov.To prikazuje velik  potencial, še posebej za timinsko bogate sekvence za izdelavo transmembranskih proteinov. Iz kombinacij različnih analiz je bil predlagan nov model genskega nastanka. Ta odkritja,  bi lahko omogočala nov način izdelave polipeptidov, ki nastanejo  iz teh, de novo, delov DNA.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Klara Kočman: Koronavirus: SARS-CoV in SARS-CoV-2 ===&lt;br /&gt;
Koronavirusi so veliki, pozitivni RNA virusi. Okuženost z virusom lahko opazimo z značilni simptomi kot so vročina, kašelj in pomanjkanje zraka. Najnovejši tip koronavirusa, SARS-CoV-2, tudi 2019-nCoV, se je prvič pojavil 31. decembra 2019 v mestu Wuhan na Kitajskem. Transport virusa s človeka na človeka je pogost pri telesnih stikih z bolnikom. SARS-CoV-2 primerjajo z virusama MERS-CoV in SARS-CoV. Na podlagi celotne analize genoma in proteinov je virus bližje SARS­-CoV kot MERS-CoV, saj obstaja več kot 90% genetska podobnost s SARS-CoV, medtem kot je s MERS-CoV-jem neznatna. Genom virusa SARS-CoV-2 je sestavljen iz približno 30 kilobaz, ki jih kodira več strukturnih in nestrukturnih proteinov. S SARS-CoV si je podoben po dolžini genoma ter podobnem mehanizmu vstopa v celico ter uporabi celičnih receptorjev (ACE2). Glikoprotein ACE2 se nahaja na površini membrane in je pomemben za vezavo receptorjev gostiteljskih celic in gostitelja. Transmembranski proteini virusa se vežejo na človeško celico preko receptorjev ACE2 (encim za pretvorbo angiotenzina 2). Med 120 sekvencami virusa SARS-CoV-2 ni bila zanana niti ena mutacija, zato lahko s ciljenjem slednjih nudimo zaščito. Znanstveniki z opazovanjem odziva na protitelesa pri miših raziskujejo cepivo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Timotej Sotošek: Protivirusni remdesivir potentno inhibira RNA-odvisno RNA polimerazo od Srednje Vzhodni respiratorni sindrom koronavirusa===&lt;br /&gt;
Zdravilo remdesivir (bolj natančno Remdesivir trifosfat) je preiskovalna spojina, ki je bilo sprva ustvarjeno za zdravit Ebolo. Ima širok spektrum protivirusnih aktivnosti proti RNA virusih kot na primer koronavirusi , Filovirusi,… Njegova tarča je multi-podenotni RNA sintezni kompleks znan pod imenom RNA-odvisna RNA polimeraza na katerem s pomočjo drugih proteinov poteka sinteza virusne RNA verige. Remdesivir je nukleotidni analog ATP-ja s katerim tekmuje za vezavo v nastajajočo se virusno RNA verigo po tem, ko je virus že okuži celico. V primeru, da se Remdesivir uspe vezat v virusno RNA verigo bo ta prenehala rast in tako postala ne uporabna. To pomeni, da je Remdesivir le inhibitor, ki upočasnjuje oz. preprečuje nadaljno širjenje virusa. Raziskave so preiskovale mehanizem inhibicije na virusu Srednje Vzhodni respiratorni sindrom(MERS-CoV) in ga primerjali kako je učinkovit v primerjavi inhibicije virusa Ebola, ter na splošno kako zelo je njegov mehanizem učinkovit. Ker sta si MERS-CoV in SARS-CoV-2 sorodna virusa bi lahko zdravilo Remdesivir pomagal ozdravit obolele z SARS-CoV-2 koronavirusom.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Nika Perko: Enkapsulacija eteričnega olja pomarančevca v celice gliv kvasovk===&lt;br /&gt;
Komarji vrste Aedes aegypti so eni glavnih povzročiteljev bolezni kot so denga, rumena mrzlica, zika in čikungunja. Najdemo jih v tropskem in subtropskem pasu ter celo v Evropi. Znanstveniki Univerze Nove Mehike so poiskali način, kako preprečiti širitev omenjenih bolezni. Ustvarili so naraven insekticid, ki prepreči razvoj komarjev, ko so ti še v stopnji ličinke. Larvicid je sestavljen iz enostavnih komponent: eteričnega olja pomarančevca Citrus sinensis in gliv kvasovk vrste Saccharomyces cervevisiae. Sintetiziran je bil s postopkom enkapsulacije eteričnega olja pomarančevca v celice gliv kvasovk. Med korake tega procesa so vpeljali še enega novega. Z njim so odstranili odvečno eterično olje, ki je ostalo na zunanji strani celic. To je bilo izredno pomembno, saj je odvečno olje delovalo kot repelent. Z različnimi analizami in primerjavami so ugotovili, da struktura celične stene, membrane in oljnih kapljic ostane po enkapsulaciji nespremenjena. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se kvasovke po enkapsulaciji niso mogle več razmnoževat. Testi efektivnosti so bili vzpodbudni, saj je bil larvicid učinkovit pri vseh ličinkah. Najbolj pa je bil učinkovit pri začetni razvojni stopnji ličink. Novi larvicid ima kar nekaj dobrih lastnosti: je naraven, ne more se nenadzorovano širit in tako škodit vodnemu okolju, izdelava je relativno poceni, je neškodljiv za ljudi, dolgo učinkuje…&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Anja Moškrič: Povezava med infekcijo s temperiranimi bakteriofagi in izgubo sistema CRISPR-Cas tipa I ===&lt;br /&gt;
Sistem CRISPR-Cas je imunski mehanizem, ki je značilen za veliko prokariontov in arhej. Gre za gruče enakomerno prekinjenih palindromskih ponovitev, ki nosijo zapis za obrambo proti vdoru tujega dednega materiala (virusov in plazmidov). Kratica Cas pa predstavlja s CRISPR povezane gene, ki kodirajo zapis za nekatere encime, ki cepijo DNA. CRISPR lokus je sestavljen iz ponavljajočih CRISPR genov, med katerimi so vmesniki. Na teh pa je shranjena kopija dela zapisa virusa oz. plazmida. S študijo so želeli izvedeti vpliv infekcije bakterije Pseudomonas aeruginosa, s temperiranim oziroma lizogenim bakteriofagom (DMS3), ki se v obliki profaga vključi v dedni material gostiteljske celice. Izbrana bakterijska vrsta vrši sistem CRISPR-Cas tipa I-F. Za primerjavo so za eksperimente uporabljali tudi nekatere mutirane vrste bakterij,ki so imele napako v CRISPR lokusu. Eksperimenti so pokazali, da ob infekciji z nemutiranimi bakteriofagi bakterije niso sposobne uspešno odstranit le-teh. Iz zbranih rezultatov so ugotovili, da je v tem primeru imunski mehanizem slabo prilagojen celicam, saj povzroča imunopatološki efekt (avtoimunost). Do tega pride zaradi nepopolnega ujemanja zapisa na CRISPR vmesnikih s profagi. Če bakteriofagi ne kodirajo zapisa za acr gene (anti-CRISPR geni, ki zatirajo omenjen mehanizem), lahko to privede do izgube sistema CRISPR-Cas skozi evolucijo. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
===Maja Deutsch: Globalni kemični učinki mikrobioma vključujejo nove konjugacije žolčne kisline===&lt;br /&gt;
Med vsemi mnogoceličarji in njihovimi mikrobiomi se pojavijo številne medsebojne kemične interakcije. Številne molekule, za katere je znano, da jih proizvaja mikrobiom, izrazito vplivajo na ravnovesje med zdravjem in boleznijo. Z uporabo masne spektrometrije in vizualizacije podatkov so bili ocenjeni učinki mikrobioma na celotno kemijo sesalca s primerjavo podatkov metabolomike pri  aseptičnih miši in specifičnih-mikroorganizmov-prostih miši. Ugotovljeno je bilo, da mikrobiota vpliva na kemijo vseh organov. To je vključevalo aminokislinske konjugacije žolčnih kislin, ki so bile uporabljene za proizvodnjo fenilalanoholne kisline, tirozoholne kisline in levcoholne kisline, ki prej še niso bile identificirane, kljub obsežnim raziskavam kemije žolčnih kislin. Ti konjugati žolčne kisline so bili najdeni tudi pri ljudeh, vendar so bile bolj pogoste pri bolnikih z vnetnimi črevesnimi boleznmi, cistično fibrozo in pri dojenčkih. Te spojine so agonizirale farnezodini receptor X (FXR) in miši, ki so imele na novo odkrite kisline, so pokazale zmanjšano izražanje genov za sintezo žolčne kisline. Potrebne pa so nadaljnje raziskave, da se ugotovi, ali imajo te spojine fiziološko vlogo v sesalcih in ali prispevajo k črevesnim boleznim, ki so povezane z mikrobiomsko disbiozo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Hana Glavnik: Kako paraziti malarije zaznajo imunske celice in se pred njimi zaščitijo ===&lt;br /&gt;
Pri raziskovanju malarije so znanstveniki odkrili pojav, ki so ga poimenovali rozeta. Rozeta je skupek neokuženih rdečih krvnih celic, ki s pomočjo proteinov, ki jih sintetizira parazit obkolijo okuženo rdečo krvno celico. Parazit se tako zaščiti pred gostiteljevim imunskim sistemom, saj ga monocite tako obkoljenega težje zaznajo. Raziskovali so tvorjenje rozet pri različnih pogojih. Izoliranim parazitom so dodali različne vrste monocitov in opazovali njihovo reakcijo. S tem so odkrili tudi protein IGFBP7, ki inducira tvorjenje rozet, vendar le ob prisotnosti dodatnih serumskih faktorjev. Odkritje proteina IGFBP7 je vodilo v odkritje novega načina tvorjenja rozet, tako imenovanega tipa II, saj za razliko od prvotnega tipa I, ta ne poteče spontano. Nato so pod drobnogled vzeli tvorjenje rozet s proteinom IGFBP7. Z namenom, da bi lahko razložili ta pojav, so eritrocite zdravili z encimom Heparinaza in jih nato izpostavili pogojem, ugodnim za nastanek rozet ter opazovali dobljene rezultate. IGFBP7 opozori parazite na prihod monocitov, nato parazit ta protein uporabi kot most, ki se poveže še z dvema človeškima proteinoma na zdravem eritrocitu in tako pomaga pri tvorjenju.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Eva Ratajc: Z-DNA vezavni protein 1 kot ključni dejavnik kontrolirane replikacije virusa Zahodnega Nila in virusa zika ===&lt;br /&gt;
Virus Zahodnega Nila (WNV) je glavni povzročitelj virusnega encefalitisa v Združenih državah Amerike. Tudi okužbe z virusom zika (ZIKV) povzročajo resne nevrološke bolezni in prirojene napake. Znano je, da ima pri sproženju imunskega odziva pomembno vlogo Z-DNA vezavni protein 1 (ZBP1). Z-DNA vezavni protein (ZBP1) je citoplazmatski DNA-senzor, ki služi kot receptor za prepoznavanje molekularnih vzorcev. Ob okužbi telesa z virusom zika in virusom Zahodnega Nila se poveča izražanje ZBP1 v mišjih možganih. Zaradi tega so raziskovalci želeli raziskati vlogo ZBP1 pri omejitvi patogeneze pri osebkih, okuženih z navedenima virusoma. Pri miših z izbitim genom za ZBP1 −/− so zaznali višjo stopnjo okužb in višjo smrtnost po okužbi tako s smrtonosno kot z nesmrtonosno obliko virusa Zahodnega Nila kot pri miših divjega tipa (WT). Raziskovalci so ugotovili, da ima ZBP1 ključno vlogo pri omejitvi patogeneze pri miših. ZBP1 prepreči širjenje okužbe WNV in ZIKV v primarnih mišjih celicah in je pomemben za preživetje osebkov z boleznimi, ki ju povzročata omenjena virusa. Pomanjkanje ZBP1 je povzročilo večje količine virusa v serumu in možganih pri ZBP1−/− miših v primerjavi z divjim tipom. Pri ZBP1−/− miših so zaznali tudi višje virusne titre, ki so jih povezali z znižanimi leveli protivirusnih citokinov in kemokinov.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Lana Kores: Preučevanje ionskega kanalčka TRPA1 in bolečine s toksinom avstralskega škorpijona ===&lt;br /&gt;
Ionski kanalček TRPA1 (znan tudi kot wasabi receptor) je receptor za dražilce, ki povzročajo akutno bolečino in nevrogeno vnetje. Toksin za wasabi receptor WaTx je toksin avstralskega škorpijona, ki s pasivno difuzijo preide čez membrano celice in se nato veže na TRPA1. WaTx deluje na podoben način kot elektofilni dražilci receptorja, le da v nasprotju z njimi kanalčka ne odpre direktno, ampak le stabilizira njegovo odprto stanje in tako zmanjša prepustnost za Ca2+ ione. Koncentracija Ca2+ ionov je zato zadostna, da povzroči akutno bolečino, ne pa dovolj velika, da bi prišlo do nevrogenega vnetja, kot npr. pri elektrofilnem dražilcu AITC.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Eva Vene: Nevtralizacija denge pri komarjih, ki izražajo sintetično protitelo ===&lt;br /&gt;
Neuspešnost cepiva ter dejstvo, da je zaradi širjenja življenjskega prostora A. aegypti, ogroženih 50% svetovnega prebivalstva, je vodilo v nadaljnje raziskave, ki bi omogočile zaustavitev širjenja virusa z restrikcijo slednjega že v samih vektorjih. Možnost za uspeh obetajo protitelesa s širokim spektrom nevtralizacije (ang. broadly neutralizing antibodies), saj so slednja uspešna proti antigensko različnim virusom. Zaenkrat tovrstna protitelesa kot možnost zatiranja širjenja bolezni še niso bila uporabljena proti katerikoli vrsti virusa,  njihova upešnost pa se je pokazala pri drugi veji mikroorganizmov.&lt;br /&gt;
Za raziskave so uporabili človeško protitelo 1C19, katerega uspešnost proti serotipom DENV je bila znana že iz prejšnjih let. V genom transgenih komarjev je bil dodan modificiran gen za scFv 1C19 (človeško protitelo, ki deluje proti DENV) in fluorescenčni označevalec, ki se sintetizira za protitelesom, tipa tdTomato. V komarje je bil določen serotip virusa vnešen z okuženo krvjo. Določili so dva možna izida okužbe: ponekod je DENV prosto prehajal čez srednje črevo  – komarji so postali prenašalci virusa; v drugem primeru pa so izražena protitelesa nevtralizirala serotip virusa in s tem preprečila prenos okužbe naprej. &lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Konec klepeta&lt;br /&gt;
Napiši sporočilo ...&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020-seminar&amp;diff=16209</id>
		<title>TBK2020-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020-seminar&amp;diff=16209"/>
		<updated>2020-03-16T08:59:25Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi prof. dr. Brigita Lenarčič. Seminarji so obvezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. &lt;br /&gt;
Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.&lt;br /&gt;
Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &amp;quot;##&amp;quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.&lt;br /&gt;
Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Povezava&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anna Scott ||[[TBK2020_Povzetki_seminarjev#Anna_Scott:_Notting_Hill|Moj naslov v slovenščini, link pa kaže na povzetek]]||[https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm povezava] || 28.10. || 05.11. || 07.11. || r1 || r2 || r3&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenka Stanković || Optimizirano antiangiogeno reprogramiranje tumorskega mikrookolja potencira imunoterapijo CD40 || https://www.pnas.org/content/117/1/541 || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Špela Došler || Zala Perko || Marija Dujaković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ena Kartal || Kako celično staranje vodi do nevrodegeneracije || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200129174540.htm || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Jasmina Bešić || Ana Žagar || Neža Leskovar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ema Kovačič ||Izpostavljenost ploda materinski mikrobioti || https://insight.jci.org/articles/view/127806 || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Nikola Janakievski || Karin Rak || Luka Hafner&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Tomsič || Pomembnost in delovanje sladkornega prenašalca PfHT1 v parazitu malarije || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200129131533.htm https://sci-hub.tw/10.1038/s41586-020-1963-z|| 24.02. || 27.02. || 03.03. || Maja Deutsch || Jakob Tomšič || Marigona Beqiraj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Golob ||Vpliv virusa Herpesa simpleksa tipa 1 na razvoj Alzheimerjeve bolezni  || https://www.sciencedaily.com/releases/2018/10/181019100702.htm || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Manca Pirc || Maja Kobal || Rebeka Jerina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Puklavec ||Globoko učenje vodi do odkritja novih antibiotikov  || https://www.cell.com/cell/fulltext/S0092-8674(20)30102-1?_returnURL=https%3A%2F%2Flinkinghub.elsevier.com%2Fretrieve%2Fpii%2FS0092867420301021%3Fshowall%3Dtrue || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Nika Bedrač || Špela Došler || Zala Perko&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Martin Stanonik || De novo pojavitev adapterskih membranskih proteinov iz timinsko bogatih genskih sekvenc || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218104740.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Ivana Trifunovska || Jasmina Bešić || Ana Žagar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Klara Kočman || Novi koronavirus SARS-CoV-2 in SARS-CoV || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200131114755.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Bor Krajnik || Nikola Janakievski || Karin Rak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mencigar || Vpliv apoptotskih celic na imunski sistem || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200108123137.htm  || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Erik Putar || Maja Deutsch || Jakob Tomšič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nevena Ješić || Nepravilne komunikacije med celicami vodijo v levkemijo || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200206144824.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Ela Bizjak || Manca Pirc || Maja Kobal&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Perko ||Enkapsulacija eteričnega olja pomarančevca v celice gliv kvasovk ||https://parasitesandvectors.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13071-019-3870-4  || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Lenka Stanković || Nika Bedrač || Špela Došler&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Sotošek || Protivirusni remdesivir potentno inhibira RNA-odvisno RNA polimerazo od Srednje vzhodni respiratorni sindrome koronavirusa || https://www.jbc.org/content/early/2020/02/24/jbc.AC120.013056.full.pdf  https://www.jbc.org/content/early/2020/02/24/jbc.AC120.013056|| 10.03. || 13.03. || 17.03. || Ena Kartal || Ivana Trifunovska || Jasmina Bešić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Hana Glavnik || Kako paraziti malarije zaznajo imunske celice in se pred njimi zaščitijo || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218124346.htm || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Ema Kovačič || Bor Krajnik || Nikola Janakievski&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Moškrič || Povezava med infekcijo s temperiranimi bakteriofagi in izgubo sistema CRISPR - Cas tipa I|| https://www.nature.com/articles/s41586-020-1936-2 || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Nika Tomsič || Erik Putar || Maja Deutsch&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gaja Osojnik ||  ||  || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Sara Golob || Ela Bizjak || Manca Pirc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aleksandra Pajović ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Zala Puklavec || Lenka Stanković || Nika Bedrač&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Deutsch || Globalni kemični učinki mikrobioma vsebujejo nove konjugacije žolčne kisline || https://www.nature.com/articles/s41586-020-2047-9 || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Martin Stanonik || Ena Kartal || Ivana Trifunovska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Ratajc || Z-DNA vezni protein 1 kot ključni dejavnik kontrolirane replikacije virusa Zahodnega Nila in virusa zika || https://www.readcube.com/articles/10.3389/fmicb.2019.02089 || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Anja Moškrič || Ema Kovačič || Bor Krajnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lana Kores ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Maša Mencigar || Nika Tomsič || Erik Putar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Borišek ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Nevena Ješić || Sara Golob || Ela Bizjak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Kogovšek || Inhibitor plazmepsina zmoti več stanj življenjskega cikla parazita malarije || https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/S193131282030113X?token=D5C1CD010E9020244FE3ED5F5B36BD9C50958D0419B1E3CD7F8BDDAF847C55706EBACBF92B00F7B1D038D29371ADEA8F || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Nika Perko || Zala Puklavec || Lenka Stanković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Žgajnar ||  ||  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Timotej Sotošek || Martin Stanonik || Ena Kartal&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erika Rihter ||  ||  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Hana Glavnik || Anja Moškrič || Ema Kovačič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Šegota ||  ||  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Klara Kočman || Maša Mencigar || Nika Tomsič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vene ||Nevtralizacija denge pri komarjih, ki izražajo sintetično protitelo  || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200116141710.htm || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Gaja Osojnik || Nevena Ješić || Sara Golob&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ajda Beltram || Oslabitev proizvodnje L-Serina, derivata glikolize, v astrocitih prispeva h kognitivnim pomanjkljivostim pri Alzheimerjevi bolezni  || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/03/200303113357.htm || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Aleksandra Pajović || Nika Perko || Zala Puklavec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Trebušak ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Aljaž Simonič || Timotej Sotošek || Martin Stanonik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Bregar ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Eva Ratajc || Hana Glavnik || Anja Moškrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Strniša ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Lana Kores || Klara Kočman || Maša Mencigar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Pahor ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Sara Borišek || Gaja Osojnik || Nevena Ješić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nadja Dolničar ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Jan Kogovšek || Aleksandra Pajović || Nika Perko&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Javeršek ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Nina Žgajnar || Aljaž Simonič || Timotej Sotošek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Dobrovoljc ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Erika Rihter || Eva Ratajc || Hana Glavnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tinkara Božič ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Luka Šegota || Lana Kores || Klara Kočman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kostadin Mitkov ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Eva Vene || Sara Borišek || Gaja Osojnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Jerič ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Ajda Beltram || Jan Kogovšek || Aleksandra Pajović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Polona Leban ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Jan Trebušak || Nina Žgajnar || Aljaž Simonič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Stefanija Ivanova ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Jan Bregar || Erika Rihter || Eva Ratajc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Stanković ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Gregor Strniša || Luka Šegota || Lana Kores&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Pervanja ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Petra Pahor || Eva Vene || Sara Borišek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marija Dujaković ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Nadja Dolničar || Ajda Beltram || Jan Kogovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Neža Leskovar ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Tina Javeršek || Jan Trebušak || Nina Žgajnar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Hafner ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Vid Dobrovoljc || Jan Bregar || Erika Rihter&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marigona Beqiraj ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Tinkara Božič || Gregor Strniša || Luka Šegota&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rebeka Jerina ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Kostadin Mitkov || Petra Pahor || Eva Vene&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Perko || Regulacija s staranjem povezanih patoloških stanj z acetilacijo proteina NLRP3  || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200206144837.htm || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Sara Jerič || Nadja Dolničar || Ajda Beltram&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Žagar ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Polona Leban || Tina Javeršek || Jan Trebušak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karin Rak ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Stefanija Ivanova || Vid Dobrovoljc || Jan Bregar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Tomšič ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Luka Stanković || Tinkara Božič || Gregor Strniša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Kobal ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Ana Pervanja || Kostadin Mitkov || Petra Pahor&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Špela Došler ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Marija Dujaković || Sara Jerič || Nadja Dolničar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jasmina Bešić ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Neža Leskovar || Polona Leban || Tina Javeršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nikola Janakievski ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Luka Hafner || Stefanija Ivanova || Vid Dobrovoljc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aljaž Simonič ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Marigona Beqiraj || Luka Stanković || Tinkara Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Manca Pirc ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Rebeka Jerina || Ana Pervanja || Kostadin Mitkov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Bedrač || Nižji vnos žveplo vsebujočih amino kislin niža tveganje za razvoj kardiometaboličnih bolezni || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200203141501.htm || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Zala Perko || Marija Dujaković || Sara Jerič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ivana Trifunovska ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Ana Žagar || Neža Leskovar || Polona Leban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bor Krajnik ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Karin Rak || Luka Hafner || Stefanija Ivanova&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erik Putar ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Jakob Tomšič || Marigona Beqiraj || Luka Stanković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ela Bizjak ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Maja Kobal || Rebeka Jerina || Ana Pervanja&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2018. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].&lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2020 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000  besed), vsebuje naj 1-2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
*Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji//bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 10 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava do 5 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!&lt;br /&gt;
Poslati morate naslednje datoteke:&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr TBK_2020_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor_clanek.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/forms/d/1Hdg2OHCyG24qwLTnFt09yZTng46RIwaIiUqnKOdsJxQ/viewform recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar tako, da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1VvE-jaKikfiDO5Gdybqgp9mf_0uJZfBbIK8PLXKDaS0/viewform  mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
	<entry>
		<id>https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020-seminar&amp;diff=16150</id>
		<title>TBK2020-seminar</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK2020-seminar&amp;diff=16150"/>
		<updated>2020-03-07T12:17:51Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Eva Vene: /* Seznam seminarjev */&lt;/p&gt;
&lt;hr /&gt;
&lt;div&gt;= Temelji biokemije- seminar =&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Seminarje vodi prof. dr. Brigita Lenarčič. Seminarji so obvezni.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. &lt;br /&gt;
Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.&lt;br /&gt;
Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &amp;quot;##&amp;quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.&lt;br /&gt;
Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Seznam seminarjev ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{| {{table}}&lt;br /&gt;
{| border=&amp;quot;1&amp;quot; cellspacing=&amp;quot;0&amp;quot; style=&amp;quot;border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;&amp;quot; &lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Ime in priimek&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Naslov seminarja&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Povezava&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za oddajo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Rok za recenzijo&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Datum predstavitve&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 1&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 2&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
| align=&amp;quot;center&amp;quot; style=&amp;quot;background:#f0f0f0;&amp;quot;|&#039;&#039;&#039;Recenzent 3&#039;&#039;&#039;&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anna Scott ||[[TBK2020_Povzetki_seminarjev#Anna_Scott:_Notting_Hill|Moj naslov v slovenščini, link pa kaže na povzetek]]||[https://www.sciencedaily.com/releases/2019/02/190214100038.htm povezava] || 28.10. || 05.11. || 07.11. || r1 || r2 || r3&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lenka Stanković || Imunoterapija – kako kombinacija anti-VEGFA/Ang2/CD40 protiteles izboljša uspešnost zdravljenja || https://www.pnas.org/content/117/1/541 || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Špela Došler || Zala Perko || Marija Dujaković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ena Kartal || Kako celično staranje vodi do nevrodegeneracije || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200129174540.htm || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Jasmina Bešić || Ana Žagar || Neža Leskovar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ema Kovačič ||Izpostavljenost ploda materinski mikrobioti || https://insight.jci.org/articles/view/127806 || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Nikola Janakievski || Karin Rak || Luka Hafner&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Tomsič || Pomembnost in delovanje sladkornega prenašalca PfHT1 v parazitu malarije || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200129131533.htm https://sci-hub.tw/10.1038/s41586-020-1963-z|| 24.02. || 27.02. || 03.03. || Maja Deutsch || Jakob Tomšič || Marigona Beqiraj&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Golob ||Vpliv virusa Herpesa simpleksa tipa 1 na razvoj Alzheimerjeve bolezni  || https://www.sciencedaily.com/releases/2018/10/181019100702.htm || 24.02. || 27.02. || 03.03. || Manca Pirc || Maja Kobal || Rebeka Jerina&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Puklavec ||Globoko učenje vodi do odkritja novih antibiotikov  || https://www.cell.com/cell/fulltext/S0092-8674(20)30102-1?_returnURL=https%3A%2F%2Flinkinghub.elsevier.com%2Fretrieve%2Fpii%2FS0092867420301021%3Fshowall%3Dtrue || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Nika Bedrač || Špela Došler || Zala Perko&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Martin Stanonik || De novo pojavitev adapterskih membranskih proteinov iz timinsko bogatih genskih sekvenc || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218104740.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Ivana Trifunovska || Jasmina Bešić || Ana Žagar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Klara Kočman || Koronavirus: SARS-CoV in SARS-CoV-2 || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200131114755.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Bor Krajnik || Nikola Janakievski || Karin Rak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maša Mencigar || Vpliv apoptotskih celic na imunski sistem || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200108123137.htm  || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Erik Putar || Maja Deutsch || Jakob Tomšič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nevena Ješić || Lažne komunikacije med celicami vode v levkemijo || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200206144824.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Ela Bizjak || Manca Pirc || Maja Kobal&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Perko ||Kvasovke z inkapsuliranimi esencialnimi olji ||https://parasitesandvectors.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13071-019-3870-4  || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Lenka Stanković || Nika Bedrač || Špela Došler&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Timotej Sotošek || Zaviranje koronavirusne polimeraze z Remdesivirjem(RDV) || https://www.jbc.org/content/early/2020/02/24/jbc.AC120.013056.full.pdf  https://www.jbc.org/content/early/2020/02/24/jbc.AC120.013056|| 10.03. || 13.03. || 17.03. || Ena Kartal || Ivana Trifunovska || Jasmina Bešić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Hana Glavnik || Kako paraziti malarije zaznajo imunske celice in se pred njimi zaščitijo || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200218124346.htm || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Ema Kovačič || Bor Krajnik || Nikola Janakievski&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Anja Moškrič || Povezava med usmerjanjem temperiranih bakteriofagov in izgubo sistema CRISPR - Cas tipa I|| https://www.nature.com/articles/s41586-020-1936-2 || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Nika Tomsič || Erik Putar || Maja Deutsch&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gaja Osojnik ||  ||  || 10.03. || 13.03. || 17.03. || Sara Golob || Ela Bizjak || Manca Pirc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aleksandra Pajović ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Zala Puklavec || Lenka Stanković || Nika Bedrač&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Deutsch ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Martin Stanonik || Ena Kartal || Ivana Trifunovska&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Ratajc || Zakaj so virusi, ki jih prenašajo netopirji, tako smrtonosni? || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200210144854.htm || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Anja Moškrič || Ema Kovačič || Bor Krajnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Lana Kores ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Maša Mencigar || Nika Tomsič || Erik Putar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Borišek ||  ||  || 17.03. || 20.03. || 24.03. || Nevena Ješić || Sara Golob || Ela Bizjak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Kogovšek || Preoblikovanje glia celic izboljša kratkoročni spomin in učenje || https://jneuroinflammation.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12974-020-1729-4 || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Nika Perko || Zala Puklavec || Lenka Stanković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nina Žgajnar ||  ||  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Timotej Sotošek || Martin Stanonik || Ena Kartal&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erika Rihter ||  ||  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Hana Glavnik || Anja Moškrič || Ema Kovačič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Šegota ||  ||  || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Klara Kočman || Maša Mencigar || Nika Tomsič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Eva Vene ||Nevtralizacija denge pri komarjih s sintetičnim protitelesom  || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/01/200116141710.htm || 24.03. || 27.03. || 31.03. || Gaja Osojnik || Nevena Ješić || Sara Golob&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ajda Beltram ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Aleksandra Pajović || Nika Perko || Zala Puklavec&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Trebušak ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Aljaž Simonič || Timotej Sotošek || Martin Stanonik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jan Bregar ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Eva Ratajc || Hana Glavnik || Anja Moškrič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Gregor Strniša ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Lana Kores || Klara Kočman || Maša Mencigar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Petra Pahor ||  ||  || 31.03. || 03.04. || 07.04. || Sara Borišek || Gaja Osojnik || Nevena Ješić&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nadja Dolničar ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Jan Kogovšek || Aleksandra Pajović || Nika Perko&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tina Javeršek ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Nina Žgajnar || Aljaž Simonič || Timotej Sotošek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Vid Dobrovoljc ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Erika Rihter || Eva Ratajc || Hana Glavnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Tinkara Božič ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Luka Šegota || Lana Kores || Klara Kočman&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Kostadin Mitkov ||  ||  || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Eva Vene || Sara Borišek || Gaja Osojnik&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Sara Jerič ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Ajda Beltram || Jan Kogovšek || Aleksandra Pajović&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Polona Leban ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Jan Trebušak || Nina Žgajnar || Aljaž Simonič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Stefanija Ivanova ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Jan Bregar || Erika Rihter || Eva Ratajc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Stanković ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Gregor Strniša || Luka Šegota || Lana Kores&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Pervanja ||  ||  || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Petra Pahor || Eva Vene || Sara Borišek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marija Dujaković ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Nadja Dolničar || Ajda Beltram || Jan Kogovšek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Neža Leskovar ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Tina Javeršek || Jan Trebušak || Nina Žgajnar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Luka Hafner ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Vid Dobrovoljc || Jan Bregar || Erika Rihter&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Marigona Beqiraj ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Tinkara Božič || Gregor Strniša || Luka Šegota&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Rebeka Jerina ||  ||  || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Kostadin Mitkov || Petra Pahor || Eva Vene&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Zala Perko ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Sara Jerič || Nadja Dolničar || Ajda Beltram&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ana Žagar ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Polona Leban || Tina Javeršek || Jan Trebušak&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Karin Rak ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Stefanija Ivanova || Vid Dobrovoljc || Jan Bregar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jakob Tomšič ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Luka Stanković || Tinkara Božič || Gregor Strniša&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Maja Kobal ||  ||  || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Ana Pervanja || Kostadin Mitkov || Petra Pahor&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Špela Došler ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Marija Dujaković || Sara Jerič || Nadja Dolničar&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Jasmina Bešić ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Neža Leskovar || Polona Leban || Tina Javeršek&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nikola Janakievski ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Luka Hafner || Stefanija Ivanova || Vid Dobrovoljc&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Aljaž Simonič ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Marigona Beqiraj || Luka Stanković || Tinkara Božič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Manca Pirc ||  ||  || 13.05. || 16.05. || 19.05. || Rebeka Jerina || Ana Pervanja || Kostadin Mitkov&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Nika Bedrač || Nižji vnos beljakovin niža tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni || https://www.sciencedaily.com/releases/2020/02/200203141501.htm || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Zala Perko || Marija Dujaković || Sara Jerič&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ivana Trifunovska ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Ana Žagar || Neža Leskovar || Polona Leban&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Bor Krajnik ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Karin Rak || Luka Hafner || Stefanija Ivanova&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Erik Putar ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Jakob Tomšič || Marigona Beqiraj || Luka Stanković&lt;br /&gt;
|-&lt;br /&gt;
| Ela Bizjak ||  ||  || 20.05. || 23.05. || 26.05. || Maja Kobal || Rebeka Jerina || Ana Pervanja&lt;br /&gt;
|}&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Naloga==&lt;br /&gt;
* samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot 1. avgusta 2018. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. &lt;br /&gt;
* članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].&lt;br /&gt;
* naslov izbrane teme in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo &lt;br /&gt;
* [[TBK2020 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. &lt;br /&gt;
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.&lt;br /&gt;
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000  besed), vsebuje naj 1-2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!&lt;br /&gt;
*Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).&lt;br /&gt;
* Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].&lt;br /&gt;
* vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji//bioseminar/ tukaj].&lt;br /&gt;
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.&lt;br /&gt;
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 10 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.&lt;br /&gt;
* Predstavitvi sledi razprava do 5 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve.&lt;br /&gt;
* En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.&lt;br /&gt;
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==&amp;lt;font color=green&amp;gt;Imena datotek&amp;lt;/font&amp;gt;==&lt;br /&gt;
Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!&lt;br /&gt;
Poslati morate naslednje datoteke:&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor.docx&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime.ppt(x) za prezentacijo, npr TBK_2020_Guncar_Gregor.pptx&lt;br /&gt;
* TBK_2020_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2020_Guncar_Gregor_clanek.pdf&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Ocenjevanje seminarjev==&lt;br /&gt;
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://docs.google.com/forms/d/1Hdg2OHCyG24qwLTnFt09yZTng46RIwaIiUqnKOdsJxQ/viewform recenzentsko poročilo]] na spletu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Mnenje o predstavitvi ==&lt;br /&gt;
Vsak posameznik &#039;&#039;&#039;mora&#039;&#039;&#039; oceniti seminar tako, da odda svoje [https://docs.google.com/forms/d/1VvE-jaKikfiDO5Gdybqgp9mf_0uJZfBbIK8PLXKDaS0/viewform  mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja &#039;&#039;&#039;ne sme&#039;&#039;&#039; oddati.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Urejanje spletnih strani na wikiju==&lt;br /&gt;
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek &#039;Uredite stran&#039; in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. &#039;&#039;Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na &#039;Prekliči&#039;.&#039;&#039;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Faktor vpliva==&lt;br /&gt;
Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&amp;amp;base=JCR COBISS-u]. V polje &amp;quot;Naslov revije&amp;quot; vnesite ime revije za katero želite izvedeti faktor vpliva in pritisnite na gumb POIŠČI. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
==Citiranje virov==Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje knjig:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov&#039;&#039;. Kraj: Založba, letnica.&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov: podnaslov&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&amp;lt;br&amp;gt;Boyer, R. &#039;&#039;Temelji biokemije&#039;&#039;. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&amp;lt;br&amp;gt;Glick BR in Pasternak JJ. &#039;&#039;Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA&#039;&#039;. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&amp;lt;br&amp;gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo &#039;&#039;et al&#039;&#039;. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme &#039;&#039;in vivo&#039;&#039;, &#039;&#039;in vitro&#039;&#039; ipd.). &amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje člankov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. Naslov. &#039;&#039;Naslov revije&#039;&#039;, letnica, letnik, številka, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&amp;lt;br&amp;gt;Lartigue C. &#039;&#039;et al.&#039;&#039; (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. &#039;&#039;Science&#039;&#039;, 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&amp;lt;br&amp;gt;C. Lartigue &#039;&#039;et al&#039;&#039;. Science 317, 632 (2007)&amp;lt;br&amp;gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&amp;lt;br&amp;gt;&#039;&#039;&#039;Citiranje spletnih virov:&#039;&#039;&#039;&amp;lt;br&amp;gt;Priimek, I. &#039;&#039;Naslov dokumenta&#039;&#039;. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&amp;lt;br&amp;gt;strangeguitars. &#039;&#039;On the brink of artificial life&#039;&#039;. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&amp;lt;br&amp;gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Eva Vene</name></author>
	</entry>
</feed>