https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=EvaTolar 2026-04-06T19:40:46Z User contributions MediaWiki 1.39.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Analiza_metilacijskih_vzorcev_na_DNA&diff=6182 2011-04-19T14:36:32Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>*Žan Železnik: uvod in Kromatin imunoobarjalni test, Analiza DNA metiltransferaz <br /> *Eva Tolar: DNazaI hiperobčutljivi test, Mikrokokalna nukleaza, Pomen poznavanja kromatinske strukture, Pred kratkim odkrite epigenetske analize <br /> *Veronika Rovanšek: Analiza metilacije DNA</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Analiza_metilacijskih_vzorcev_na_DNA&diff=6181 2011-04-19T14:36:18Z

<p>EvaTolar: New page: Žan Železnik: uvod in Kromatin imunoobarjalni test, Analiza DNA metiltransferaz Eva Tolar: DNazaI hiperobčutljivi test, Mikrokokalna nukleaza, Pomen poznavanja kromatinske strukture, P...</p> <hr /> <div>Žan Železnik: uvod in Kromatin imunoobarjalni test, Analiza DNA metiltransferaz <br /> Eva Tolar: DNazaI hiperobčutljivi test, Mikrokokalna nukleaza, Pomen poznavanja kromatinske strukture, Pred kratkim odkrite epigenetske analize <br /> Veronika Rovanšek: Analiza metilacije DNA</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Analiza_metilacijskih_vzorcev_na_DNA&diff=6180 2011-04-19T14:32:04Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>Epigenetika preučuje spremembe v kromatinu, ki niso posledice mutacij. Večina znanstvenikov tega področja se ukvarja z preučevanjem histonskih modifikacij, ter DNA metilacije, dveh najpogostejših molekularnih mehanizmov, ki sta pogosto prepletena. DNA metilacija vpliva na ekspresijo genov z večanjem afinitete vezave metilcitozin-vezavnih proteinov in/ali induciranjem sprememb kromatinske strukture. Pri višjih evkariontih DNA metilacija poteka na 5' koncu citozinske baze v CpG dinukleotidu. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere izmed analitskih tehnik, ki jih uporabljamo za analizo kromatinskih sprememb.<br /> == Metode za analizo arhitekture kromatina ==<br /> === Kromatin imunoobarjalni test ===<br /> Velik napredek v analizi kromatinskih sprememb se je zgodil z razvitjem kromatin imunoobarjalnega (ChIP) testa. ChIP je postopek, s katerim ugotavljamo, ali se določen protein veže na specifično DNA zaporedje in vivo. Pri tej tehniki najprej razbijemo kromatin na manjše koščke, z protitelesi proti iskanemu DNA vezavnemu proteinu označimo kose, ki nas zanimajo, ter te komplekse oborimo. Nato ločimo proteine od DNA. DNA nato obdelamo z semi-kvantitativno PCR. S tem lahko določimo arhitekturo kromatina specifičnega DNA zaporedja. Tehnika ima dva glavna tipa: nChIP, ki se uporablja za preučevanje proteinov, ki se na DNA vežejo z veliko afiniteto, ter xChIP, ki se pa uporablja za proteine, ki se na DNA vežejo z majhno afiniteto. Z kombiniranjem teh testov z DNA čipi pa se preučujejo globalne DNA-protein interakcije. Metoda, ki kombinira ChIP ter Q-PCR se uporablja za določevanje obsega histonske acetilacije na diskretnih regijah jedrne DNA. Ta metoda je bila uporabljena v študiji vpliva metilacije nukleotidov na transkripcijo, ter na lokalno strukturo kromatina. Pokazalo se je, da so acetilirani histoni redki na predelih metilirane DNA, ter pogosti na nemetiliranih regijah DNA istega gena. <br /> <br /> <br /> Poleg metod, ki temeljijo na testu ChIP, obstaja veliko drugih tehnik analize in opredelitve kromatinskih sprememb med epigenetskimi proces.<br /> === DNazaI hiperobčutljivi test ===<br /> Z DNazaI hiperobčutljivimi testi se preučujejo spremembe v strukturi kromatina, povezane z aktivacijo transkripcije specifičnih genov med pomembnimi biološkimi procesi (npr. diferenciacija celic). Test je pomemben za epigenetske raziskave, ker je ekspresija genov tesno povezana z metilacijo DNA ter histonskimi modifikacijami.<br /> === Mikrokokalna nukleaza === <br /> To je restrikcijska endonukleaza, ki jo uporabljajo za cepitev kromatina pri evkariontih, predvsem za identifikacijo lokacije nukleosomov kateregakoli gena<br /> === Pomen poznavanja kromatinske strukture ===<br /> Poznavanje kromatinske strukture in njegove funkcije pomembmno za vrednotenje sprememb v genski aktivnosti. Sprememba genske aktivnosti je odvisna tudi od histonov acetilaze in deacetilaze (HDAC - Histone deacetylases), ki acetilirata promotor gena. V tej tehniki je pogosto uporabljen trihostatin A (TSA), to je hidroksamična kislina, ki inhibira HDAC pri nizkih koncentracijah. TSA je lahko uporabljn in vivo ter in vitro. Analize metiliranih in acetiliranih histonov so vključene v veliko raziskovanj epigenetskih procesov.<br /> == Pred kratkim odkrite epigenetske analize ==<br /> *Širjenje kromatinskih sprememb v bioloških procesih vpliva na mnogo različnih genov v določenih regijah povzroči poglavitne spremembe v kromatinskem izražanju. Na primer: konci telomer vsakega kromosoma so obdani s heterokromatinom, širjenje heterokromatina ali pa translokacija gena ob telomeri lahko vodi do utišanja gena. Metode za pozicioniranje transgena ob na novo nastale telomere in analizo učinkov na delovanje transgena imajo številne aplikacije, ki bi bile uporabne v celičnem staranju, pri čemer se telomere skrajšajo za nek del z vsako celično delitvijo. <br /> *Pojasnili so tudi vlogo ADP ribozilacije, kot modifikatorja histonov. Encim poli (ADP - riboza) polimeraza 1 (PARP - 1) dodaja poli (ADP - riboze) verige na proteine, kot so histoni H1, oktamerni histoni in transkripcijski faktorji. Analize ADP ribozilacije nam omogočajo lažje razumevanje vloge tega procesa (dodajanje poli (ADP - riboze) verig) v epigenetični kontroli izražanja genov in njegovih sprememb med staranjem celice, diferencijacijo celic in tudi pri tvorbi tumorjev.<br /> *Še eno relativno novo področje v epigenetiki pa je kvantitativna epigenetika. To so tehnike ki združujejo teste ocenjevanje kvantitativne lastnosti lokusev z epigenetskimi analizami, ki omogočajo določanje položaja alelov posameznih genov in kromosomskih regij. <br /> == Analiza metilacije DNA ==<br /> Obstaja zelo veliko raznličnih načinov za oceno DNA metilacije. Na začetku so DNA metilacijo določevali z izošizomerijo, ki deluje na principu restrikcijskih encimov. Encimi cepijo točno določeno regijo in sicer MspI cepi nemetilirane in metilirane CCGG zaporedja, HPAII pa cepi nemetilirane CCGG zaporedja. Problem metode je, da z njo lahko ocenimo le približno 5% metiliranih citozinov v DNA verigi. <br /> === Bisulfit metilacijsko sekveniranje === <br /> Bisulfit metilacijsko sekveniranje se je razvilo leta 1992, kar je močno pospešilo poznavanje in raziskovanje DNA metilacije. Prednost te metode pred prejšnjimi je v tem, da že z zelo malo genomske DNA dobimo izjemno natančne rezultate. Z bisulfitom( navadno uporabimo NaHSO3) modificiramo denaturirano DNA verigo, kjer se nemetilirani citozini pretvorijo v uracil. Metiliran citozin je z metilno skupino zaščiten pred deaminacijo z bisulfitom. S PCR-jem pomnožimo komplementarno verigo, kjer je nasproti novonastalega uracila namesto gvanina nastane timin. Nemetilirana in metilirana veriga imata zaradi različne sekvence različne lastnosti, kar se da analizirati z različnimi metodami. Metoda je boljša kot uporaba restrikcijskih encimov, saj se da določiti vse metilirane citozine na DNA fragmentu. Slaba stran te tehnike je, da je kljub mnogim izboljšavam še vedno relativno zahtevna za izvedbo.<br /> Po tem se je razvilo kar nekaj tehnik, ki so temeljile na disulfitnem metilacijskem sekevniranju.<br /> *Metilacijsko občutljiva enoverižna konformacijska analiza (MS-SSCA) temelji bisulfitni obdelavi DNA, ki ji sledi PCR, kjer uporabimo prajmerje brez začetnih CpG dinukleotidov (da ločimo metilirano in nemetilirano verigo) in komplementarno deaminirano enoverižno DNA. Dele med seboj povežejo s polimerazo in analizirajo. Procent metilacije se izračuna iz intizitete metilirane in nemetilerane verige. Metoda je zelo razširjena, ker se jo da uporabljati na zamrznjenih tkivih ter celo na z formalinom fiksiranih vzorcih.<br /> *V drugem primeru se uporablja prajmerski nukleotid (SNuPE). DNA veriga po dodatku NaHSO3 selektivno pretvori nemetiliran citozin v uracil. SNuPE-ju dodamo na 5' koncu ddTTP ali ddCTP. Metilirana ima na koncu nuklotid C, nemetilirana pa T. Produkt se nato obdela z eno izmed večih metod. Med drugim lahko uporabimo RT PCR, MALDI (matrix-assisted laser desorption ionization) masno spektrometrijo, ali pa ionsko-parni reverzno-fazni HPLC. Slednja je najprimernejša, saj je poceni, ter ne uporablja radioaktivnega označevanja. Metiliran kos verige se iz kromatografske koloni izloči pred nemetiliranim. <br /> *Real-time polimeraza verige je reakcija, s katero se preizkuša občutljivost in točnost metiliranih alelov po obdelavi verige z disulfatom. Poveča se stopnja kontaminacije in točnost rezultatov.<br /> *Metilirana in nemetilirana DNA imata različni talilni temperaturi (Tm), kar določamo z elektroforezo. Lastnost uporablajo tudi za izolacijo DNA fragmentov.<br /> *Na novo se je razvila tehnika imenovana fotovezava oligonukleotidnih hibridizacijskih ostankov, s katero določimo rezistenco encima digeston na metilacijo.<br /> *Z metilacijo specifičnih oligonukleotidov (MOS) pride do detekcije metilirane DNA verige preko CpG koncev. Kratko oligonukleotidno zaporedje z metiliranimi in nemetiliranimi aleli je pritrjena na trdno podlago. Po obdelavi z disulfatom nastane več produkta, ki se uporabi za hibridizacijo<br /> Metilacijo DNA verige se uporabla tudi kot in situ hibridizacija. Na nedotaknjenem tkivu ali celičnem preparatu preučujejo utišanje gena zaradi metilaicije promotorske regije.<br /> == Analiza DNA metiltransferaz ==<br /> Poleg tehnik za analizo metilirane DNA so napredovale tudi metode za preučevanje DNA metiltransferaz (DNMT). Ekspresija DNMT se spreminja v mnogih bioloških procesih, kot je embrionalni razvoj, rak ter staranje. Pri sesalcih poznamo 4 DNMTe: DNMT1, DNMT2, DNMT3a in DNMT3b. Za razumevanje DNA metilacije je potrebno poznati mehanizme za transkripcijo DNMTne mRNA. Raven transkripcije se meri z RT-PCR v realnem času. Pri tej metodi mRNA najprej obdelamo z reverzno transkriptazo, nato pa z PCR v realnem času. To je oblika PCR, kjer na koncu usakega PCR cikla analiziramo produkt s pomočjo flourescentnih markerjev, vezanih na PCR produkt. Na ta način zelo povečamo natančnost metode. <br /> Do nedavnega je bilo težko natančno izmeriti encimsko aktivnost DNA metiltransferaz, saj ni bilo dovolj natančnih metod. Klasični testi, ki uporabljajo steklena vlakna, ozr DEAE test, ki uporablja celulozni filter za filtracijo metiliranega substrata imajo en velik problem: ob močnem spiranju imamo šibko ozadje, a tudi šibek signal, ob šibkem spiranju pa imamo močan signal in močno ozadje. To je velik problem zaradi počasne hitrosti reakcij, ki jih katalizirajo DNMTe. Nekatere natančnejše tehnike pa so bile drage in počasne. Teh problemov je bilo konec z razvojem DMB (DNMT-magnetic beads) testom. Test temelji na afiniteti biotiniliranih sintetskih oligonukleotidov točno določene dolžine do z streptavidinom prevlečenih magnetnih kroglic. Tako lahko z magnetom fiksirajo kompleks magnetnih kroglic in oligonukleotidov, ter sperejo nereagiran, z tricijem označen substrat. To naredi ta test zelo preprost, hiter ter natančen.<br /> == Viri ==<br /> *Voet D. in Voet, J. G. Biochemistry. 4. izdaja. Hoboken: J. Wiley &amp; Sons, 2010<br /> *Trygve O. Tollefsbol, Epigenetics Protocols, Humana Press, 2004<br /> *Epigenetics, Wikipedia, april 2011, citirano 17.4.2011, http://en.wikipedia.org/wiki/Epigenetics<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Analiza_metilacijskih_vzorcev_na_DNA&diff=6179 2011-04-19T14:11:50Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>Epigenetika preučuje spremembe v kromatinu, ki niso posledice mutacij. Večina znanstvenikov tega področja se ukvarja z preučevanjem histonskih modifikacij, ter DNA metilacije, dveh najpogostejših molekularnih mehanizmov, ki sta pogosto prepletena. DNA metilacija vpliva na ekspresijo genov z večanjem afinitete vezave metilcitozin-vezavnih proteinov in/ali induciranjem sprememb kromatinske strukture. Pri višjih evkariontih DNA metilacija poteka na 5' koncu citozinske baze v CpG dinukleotidu. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere izmed analitskih tehnik, ki jih uporabljamo za analizo kromatinskih sprememb.<br /> == Metode za analizo arhitekture kromatina ==<br /> === Kromatin imunoobarjalni test ===<br /> Velik napredek v analizi kromatinskih sprememb se je zgodil z razvitjem kromatin imunoobarjalnega (ChIP) testa. ChIP je postopek, s katerim ugotavljamo, ali se določen protein veže na specifično DNA zaporedje in vivo. Pri tej tehniki najprej razbijemo kromatin na manjše koščke, z protitelesi proti iskanemu DNA vezavnemu proteinu označimo kose, ki nas zanimajo, ter te komplekse oborimo. Nato ločimo proteine od DNA. DNA nato obdelamo z semi-kvantitativno PCR. S tem lahko določimo arhitekturo kromatina specifičnega DNA zaporedja. Tehnika ima dva glavna tipa: nChIP, ki se uporablja za preučevanje proteinov, ki se na DNA vežejo z veliko afiniteto, ter xChIP, ki se pa uporablja za proteine, ki se na DNA vežejo z majhno afiniteto. Z kombiniranjem teh testov z DNA čipi pa se preučujejo globalne DNA-protein interakcije. Metoda, ki kombinira ChIP ter Q-PCR se uporablja za določevanje obsega histonske acetilacije na diskretnih regijah jedrne DNA. Ta metoda je bila uporabljena v študiji vpliva metilacije nukleotidov na transkripcijo, ter na lokalno strukturo kromatina. Pokazalo se je, da so acetilirani histoni redki na predelih metilirane DNA, ter pogosti na nemetiliranih regijah DNA istega gena. <br /> === DNazaI hiperobčutljivi test ===<br /> Poleg metod, ki temeljijo na testu ChIP, obstaja veliko drugih tehnik analize in opredelitve kromatinskih sprememb med epigenetskimi proces.<br /> <br /> Z DNazaI hiperobčutljivimi testi se preučujejo spremembe v strukturi kromatina, povezane z aktivacijo transkripcije specifičnih genov med pomembnimi biološkimi procesi (npr. diferenciacija celic). Test je pomemben za epigenetske raziskave, ker je ekspresija genov tesno povezana z metilacijo DNA ter histonskimi modifikacijami. Pri tem testu kromatin za kratek čas damo v stik z nizko koncetrirano raztopino DnazeI. Tako se cepijo le hiperobčutljiva mesta.Z uporabo LM-PCR( ligand-mediated PCR) obdelamo podatke testa, če imamo omejeno količino produktov. Z mapiranjem hiperobčutljivih mest lahko sledimo kromatinskim spremembam, ki jih povzročajo različni procesi v celici. <br /> == Analiza metilacije DNA ==<br /> Obstaja zelo veliko raznličnih načinov za oceno DNA metilacije. Na začetku so DNA metilacijo določevali z izošizomerijo, ki deluje na principu restrikcijskih encimov. Encimi cepijo točno določeno regijo in sicer MspI cepi nemetilirane in metilirane CCGG zaporedja, HPAII pa cepi nemetilirane CCGG zaporedja. Problem metode je, da z njo lahko ocenimo le približno 5% metiliranih citozinov v DNA verigi. <br /> === Bisulfit metilacijsko sekveniranje === <br /> Bisulfit metilacijsko sekveniranje se je razvilo leta 1992, kar je močno pospešilo poznavanje in raziskovanje DNA metilacije. Prednost te metode pred prejšnjimi je v tem, da že z zelo malo genomske DNA dobimo izjemno natančne rezultate. Z bisulfitom( navadno uporabimo NaHSO3) modificiramo denaturirano DNA verigo, kjer se nemetilirani citozini pretvorijo v uracil. Metiliran citozin je z metilno skupino zaščiten pred deaminacijo z bisulfitom. S PCR-jem pomnožimo komplementarno verigo, kjer je nasproti novonastalega uracila namesto gvanina nastane timin. Nemetilirana in metilirana veriga imata zaradi različne sekvence različne lastnosti, kar se da analizirati z različnimi metodami. Metoda je boljša kot uporaba restrikcijskih encimov, saj se da določiti vse metilirane citozine na DNA fragmentu. Slaba stran te tehnike je, da je kljub mnogim izboljšavam še vedno relativno zahtevna za izvedbo.<br /> Po tem se je razvilo kar nekaj tehnik, ki so temeljile na disulfitnem metilacijskem sekevniranju.<br /> *Metilacijsko občutljiva enoverižna konformacijska analiza (MS-SSCA) temelji bisulfitni obdelavi DNA, ki ji sledi PCR, kjer uporabimo prajmerje brez začetnih CpG dinukleotidov (da ločimo metilirano in nemetilirano verigo) in komplementarno deaminirano enoverižno DNA. Dele med seboj povežejo s polimerazo in analizirajo. Procent metilacije se izračuna iz intizitete metilirane in nemetilerane verige. Metoda je zelo razširjena, ker se jo da uporabljati na zamrznjenih tkivih ter celo na z formalinom fiksiranih vzorcih.<br /> *V drugem primeru se uporablja prajmerski nukleotid (SNuPE). DNA veriga po dodatku NaHSO3 selektivno pretvori nemetiliran citozin v uracil. SNuPE-ju dodamo na 5' koncu ddTTP ali ddCTP. Metilirana ima na koncu nuklotid C, nemetilirana pa T. Produkt se nato obdela z eno izmed večih metod. Med drugim lahko uporabimo RT PCR, MALDI (matrix-assisted laser desorption ionization) masno spektrometrijo, ali pa ionsko-parni reverzno-fazni HPLC. Slednja je najprimernejša, saj je poceni, ter ne uporablja radioaktivnega označevanja. Metiliran kos verige se iz kromatografske koloni izloči pred nemetiliranim. <br /> *Real-time polimeraza verige je reakcija, s katero se preizkuša občutljivost in točnost metiliranih alelov po obdelavi verige z disulfatom. Poveča se stopnja kontaminacije in točnost rezultatov.<br /> *Metilirana in nemetilirana DNA imata različni talilni temperaturi (Tm), kar določamo z elektroforezo. Lastnost uporablajo tudi za izolacijo DNA fragmentov.<br /> *Na novo se je razvila tehnika imenovana fotovezava oligonukleotidnih hibridizacijskih ostankov, s katero določimo rezistenco encima digeston na metilacijo.<br /> *Z metilacijo specifičnih oligonukleotidov (MOS) pride do detekcije metilirane DNA verige preko CpG koncev. Kratko oligonukleotidno zaporedje z metiliranimi in nemetiliranimi aleli je pritrjena na trdno podlago. Po obdelavi z disulfatom nastane več produkta, ki se uporabi za hibridizacijo<br /> Metilacijo DNA verige se uporabla tudi kot in situ hibridizacija. Na nedotaknjenem tkivu ali celičnem preparatu preučujejo utišanje gena zaradi metilaicije promotorske regije.<br /> == Analiza DNA metiltransferaz ==<br /> Poleg tehnik za analizo metilirane DNA so napredovale tudi metode za preučevanje DNA metiltransferaz (DNMT). Ekspresija DNMT se spreminja v mnogih bioloških procesih, kot je embrionalni razvoj, rak ter staranje. Pri sesalcih poznamo 4 DNMTe: DNMT1, DNMT2, DNMT3a in DNMT3b. Za razumevanje DNA metilacije je potrebno poznati mehanizme za transkripcijo DNMTne mRNA. Raven transkripcije se meri z RT-PCR v realnem času. Pri tej metodi mRNA najprej obdelamo z reverzno transkriptazo, nato pa z PCR v realnem času. To je oblika PCR, kjer na koncu usakega PCR cikla analiziramo produkt s pomočjo flourescentnih markerjev, vezanih na PCR produkt. Na ta način zelo povečamo natančnost metode. <br /> Do nedavnega je bilo težko natančno izmeriti encimsko aktivnost DNA metiltransferaz, saj ni bilo dovolj natančnih metod. Klasični testi, ki uporabljajo steklena vlakna, ozr DEAE test, ki uporablja celulozni filter za filtracijo metiliranega substrata imajo en velik problem: ob močnem spiranju imamo šibko ozadje, a tudi šibek signal, ob šibkem spiranju pa imamo močan signal in močno ozadje. To je velik problem zaradi počasne hitrosti reakcij, ki jih katalizirajo DNMTe. Nekatere natančnejše tehnike pa so bile drage in počasne. Teh problemov je bilo konec z razvojem DMB (DNMT-magnetic beads) testom. Test temelji na afiniteti biotiniliranih sintetskih oligonukleotidov točno določene dolžine do z streptavidinom prevlečenih magnetnih kroglic. Tako lahko z magnetom fiksirajo kompleks magnetnih kroglic in oligonukleotidov, ter sperejo nereagiran, z tricijem označen substrat. To naredi ta test zelo preprost, hiter ter natančen.<br /> == Viri ==<br /> *Voet D. in Voet, J. G. Biochemistry. 4. izdaja. Hoboken: J. Wiley &amp; Sons, 2010<br /> *Trygve O. Tollefsbol, Epigenetics Protocols, Humana Press, 2004<br /> *Epigenetics, Wikipedia, april 2011, citirano 17.4.2011, http://en.wikipedia.org/wiki/Epigenetics<br /> <br /> <br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Epigenetsko_uravnavanje_izra%C5%BEanja_genov&diff=5716 2011-03-23T09:22:41Z

<p>EvaTolar: /* Skupine */</p> <hr /> <div>== Predstavitev seminarja 2010/11 ==<br /> Seminarska tema pri predmetu Molekularna biologija (Biokemija, 2. letnik) v študijskem letu 2010/11 je Epigenetika.<br /> Študenti se bodo razporedili v več skupin (po 3 študente) in obdelali isto temo z več vidikov. Pripravili bodo kratka predavanja znotraj letnika in napisali povzetek v obliki wiki-strani. Naslovi poglavij so:<br /> <br /> # Mehanizem metilacije DNA<br /> # Mehanizem modifikacije histonov<br /> # Analiza metilacijskih vzorcev na DNA<br /> # Analiza posttranslacijskih sprememb histonov<br /> # Dedovanje metilacijskih vzorcev (možen uvod preko http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/inheritance/)<br /> # Epigenetske spremembe kot posledica načina življenja - prehrana (možen uvod preko http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/nutrition/)<br /> # Epigenetske spremembe kot posledica načina življenja - psihološki dejavniki (možen uvod preko http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/rats/)<br /> # Ksenobiotiki in epigenetske spremembe<br /> # Epigenetske spremembe in rak<br /> # Epigenetske spremembe in debelost<br /> # Epigenetski status in motnje delovanja možganov (možen uvod preko http://learn.genetics.utah.edu/content/epigenetics/brain/)<br /> # Epigenetska regulacija celičnega cikla<br /> # Epigenetika in staranje<br /> # Projekt Čovekov epigenom<br /> # (rezervna tema) ''Epigenetsko dogajanje pri rastlinah''<br /> <br /> <br /> Vsako temo obdelajo trije študenti. Predlagate lahko tudi dodatne teme ali spremembe naslovov, če se vam to zdi smiselno. Vsaka skupina pripravi povzetek seminarja z vsaj 1000 besedami in ga objavi na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1000 besed), ki ste jih uporabili. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali in vključite čim manj splošnega uvoda. Pripravite tudi predstavitev, dolgo 8-10 min., ki bo na vrsti v projektnem tednu sredi aprila (po 7 predstavitev v 2 urah).<br /> <br /> Vse skupine morajo objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje 18.4. opolnoči. Predstavitve seminarjev 1 - 7 bodo 20.4., ostalih seminarjev pa 22.4. Vsaka skupina ima za predstavitev do 10 minut časa, sledi pa razprava (2-5 min.). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. V povzetku navedite, kdo je napisal kateri del (na wiki-strani uporabite zavihek 'discussion').<br /> <br /> <br /> === Skupine ===<br /> <br /> ''Skupine za projektno nalogo - po trije za vsako poglavje (imena in priimke vpišite v oklepaj za naslovom teme):''<br /> <br /> # ''Mehanizem metilacije DNA'' (Vito Frančič, Aleksander Krajnc, Žan Caf-Feldin)<br /> # ''Mehanizem modifikacije histonov'' (Filip Kolenc, Nataša Simonič,Đorđe Dimitrijević)<br /> # ''Analiza metilacijskih vzorcev na DNA'' (Veronika Rovanšek, Žan Železnik, Eva Tolar)<br /> # ''Analiza posttranslacijskih sprememb histonov'' (Barbara Berki, Maruša Bratuš, Kaja Rupar)<br /> # ''Dedovanje metilacijskih vzorcev'' (Brigita Razboršek, Tisa Primc, Urban Bezeljak)<br /> # ''Epigenetske spremembe kot posledica načina življenja - prehrana'' (Luka Bevc, Janja Juvančič, Tjaša Bigec)<br /> # ''Epigenetske spremembe kot posledica načina življenja - psihološki dejavniki'' (Nives Naraglav,Urška Žbogar, Špela Podjed)<br /> # ''Ksenobiotiki in epigenetske spremembe'' (Daša Janeš, Alenka Mikuž, Špela Baus)<br /> # ''Epigenetske spremembe in rak'' (Tjaša Berčič, Dino Ščuk,Nejc Perme)<br /> # ''Epigenetske spremembe in debelost'' (Kristina Bremec, Petra Gorečan, Špela Umek)<br /> # ''Epigenetski status in motnje delovanja možganov'' (Sabina Kolar, Elmina Handanovič, Tonja Pavlovič)<br /> # ''Epigenetska regulacija celičnega cikla'' (Janez Meden, Primož Bembič,...)<br /> # ''Epigenetika in staranje'' (Margareta Žlajpah, Maja Kogoj, Zala Rot)<br /> # ''Projekt Čovekov epigenom'' (Blaž Svetic, Kaja Tadić, Sabina Mavretič)<br /> # (rezervna tema) ''Epigenetsko dogajanje pri rastlinah''<br /> <br /> Naslov teme povežite z novo wiki-stranjo, na katero napišite povzetek. Na koncu besedila (pod viri) v novo vrstico dodajte naslednji oznaki:&lt;nowiki&gt;<br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/nowiki&gt;</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inventarna_kontrola:Citokrom_c_oksidazni_sklop_regulira_mitohondrijsko_translacijo&diff=5287 2011-01-13T21:47:30Z

<p>EvaTolar: New page: V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se...</p> <hr /> <div>V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se vzbudi protonski gradient, ki pa je v pomoč tudi pri nastanku ATP-ja preko F1 in F0- ATP-sintaze. Elektroni gredo tako preko redoks sistema, preko vseh the kompleksov do molekularnega kisika. Kompleks IV, se pravi zadnji kompleks v dihalni verigi je citorom c oksidaza. To je velik transmembranski, protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev, ter je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavlje iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot. Naloga kompleksa IV je, da prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. Hkrati so v tem procesu premeščeni štirje protoni. Ta kompleks je sestavljen iz podenot, ki so lahko kodirane v jedernem genomu ali pa v mitohondrijskem genomu. Študije se najbolj ukvarjajo z podenotami kodiranimi v mitohondriju, kajti te so tudi najbolj ohranjene skozi evolucijo ( podenote se imenujejo COX 1, COX 2, ti dve sta najbolj znani, poznamo pa še COX 3, ter druge, ki pa jih še raziskujejo). Citokrom c oksidazi, ravno te podenote omogočajo, da lahko regulira mitohondrijsko translacijo. Zaenkrat je podenota COX1, tista o kateri je največ govora, nanjo vplivata Mss 51 in Pet 309, to sta aktivatorja translacije pri COX 1. Poleg teh dveh faktorjev, ki regulirata translacijo podenot obstajajo še mnogi drugi, ki vplivajo tako na COX 1 podenoto, kot še ne mnoge druge, a žal njihove funkcije zaenkrat ostajajo skrivnost.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&diff=5286 2011-01-13T21:46:52Z

<p>EvaTolar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */</p> <hr /> <div>= &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &lt;/span&gt; =<br /> = &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &lt;/span&gt; =<br /> <br /> = Biokemijski seminar =<br /> <br /> Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.<br /> <br /> Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.<br /> <br /> == Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==<br /> {| {{table}}<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Ime in priimek'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Naslov članka'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za oddajo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za recenzijo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Datum predstavitve'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent1'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent2'''<br /> |-<br /> | Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara<br /> |-<br /> | KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban<br /> |-<br /> | FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša<br /> |-<br /> | CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina<br /> |-<br /> | ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević<br /> |-<br /> | PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović<br /> |-<br /> | RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič<br /> |-<br /> | SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar<br /> |-<br /> | OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||<br /> |-<br /> | PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin<br /> |-<br /> | PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot<br /> |-<br /> | ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek<br /> |-<br /> | NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar<br /> |-<br /> | BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk<br /> |-<br /> | ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar<br /> |-<br /> | KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar<br /> |-<br /> | HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik<br /> |-<br /> | BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec<br /> |-<br /> | RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič<br /> |-<br /> | BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek<br /> |-<br /> | JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič<br /> |-<br /> | ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar<br /> |-<br /> | KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis<br /> |-<br /> | ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik<br /> |-<br /> | BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc<br /> |-<br /> | nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||<br /> |-<br /> | ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin<br /> |-<br /> | BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec<br /> |-<br /> | BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek<br /> |-<br /> | KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič<br /> |-<br /> | BREMEC KRISTINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kristina Bremec:_Evkariontski_transkripcijski_faktorji_kot_direktni_senzorji_hranil| Evkariontski transkripcijski faktorji kot direktni senzorji hranil ]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah<br /> |-<br /> | STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič<br /> |-<br /> | TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed<br /> |-<br /> | UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc<br /> |-<br /> | HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot<br /> |-<br /> | KORPAR TANJA||[[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev | Cellular strategies for the assembly of molecular machines]]||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš<br /> |-<br /> | PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||14.1.||19.1.||Frančič||Žbogar<br /> |-<br /> | GOREČAN PETRA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Petra Gorečan:_Leptin_in_uravnavanje_telesne_te.C5.BEe_pri_sesalcih | Leptin and the regulation of body weight in mammals ]]||5.1.||12.1.||14.1.||Simonič||Kolar<br /> |-<br /> | GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek<br /> |-<br /> | PRIMEC SARA||[[Inventarna kontrola:Citokrom c oksidazni sklop regulira mitohondrijsko translacijo]]||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis<br /> |-<br /> | FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav<br /> |}<br /> <br /> == &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;Gradivo za seminarje &lt;/span&gt;==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&lt;br&gt;<br /> B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent<br /> <br /> ===A: Leksikografsko geslo===<br /> Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&lt;br&gt;<br /> * Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.<br /> * Do '''12. decembra 2010''' do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.<br /> * Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! <br /> * Opis pod A morate dokončati do '''12. januarja 2010''' do 12. ure.<br /> <br /> ===B: Seminar===<br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. <br /> * Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.<br /> * Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).<br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inventory_control:_cytochrome_c_oxidase_assembly_regulates_mitochondrial_translation&diff=5285 2011-01-13T21:45:34Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se vzbudi protonski gradient, ki pa je v pomoč tudi pri nastanku ATP-ja preko F1 in F0- ATP-sintaze. Elektroni gredo tako preko redoks sistema, preko vseh the kompleksov do molekularnega kisika. Kompleks IV, se pravi zadnji kompleks v dihalni verigi je citorom c oksidaza. To je velik transmembranski, protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev, ter je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavlje iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot. Naloga kompleksa IV je, da prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. Hkrati so v tem procesu premeščeni štirje protoni. Ta kompleks je sestavljen iz podenot, ki so lahko kodirane v jedernem genomu ali pa v mitohondrijskem genomu. Študije se najbolj ukvarjajo z podenotami kodiranimi v mitohondriju, kajti te so tudi najbolj ohranjene skozi evolucijo ( podenote se imenujejo COX 1, COX 2, ti dve sta najbolj znani, poznamo pa še COX 3, ter druge, ki pa jih še raziskujejo). Citokrom c oksidazi, ravno te podenote omogočajo, da lahko regulira mitohondrijsko translacijo. Zaenkrat je podenota COX1, tista o kateri je največ govora, nanjo vplivata Mss 51 in Pet 309, to sta aktivatorja translacije pri COX 1. Poleg teh dveh faktorjev, ki regulirata translacijo podenot obstajajo še mnogi drugi, ki vplivajo tako na COX 1 podenoto, kot še ne mnoge druge, a žal njihove funkcije zaenkrat ostajajo skrivnost.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inventory_control:_cytochrome_c_oxidase_assembly_regulates_mitochondrial_translation&diff=5284 2011-01-13T21:44:37Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se vzbudi protonski gradient, ki pa je v pomoč tudi pri nastanku ATP-ja preko F1 in F0- ATP-sintaze. Elektroni gredo tako preko redoks sistema, preko vseh the kompleksov do molekularnega kisika. Kompleks IV, se pravi zadnji kompleks v dihalni verigi je citorom c oksidaza. To je velik transmembranski, protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev, ter je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavlje iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot. Naloga kompleksa IV je, da prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. Hkrati so v tem procesu premeščeni štirje protoni. <br /> Ta kompleks je sestavljen iz podenot, ki so lahko kodirane v jedernem genomu ali pa v mitohondrijskem genomu. Študije se najbolj ukvarjajo z podenotami kodiranimi v mitohondriju, kajti te so tudi najbolj ohranjene skozi evolucijo ( podenote se imenujejo COX 1, COX 2, ti dve sta najbolj znani, poznamo pa še COX 3, ter druge, ki pa jih še raziskujejo). Citokrom c oksidazi, ravno te podenote omogočajo, da lahko regulira mitohondrijsko translacijo. Zaenkrat je podenota COX1, tista o kateri je največ govora, nanjo vplivata Mss 51 in Pet 309, to sta aktivatorja translacije pri COX 1. Poleg teh dveh faktorjev, ki regulirata translacijo podenot obstajajo še mnogi drugi, ki vplivajo tako na COX 1 podenoto, kot še ne mnoge druge, a žal njihove funkcije zaenkrat ostajajo skrivnost.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Inventory_control:_cytochrome_c_oxidase_assembly_regulates_mitochondrial_translation&diff=5283 2011-01-13T21:44:26Z

<p>EvaTolar: New page: V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se...</p> <hr /> <div>V dihalni verigi, ki se nahaja v notranji membrani mitohondrija poznamo 4 komplekse Vsi ti 4-je kompleksi kot vir elektronov, za nadalnjji prenos uporabljajo NADH in FADH2. Na ta način se vzbudi protonski gradient, ki pa je v pomoč tudi pri nastanku ATP-ja preko F1 in F0- ATP-sintaze. Elektroni gredo tako preko redoks sistema, preko vseh the kompleksov do molekularnega kisika. Kompleks IV, se pravi zadnji kompleks v dihalni verigi je citorom c oksidaza. To je velik transmembranski, protein, ki se nahaja v fosfolipidnem dvosloju notranje membrane mitohondrijev, ter je zadnji protein v dihalni verigi. Je lipoprotein, ki je pri sesalcih sestavlje iz več kovinskih prostetičnih delov in trinajstih beljakovinskih podenot. Naloga kompleksa IV je, da prejme po en elektron od vsake citokrom c molekule in jih prenese na eno molekulo kisika, kar spremeni molekularni kisik v dve molekuli vode. Hkrati so v tem procesu premeščeni štirje protoni. Ta kompleks je sestavljen iz podenot, ki so lahko kodirane v jedernem genomu ali pa v mitohondrijskem genomu. Študije se najbolj ukvarjajo z podenotami kodiranimi v mitohondriju, kajti te so tudi najbolj ohranjene skozi evolucijo ( podenote se imenujejo COX 1, COX 2, ti dve sta najbolj znani, poznamo pa še COX 3, ter druge, ki pa jih še raziskujejo). Citokrom c oksidazi, ravno te podenote omogočajo, da lahko regulira mitohondrijsko translacijo. Zaenkrat je podenota COX1, tista o kateri je največ govora, nanjo vplivata Mss 51 in Pet 309, to sta aktivatorja translacije pri COX 1. Poleg teh dveh faktorjev, ki regulirata translacijo podenot obstajajo še mnogi drugi, ki vplivajo tako na COX 1 podenoto, kot še ne mnoge druge, a žal njihove funkcije zaenkrat ostajajo skrivnost.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&diff=5282 2011-01-13T21:23:53Z

<p>EvaTolar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */</p> <hr /> <div>= &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &lt;/span&gt; =<br /> = &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &lt;/span&gt; =<br /> <br /> = Biokemijski seminar =<br /> <br /> Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.<br /> <br /> Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.<br /> <br /> == Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==<br /> {| {{table}}<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Ime in priimek'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Naslov članka'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za oddajo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za recenzijo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Datum predstavitve'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent1'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent2'''<br /> |-<br /> | Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara<br /> |-<br /> | KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban<br /> |-<br /> | FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša<br /> |-<br /> | CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina<br /> |-<br /> | ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević<br /> |-<br /> | PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović<br /> |-<br /> | RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič<br /> |-<br /> | SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar<br /> |-<br /> | OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||<br /> |-<br /> | PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin<br /> |-<br /> | PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot<br /> |-<br /> | ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek<br /> |-<br /> | NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar<br /> |-<br /> | BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk<br /> |-<br /> | ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar<br /> |-<br /> | KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar<br /> |-<br /> | HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik<br /> |-<br /> | BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec<br /> |-<br /> | RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič<br /> |-<br /> | BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek<br /> |-<br /> | JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič<br /> |-<br /> | ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar<br /> |-<br /> | KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis<br /> |-<br /> | ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik<br /> |-<br /> | BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc<br /> |-<br /> | nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||<br /> |-<br /> | ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin<br /> |-<br /> | BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec<br /> |-<br /> | BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek<br /> |-<br /> | KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič<br /> |-<br /> | BREMEC KRISTINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kristina Bremec:_Evkariontski_transkripcijski_faktorji_kot_direktni_senzorji_hranil| Evkariontski transkripcijski faktorji kot direktni senzorji hranil ]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah<br /> |-<br /> | STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič<br /> |-<br /> | TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed<br /> |-<br /> | UMEK ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Špela Umek:_Membranski_lipidi:_lokalizacija_in_delovanje |Membrane lipids: where they are and how they behave]]||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc<br /> |-<br /> | HRIBERŠEK DAMJANA||[[Prenos signalov preko biološko aktivnih lipidov: Sfingolipidi]]||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot<br /> |-<br /> | KORPAR TANJA||[[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Celi%C4%8Dne_strategije_za_sestavljanje_molekularnih_strojev | Cellular strategies for the assembly of molecular machines]]||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš<br /> |-<br /> | PAVLOVIČ TONJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||7.1.||14.1.||19.1.||Frančič||Žbogar<br /> |-<br /> | GOREČAN PETRA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Petra Gorečan:_Leptin_in_uravnavanje_telesne_te.C5.BEe_pri_sesalcih | Leptin and the regulation of body weight in mammals ]]||5.1.||12.1.||14.1.||Simonič||Kolar<br /> |-<br /> | GREGORIČ TINA||mTOR- from growth signal integration to cancer, diabetes and ageing||13.1.||17.1.||21.1.||Kogoj||Umek<br /> |-<br /> | PRIMEC SARA||[[Inventory control: cytochrome c oxidase assembly regulates mitochondrial translation]]||13.1.||17.1.||21.1.||Berki||Flis<br /> |-<br /> | FLIS TJAŠA||Fructose induced lipogenesis + sami poiščite še dodatne vire!||13.1.||17.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav<br /> |}<br /> <br /> == &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;Gradivo za seminarje &lt;/span&gt;==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&lt;br&gt;<br /> B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent<br /> <br /> ===A: Leksikografsko geslo===<br /> Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&lt;br&gt;<br /> * Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.<br /> * Do '''12. decembra 2010''' do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.<br /> * Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! <br /> * Opis pod A morate dokončati do '''12. januarja 2010''' do 12. ure.<br /> <br /> ===B: Seminar===<br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. <br /> * Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.<br /> * Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).<br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Sebi%C4%8Dni_gen%22&diff=5198 2011-01-11T13:15:41Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>== SEBIČNI GEN ==<br /> Richard Dawkins, biolog in hkrati tudi pisec znanstvene literature, je v svoji knjigi z naslovom sebični gen do neke mere nasprotoval Darwinu glede teorije o naravnem izboru. Temeljna trditev teorije sebičnega gena je, da naravni izbor ne deluje v tolikšni meri na posamezne organizme, kot je trdil Darwin — sploh pa ne na skupine ali celo vrste, kot so v preteklosti zatrjevali številni drugi, oziroma še danes menijo nekateri evolucionisti — kolikor na mnogo manjše enote, gene. Dawkins trdi, da geni preživijo tudi smrt organizma. Če gledamo iz ozira, da se geni prenašajo na potomce je to seveda res, gen, kot zapis za določeno informacijo živi lahko neskončno dolgo. Dawkins tako opredeli gene kot temeljne enote selekcije. A ti geni nimajo nobene nujne zveze s siceršnjimi, molekulskogenetičnimi definicijami gena, razen dejstva, da so to še vedno zaporedja nukleotidov.<br /> <br /> Vsak gen teži k svoji ohranitvi ter čimvečji razmnožitvi po prostoru in času, tekmujoč pri tem z vsemi drugimi geni, ki bi mu utegnili vzeti mesto in s tem onemogočiti obstoj v prihodnosti. To dosega s svojim karseda učinkovitim pozitivnim vplivom na fenotip. Neposredni konkurenti so mu samo njegovi aleli, ti, ki se potegujejo za njegovo mesto na kromosomskem lokusu. Z geni drugih lokusov pa sebični gen ne tekmuje — nasprotno, z njimi sklepa zveze, in to take, ki koristijo vsem udeleženim genom. Naravni izbor genov glede na njihove prednosti, ne izbira v izolaciji, ampak upošteva njihove prednosti v primerjavi z vsemi drugimi geni v genskem skladu. Uspešen gen mora biti združljiv in se dopolnjevati z vsemi drugimi geni, s katerimi si iz roda v rod deli organizem.<br /> <br /> Enaki geni ščitijo drug drugega ne le v odnosu prednik - potomec, temveč tudi v odnosu do drugih organizmov z enakimi geni. Vsakdo je sam sebi največji sorodnik (koeficient sorodstva je 1,0). Enak koeficien velja za enojajčna dvojčka. Med očetom in sinom ter med materjo in hčerjo znaša koeficient sorodstva 0,5, sin pa je nekoliko sorodnejši materi kot očetu, ker vsebuje kromosom X več genov kot Y. Brata imata koeficient sorodnosti 0,5. Vendar je z očetom vedno 0,5, ker prejeme sin od očeta 50% genov, med bratoma pa je ta vrednost samo povprečje. Med starimi starši in vnuki ter med strici in nečaki znaša povprečni koeficient sorodnosti 0,25, ki pa se med konkretnimi osebami zelo razlikuje. Lahko se zgodi, da med starimi starši in vnuki ni večjega sorodstva kot med tujci.<br /> <br /> Iz teorije sebičnega gena sledita dve glavni funkciji (osnovna motiva) človeka: <br /> * Replikacijska funkcija: Zagotavlja jo spolnost, ki je osnovni in najpomembnejši življenjski motiv. Spolnost ima na ravni genov replikacijsko in na ravni organizmov reprodukcijsko funkcijo, medtem ko je spolni užitek (in tudi vse drugo, kar sodi zraven, zaljubljenost, dvorjenje itd.) le pogoj, ki omogoči reprodukcijo. Zanimivo je, da tudi katoliška cerkev vidi smisel spolnosti le v reprodukciji in ne dovoljuje spolnega uživanja brez poskusa reprodukcije (prepoved kontracepcije). <br /> * Preživetvena funkcija: Geni se lahko replicirajo le pod pogojem, da se dovolj dolgo ohranjajo v svojem &quot;stroju za preživetje&quot;, da se, po Dawkinsu, &quot;čoln, v katerem plovejo, ne potopi prezgodaj&quot;. Zato mora biti fiziološkim potrebam, ki ohranjajo organizem (npr. potrebi po hrani), zadoščeno. <br /> Organizem je v takem pogledu le ubogljiv avtomat genov, naprava, ki so lo geni sami tudi ustvarili, naprava, ki jim rabi kot urejeno okolje za obstoj in razmnoževanje. Prek svojih sužnjev — organizmov — se geni bojujejo za obstanek. Če obstanejo (to je gredo v naslednji rod) ali ne, v vsakem primeru njihovi “sužnji” odmrejo, nadomestijo jih novi, ki se trudijo spraviti svoje “gospodarje” v naslednji rod, in tako naprej. Vsi geni so po tem gledanju torej nujno sebični. Gen postane tako rekoč temeljna enota sebičnosti.<br /> <br /> = Viri =<br /> * Dawkins, R. Sebični gen. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d.d., 2006<br /> * http://www.bion.si/predavanja/01nteobi.html <br /> * Pečjak, V. Sebični gen, psihologija in psihoanaliza, psihološka obzorja, april 1995 (v obliki HTML: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:Tpe82-ibbXUJ:www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx%3FURN%3DURN:NBN:SI:doc-YAGN6D2J%26id%3D75fb8c09-a303-414d-a51f-eeb5c7f62da9%26type%3DPDF+sebi%C4%8Dni+gen&amp;cd=1&amp;hl=sl&amp;ct=clnk&amp;gl=si&amp;client=firefox-a )</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=%22Sebi%C4%8Dni_gen%22&diff=5197 2011-01-11T13:14:33Z

<p>EvaTolar: New page: == SEBIČNI GEN == Richard Dawkins, biolog in hkrati tudi pisec znanstvene literature, je v svoji knjigi z naslovom sebični gen do neke mere nasprotoval Darwinu glede teorije o naravnem i...</p> <hr /> <div>== SEBIČNI GEN ==<br /> Richard Dawkins, biolog in hkrati tudi pisec znanstvene literature, je v svoji knjigi z naslovom sebični gen do neke mere nasprotoval Darwinu glede teorije o naravnem izboru. Temeljna trditev teorije sebičnega gena je, da naravni izbor ne deluje v tolikšni meri na posamezne organizme, kot je trdil Darwin — sploh pa ne na skupine ali celo vrste, kot so v preteklosti zatrjevali številni drugi, oziroma še danes menijo nekateri evolucionisti — kolikor na mnogo manjše enote, gene. Dawkins trdi, da geni preživijo tudi smrt organizma. Če gledamo iz ozira, da se geni prenašajo na potomce je to seveda res, gen, kot zapis za določeno informacijo živi lahko neskončno dolgo. Dawkins tako opredeli gene kot temeljne enote selekcije. A ti geni nimajo nobene nujne zveze s siceršnjimi, molekulskogenetičnimi definicijami gena, razen dejstva, da so to še vedno zaporedja nukleotidov.<br /> Vsak gen teži k svoji ohranitvi ter čimvečji razmnožitvi po prostoru in času, tekmujoč pri tem z vsemi drugimi geni, ki bi mu utegnili vzeti mesto in s tem onemogočiti obstoj v prihodnosti. To dosega s svojim karseda učinkovitim pozitivnim vplivom na fenotip. Neposredni konkurenti so mu samo njegovi aleli, ti, ki se potegujejo za njegovo mesto na kromosomskem lokusu. Z geni drugih lokusov pa sebični gen ne tekmuje — nasprotno, z njimi sklepa zveze, in to take, ki koristijo vsem udeleženim genom. Naravni izbor genov glede na njihove prednosti, ne izbira v izolaciji, ampak upošteva njihove prednosti v primerjavi z vsemi drugimi geni v genskem skladu. Uspešen gen mora biti združljiv in se dopolnjevati z vsemi drugimi geni, s katerimi si iz roda v rod deli organizem.<br /> <br /> Enaki geni ščitijo drug drugega ne le v odnosu prednik - potomec, temveč tudi v odnosu do drugih organizmov z enakimi geni. Vsakdo je sam sebi največji sorodnik (koeficient sorodstva je 1,0). Enak koeficien velja za enojajčna dvojčka. Med očetom in sinom ter med materjo in hčerjo znaša koeficient sorodstva 0,5, sin pa je nekoliko sorodnejši materi kot očetu, ker vsebuje kromosom X več genov kot Y. Brata imata koeficient sorodnosti 0,5. Vendar je z očetom vedno 0,5, ker prejeme sin od očeta 50% genov, med bratoma pa je ta vrednost samo povprečje. Med starimi starši in vnuki ter med strici in nečaki znaša povprečni koeficient sorodnosti 0,25, ki pa se med konkretnimi osebami zelo razlikuje. Lahko se zgodi, da med starimi starši in vnuki ni večjega sorodstva kot med tujci.<br /> <br /> Iz teorije sebičnega gena sledita dve glavni funkciji (osnovna motiva) človeka: <br /> 1. Replikacijska funkcija: Zagotavlja jo spolnost, ki je osnovni in najpomembnejši življenjski motiv. Spolnost ima na ravni genov replikacijsko in na ravni organizmov reprodukcijsko funkcijo, medtem ko je spolni užitek (in tudi vse drugo, kar sodi zraven, zaljubljenost, dvorjenje itd.) le pogoj, ki omogoči reprodukcijo. Zanimivo je, da tudi katoliška cerkev vidi smisel spolnosti le v reprodukciji in ne dovoljuje spolnega uživanja brez poskusa reprodukcije (prepoved kontracepcije). <br /> 2. Preživetvena funkcija: Geni se lahko replicirajo le pod pogojem, da se dovolj dolgo ohranjajo v svojem &quot;stroju za preživetje&quot;, da se, po Dawkinsu, &quot;čoln, v katerem plovejo, ne potopi prezgodaj&quot;. Zato mora biti fiziološkim potrebam, ki ohranjajo organizem (npr. potrebi po hrani), zadoščeno. <br /> Organizem je v takem pogledu le ubogljiv avtomat genov, naprava, ki so lo geni sami tudi ustvarili, naprava, ki jim rabi kot urejeno okolje za obstoj in razmnoževanje. Prek svojih sužnjev — organizmov — se geni bojujejo za obstanek. Če obstanejo (to je gredo v naslednji rod) ali ne, v vsakem primeru njihovi “sužnji” odmrejo, nadomestijo jih novi, ki se trudijo spraviti svoje “gospodarje” v naslednji rod, in tako naprej. Vsi geni so po tem gledanju torej nujno sebični. Gen postane tako rekoč temeljna enota sebičnosti.<br /> <br /> = Viri =<br /> * Dawkins, R. Sebični gen. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d.d., 2006<br /> * http://www.bion.si/predavanja/01nteobi.html <br /> * Pečjak, V. Sebični gen, psihologija in psihoanaliza, psihološka obzorja, april 1995 (v obliki HTML: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:Tpe82-ibbXUJ:www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx%3FURN%3DURN:NBN:SI:doc-YAGN6D2J%26id%3D75fb8c09-a303-414d-a51f-eeb5c7f62da9%26type%3DPDF+sebi%C4%8Dni+gen&amp;cd=1&amp;hl=sl&amp;ct=clnk&amp;gl=si&amp;client=firefox-a )</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar-geslo&diff=5196 2011-01-11T13:02:20Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>*G proteini : Brigita Razboršek, Špela Podjed<br /> *[[Verižna reakcija s polimerazo (PCR)]] : Maja Kogoj, Margareta Žlajpah<br /> *[[Šaperoni]] : Tjaša Bigec, Janja Juvančič<br /> *[[Lastnosti aminokislin]] : Tjaša Berčič, Sabina Kolar<br /> *[[Mišična distrofija]] : Elmina Handanović, Dino Šćuk<br /> *Ionski kanalčki : Nives Naraglav, Zala Rot<br /> *[[Celična stena rastlin]] : Kaja Rupar, Maruša Bratuš<br /> *[[&quot;Sebični gen&quot;]] : Eva Tolar, Sara Primec<br /> *[[Epilepsija]] : Luka Bevc, Filip Kolenc<br /> * [[Receptorji TLR]] : Špela Umek, Đorđe Dimitrijević<br /> *[[Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS)]] : Urška Žbogar, Nejc Perme<br /> *[[Nevrotransmiterji]] : Tanja Korpar, Nataša Simonič<br /> *Receptorji : Aleksander Kranjc, Uroš Stupar<br /> *Peptidna vez in peptidi : Vito Frančič, Žan Caf-Feldin<br /> *[[Zaznavanje okusov]]: Tisa Primc, Urban Bezeljak<br /> *[[Eritropoetin]]: Kristina Bremec, Petra Gorečan<br /> *[[Poškodbe s prostimi radikali]]: Tonja Pavlovič, Tjaša Flis<br /> *Splošna zgradba imunoglobulinov : Veronika Rovanšek, Tina Gregorin<br /> *[[Značilnosti genomov]] : Barbara Berki, Žan Železnik<br /> *[[Polimeri nukleinskih kislin]] : Laura Ogrin, Damjana Hriberšek</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Light-regulated_transcriptional_networks_in_higher_plants&diff=5095 2010-12-25T19:02:12Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>Rastline so se dobro prilagodile na način življenja, kot ga imajo. Ker so pritrjene na tla in se nimajo možnosti odmakniti od svetlobe, so z evolucijo razvile kompleksne načine, kako lahko svetlobo dobro uporabijo za življenje. Razvile so določena transkripcijska omrežja, kjer svetlobo porabljajo za transkripcijo in translacijo genov, ki uravnavajo njihovo življenje: kalitev, cvetenje, rast,… V kratkem vpliv svetlobe na rastline imenujemo fotomorfogeneza. Poleg tega pa s svetlobo pogosto sodelujejo tudi drugi vplivi iz okolja, predvsem temperatura.<br /> <br /> Fotoreceptorji, ki sodelujejo v fotomorfogenezi:<br /> #FITOKROMI (PHY): kratko valovna in dolgo valovna rdeča svetloba<br /> #KRIPTOKROMI (CRY): modra in UV svetloba<br /> #FOTOTROPINI (PHOT) : modra in UVA svetloba<br /> #UVB FOTORECEPTORJI: nedoločena UVB svetloba<br /> <br /> Nekako nam je končno jasno kako rastline izkoriščajo svetlobo z okolice za svoje življenje, vendar še vedno nam zagotovo manjka še marsikaj, da bi lahko popolnoma z gotovostjo trdili da je vse zgoraj napisano resnično, poleg tega pa vse možne poti niti še niso raziskane. Veliko transkripcijskih faktorjev je bilo opisanih kot ključni faktorji pri transkripcijo v višjih rastlinah, ampak zaenkrt lahko z zagotovostjo trdimo, da je daleč najbolj pomemben faktor v fotomorfogenezi HY5.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Light-regulated_transcriptional_networks_in_higher_plants&diff=5094 2010-12-25T19:01:39Z

<p>EvaTolar: New page: Rastline so se dobro prilagodile na način življenja, kot ga imajo. Ker so pritrjene na tla in se nimajo možnosti odmakniti od svetlobe, so z evolucijo razvile kompleksne načine, kako l...</p> <hr /> <div>Rastline so se dobro prilagodile na način življenja, kot ga imajo. Ker so pritrjene na tla in se nimajo možnosti odmakniti od svetlobe, so z evolucijo razvile kompleksne načine, kako lahko svetlobo dobro uporabijo za življenje. Razvile so določena transkripcijska omrežja, kjer svetlobo porabljajo za transkripcijo in translacijo genov, ki uravnavajo njihovo življenje: kalitev, cvetenje, rast,… V kratkem vpliv svetlobe na rastline imenujemo fotomorfogeneza. Poleg tega pa s svetlobo pogosto sodelujejo tudi drugi vplivi iz okolja, predvsem temperatura.<br /> <br /> Fotoreceptorji, ki sodelujejo v fotomorfogenezi:<br /> FITOKROMI (PHY): kratko valovna in dolgo valovna rdeča svetloba<br /> KRIPTOKROMI (CRY): modra in UV svetloba<br /> FOTOTROPINI (PHOT) : modra in UVA svetloba<br /> UVB FOTORECEPTORJI: nedoločena UVB svetloba<br /> <br /> Nekako nam je končno jasno kako rastline izkoriščajo svetlobo z okolice za svoje življenje, vendar še vedno nam zagotovo manjka še marsikaj, da bi lahko popolnoma z gotovostjo trdili da je vse zgoraj napisano resnično, poleg tega pa vse možne poti niti še niso raziskane. Veliko transkripcijskih faktorjev je bilo opisanih kot ključni faktorji pri transkripcijo v višjih rastlinah, ampak zaenkrt lahko z zagotovostjo trdimo, da je daleč najbolj pomemben faktor v fotomorfogenezi HY5.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_2010_Seminar&diff=5093 2010-12-25T18:57:39Z

<p>EvaTolar: /* Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili */</p> <hr /> <div>= &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;14. januarja se predavanje začne že ob 8:30 v Veliki predavalnici IJS! &lt;/span&gt; =<br /> = &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;21. januarja bo predavanje v Kolarjevi predavalnici ob 9:00 &lt;/span&gt; =<br /> <br /> = Biokemijski seminar =<br /> <br /> Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsako sredo in petek po eni uri predavanj iz Biokemije.<br /> <br /> Ocena seminarjev predstavlja 30% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.<br /> <br /> == Seznam seminarjev- datumi za seminarje, pri katerih še ni navedena tema, so le informativni in se bodo še spremenili==<br /> {| {{table}}<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Ime in priimek'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Naslov članka'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za oddajo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Rok za recenzijo'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Datum predstavitve'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent1'''<br /> | align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot;|'''Recenzent2'''<br /> |-<br /> | Gregor Gunčar||[[ skopiraj url naslov od svojega dela; od BIO2_Povzetki_seminarja dalje| naslov seminarja]]|||||||||<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIĆ ĐORĐE||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C4.90or.C4.91e_Dimitrijevi.C4.87:_PLC_regulacija:_nastajajo.C4.8Di_modeli_molekularnih_mehanizmov|PLC regulacija: nastajajoči modeli molekularnih mehanizmov]]||20.10.||25.10.||29.10.||Berčič Tjaša||Berki Barbara<br /> |-<br /> | KRAJNC ALEKSANDER||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Aleksander_Krajnc:_Oligomerske_oblike_z_G_proteinom_sklopljenih_receptorjev_.28GPCR.29|Oligomerske oblike z G proteinom sklopljenih receptorjev (GPCR)]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bevc Luka||Bezeljak Urban<br /> |-<br /> | FRANČIČ VITO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Vito_Fran.C4.8Di.C4.8D:_Proteini_WD40:_sredi.C5.A1.C4.8Da_v_omre.C5.BEju_celi.C4.8Dnih_biokemijskih_interakcij|Proteini WD40: središča v omrežju celičnih biokemijskih interakcij]]||20.10.||25.10.||29.10.||Bigec Tjaša||Bratuš Maruša<br /> |-<br /> | CAF - FELDIN ŽAN||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.BDan_Caf-Feldin:_Glikoliza:_Zgolj_bioenergetksa_vloga_ali_pot_pre.C5.BEivetja Glycolysis: a bioenergetic or a survival pathway?]||20.10.||27.10.||3.11.||Simonič Nataša||Bremec Kristina<br /> |-<br /> | ŽELEZNIK ŽAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Žan_Železnik:_Biokemijska_in_strukturna_osnova_za_trans-v-cis_izomerizacijo_retinoidov_v_kemiji_vida|Biokemijska in strukturna osnova za trans-v-cis izomerizacijo retinoidov v kemiji vida ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Caf-Feldin||Dimitrijević<br /> |-<br /> | PRIMC TISA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Tisa_Primc:_Apoptoza_inducirana_prek_smrtnih_receptorjev| Apoptoza inducirana prek smrtnih receptorjev ]]||28.10.||2.11.||5.11.||Frančič||Hadanović<br /> |-<br /> | RAZBORŠEK BRIGITA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Brigita_Razbor.C5.A1ek:_Adhezijski_GPCR-ji_-_Odkrivanje_pomena_novih_receptorjev Adhezijski GPCR-ji: odkrivanje pomena novih receptorjev]||28.10.||3.11.||10.11.||Hriberšek||Juvančič<br /> |-<br /> | SIMONIČ NATAŠA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev#Nata.C5.A1a_Simoni.C4.8D:_Botulin_in_tetanus_nevrotoksin:_struktura.2C_delovanje_in_terapevtska_uporaba Botulin in tetanus nevrotoksin: struktura, delovanje in terapevtska uporaba]||29.10.||5.11.||12.11.||Kogoj||Kolar<br /> |-<br /> | OGRIN LAURA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Laura_Ogrin:_Kooperativni_in_nekooperativni_ionski_kanali_CNG| Kooperativni in nekooperativni ionski kanali CNG]]||29.10.||5.11.||12.11.||Kolenc||Krajnc<br /> |-<br /> | DIMITRIJEVIČ ĐORĐE||||3.11.||10.11.||17.11.||||<br /> |-<br /> | PERME NEJC||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nejc_Perme:_Mehanizmi_zaznavanja_glukoze_v_evkariontskih_celicah|Mehanizmi zaznavanja glukoze v evkariontskih celicah]]||5.11.||12.11.||19.11.||Primc||Ogrin<br /> |-<br /> | PODJED ŠPELA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#.C5.A0pela_Podjed:_Strukturne_lastnosti_RNA-stikal.2C_ki_ve.C5.BEejo_metabolite| Strukturne lastnosti RNA-stikal, ki vežejo metabolite]]||5.11.||12.11.||19.11.||Perme||Rot<br /> |-<br /> | ŽBOGAR URŠKA||[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/BIO2_Povzetki_seminarjev# Multifunkcionalnost glikolitičnih encimov]||10.11.||17.11.||24.11.||Podjed||Razboršek<br /> |-<br /> | NARAGLAV NIVES||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Nives_Naraglav:_Protein_kinaze:_evolucija_dinamično_reguliranih_proteinov|Protein kinaze: evolucija dinamično reguliranih proteinov]]||12.11.||19.11.||26.11.||Rovanšek||Rupar<br /> |-<br /> | BEZELJAK URBAN||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Urban_Bezeljak:_Na_novo_odkrite_skrivnosti_aktomiozinskega_delovnega_takta| Na novo odkrite skrivnosti aktomiozinskega delovnega takta]]||12.11.||19.11.||26.11.||Stupar||Šćuk<br /> |-<br /> | ŽLAJPAH MARGARETA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Margareta_Žlajpah:_Regulacija_HIF-1_proteina| Regulacija HIF-1 proteina]]||12.11.||19.11.||26.11.||Tolar||Žbogar<br /> |-<br /> | KOLAR SABINA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Sabina Kolar: Povezava med signalom inzulina in glukoznim prenašalcem| Bridging the GAP between insulin signaling and GLUT4 translocation]]||19.11.||24.11.||1.12.||Umek||Korpar<br /> |-<br /> | HANDANOVIĆ ELMINA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Elmina Handanović:_Biokemijski_pristop_k_staranju| Biokemijski pristop k staranju]]||26.11.||1.12.||3.12.||Žlajpah||Železnik<br /> |-<br /> | BRATUŠ MARUŠA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maruša_Bratuš:_Mitohondriji_kot_jih_ne_poznamo| Mitohondriji kot jih ne poznamo]]||26.11.||1.12.||3.12.||Pavlovič||Primec<br /> |-<br /> | RUPAR KAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Kaja_Rupar:_Sirtuini_-_reguliranje_mitohondrija | Sirtuini - reguliranje mitohondrija]] ||2.12.||6.12.||8.12.||Gorečan||Gregorič<br /> |-<br /> | BERKI BARBARA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Barbara_Berki:_Evolucija_mitohondrijev | Evolucija mitohondrijev]]||3.12.||7.12.||10.12.||Tolar||Rovanšek<br /> |-<br /> | JUVANČIČ JANJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Janja_Juvančič:_Uvoz_proteinov_v_mitohondrij| Uvoz proteinov v mitohondrij]]||3.12.||7.12.||10.12.||Caf-Feldin||Berčič<br /> |-<br /> | ROT ZALA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Zala_Rot:_Homologi_mitohondrijskega_razklopnega_proteina_UCP1| Homologi mitohondrijskega razklopnega proteina UCP1]]||3.12.||8.12.||15.12.||Primec||Korpar<br /> |-<br /> | KOLENC FILIP||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Filip_Kolenc:_Post-translacijske_modifikacije_v_signalni_integraciji | Post-translational modifications in signal integration ]]||3.12.||10.12.||17.12.||Bevc||Flis<br /> |-<br /> | ŠČUK DINO||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Dino_Ščuk:_Mehanizmi_tvorbe_lipidnih_telesc | Mechanisms of lipid-body formation ]]||6.12.||13.12.||17.12.||Bigec||Železnik<br /> |-<br /> | BEVC LUKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Luka_Bevc:_Hormon_občutljiva_lipaza | Hormon sensitive lipase ]]||5.12.||10.12.||17.12.||Gorečan||Kolenc<br /> |-<br /> | nihče||Regulatory crosstalk of the metabolic network||8.12.||15.12.||22.12.||||<br /> |-<br /> | ROVANŠEK VERONIKA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Veronika_Rovanšek:_yink_in_yank_v_biokemiji_kobalamina | The yin-yang of cobalamin biochemistry]]||17.12.||19.12.||24.12.||Bezeljak||Ogrin<br /> |-<br /> | BERČIČ TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša_Berčič:_Naddružina_tiolaz_Kondenzirajoči_encimi_ki_katalizirajo_različne_reakcije | The thiolase superfamily: condensing enzymes with diverse reaction specificities]]||17.12.||19.12.||24.12.||Hriberšek||Bremec<br /> |-<br /> | BIGEC TJAŠA||[[BIO2_Povzetki_seminarjev#Tjaša Bigec:_Zasvojenost_z_glutaminom | Glutamine addiction ]]||17.12.||19.12.||24.12.||Juvančič||Razboršek<br /> |-<br /> | KOGOJ MAJA||[[ BIO2_Povzetki_seminarjev#Maja Kogoj:_Kontrola_metabolizma_s_cirkadianim_ritmom_in_obratno| Kontrola metabolizma s cirkadianim ritmom in obratno]]||22.12.||29.12.||5.1.||Rupar||Gregorič<br /> |-<br /> | BREMEC KRISTINA||[[Eukaryotic transcription factors as direct nutrient sensors]]||24.12.||3.1.||7.1.||Stupar||Žlajpah<br /> |-<br /> | STUPAR UROŠ||Many paths to methyltransfer: a chronicle of convergence||24.12.||3.1.||7.1.||Handanović||Pavlovič<br /> |-<br /> | TOLAR EVA||[[Light-regulated transcriptional networks in higher plants]]||24.12.||3.1.||7.1.||Dimitrijević||Podjed<br /> |-<br /> | UMEK ŠPELA||Membrane lipids: where they are and how they behave||3.1.||7.1.||12.1.||Kranjc||Primc<br /> |-<br /> | HRIBERŠEK DAMJANA||Principles of bioactive lipid signalling: lessons from sphingolipids||3.1.||7.1.||14.1.||Naraglav||Rot<br /> |-<br /> | KORPAR TANJA||Cellular strategies for the assembly of molecular machines||3.1.||7.1.||14.1.||Perme||Bratuš<br /> |-<br /> | PAVLOVIČ TANJA||Adipokines as novel modulators of lipid metabolism||3.1.||7.1.||14.1.||Frančič||Žbogar<br /> |-<br /> | GOREČAN PETRA||Leptin and the regulation of body weight in mammals||5.1.||12.1.||19.1.||Simonič||Kolar<br /> |-<br /> | GREGORIČ TINA||||7.1.||14.1.||21.1.||Kogoj||Umek<br /> |-<br /> | PRIMEC SARA||||7.1.||14.1.||21.1.||Berki||Flis<br /> |-<br /> | FLIS TJAŠA||||7.1.||14.1.||21.1.||Ščuk||Naraglav<br /> |}<br /> <br /> == &lt;span style=&quot;background:#00FF00&quot;&gt;Gradivo za seminarje &lt;/span&gt;==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> A) v skupini še z enim kolegom pripraviti opis enega gesla v poglavju Biokemijski leksikon&lt;br&gt;<br /> B) samostojno pripraviti seminar, katerega osnova je znanstveni članek, ki ga določi docent<br /> <br /> ===A: Leksikografsko geslo===<br /> Za vpis gesla veljajo naslednja pravila:&lt;br&gt;<br /> * Geslo je lahko iz katere od že vpisanih kategorij ali pa izberete svoje. Če geslo še ni vpisano v [[Leksikon_BMB | kazalu]], ga smiselno uvrstite vanj.<br /> * Do '''12. decembra 2010''' do 12. ure vpišite v tabelo skupin [[BIO2 Seminar-geslo]], katero temo ste si izbrali. Preden se odločite za svojo temo, preverite, da si ni iste izbral že kdo drug.<br /> * Razlaga gesla naj obsega med 500 in 600 besed in vsaj eno povezavo na slikovno gradivo drugje na internetu. Ne nalagajte slik, ki so avtorsko zaščitene! <br /> * Opis pod A morate dokončati do '''12. januarja 2010''' do 12. ure.<br /> <br /> ===B: Seminar===<br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * Docent določi članek, ki ga boste obravnavali v okviru seminarja<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5-9 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora vsaj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. <br /> * Natisnjen seminar oddajte dva tedna pred predstavitvijo vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela.<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 20-30 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo vsaj dve vprašanji.<br /> * Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga, povzetek in opis gesla morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dE1aOFU1aE1iMlBrNEJzLTRGeTdWZXc6MQ#gid=0 recenzentsko poročilo]] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?hl=en&amp;formkey=dDlsbDlnclNrc3dIS2otRFdxUEFTNnc6MQ#gid=0 mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).<br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar-geslo&diff=4368 2010-11-28T12:41:24Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>*G proteini : Brigita Razboršek, Špela Podjed<br /> *[[Verižna reakcija s polimerazo (PCR)]] : Maja Kogoj, Margareta Žlajpah<br /> *Šaperoni : Tjaša Bigec, Janja Juvančič<br /> *[[Lastnosti aminokislin]] : Tjaša Berčič, Sabina Kolar<br /> *[[Mišična distrofija]] : Elmina Handanović, Dino Šćuk<br /> *Ionski kanalčki : Nives Naraglav, Zala Rot<br /> *[[Celična stena rastlin]] : Kaja Rupar, Maruša Bratuš<br /> *&quot;Sebični gen&quot; : Eva Tolar, Sara Primec</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Oja%C4%8Ditev_celotnega_genoma_in_real-time_PCR_v_forenzi%C4%8Dnih_primerih&diff=4001 2010-06-02T21:36:23Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>WGA (ojačitev celega genoma) v forenzični genetiki lahko odpravi tehnične omejitve, ki izhajajo iz majhne količine genomske DNA (gDNA). Cilj raziskave je bil oceniti uporabnost MDA za forenzično genotipizacijo SNP (malih jedernih proteinov), s primerjalno analizo genomskih in razširjenih vzorcev DNA.<br /> <br /> Verižna reakcija s polimerazo v realnem času predstavlja nadgradno prejšnega PCR Omogoča merjenje količine produkta v vsakem ciklu med reakcijo. Pomnoženvaje in detekcija potekata sočasno in temeljita na merjenju fluorescence. Metoda PCR v realnem času omogoča tako merjenje nastalega podukta v eksponentni fazi PCR reakcije. Vtej fazi prav tako določimo pražno fluorescenco, ki predstavlja odziv, kjer je intenziteta odziva značilno višja od odzadja.<br /> <br /> 1, 0.1 in 0.01 ng razredčine vzorcev DNA-ja so vnesli na 26-SNPs plošče: <br /> . Genomski DNA vzorci so pokazali 0% PCR možnosti neuspeha za vse tri razredčine, medtem ko je bila stopnja napake PCR pomnoženih-ojačanih DNK (aDNA) vzorcev 0% za 1 ng in 0,1 ng razredčitve in 0,077% za redčenje 0,01 ng<br /> <br /> Primerjalna analiza ojačanih in genomskih DNA vzorcev je pokazala, da bi lahko bilo veliko število SNP natančno natipkana že od samo 0,01 ng predloge. Ugotovili so, da je bila natančnost MDA merjenja le malo nižja od tistih za testiranje genomske DNA<br /> Taka učinkovitost in natančnost SNP tipizacije pomnoženega DNA kažejo, da lahko MDA ustvari tudi velike količine genomske DNA iz minimalne količine začetne DNA</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Oja%C4%8Ditev_celotnega_genoma_in_real-time_PCR_v_forenzi%C4%8Dnih_primerih&diff=4000 2010-06-02T20:22:24Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>WGA (ojačitev celega genoma) v forenzični genetiki lahko odpravi tehnične omejitve, ki izhajajo iz majhne količine genomske DNA (gDNA). Cilj raziskave je bil oceniti uporabnost MDA za forenzično genotipizacijo SNP (malih jedernih proteinov), s primerjalno analizo genomskih in razširjenih vzorcev DNA.<br /> <br /> Verižna reakcija s polimerazo v realnem času predstavlja nadgradno prejšnega PCR Omogoča merjenje količine produkta v vsakem ciklu med reakcijo. Pomnoženvaje in detekcija potekata sočasno in temeljita na merjenju fluorescence. Metoda PCR v realnem času omogoča tako merjenje nastalega podukta v eksponentni fazi PCR reakcije. Vtej fazi prav tako določimo pražno fluorescenco, ki predstavlja odziv, kjer je intenziteta odziva značilno višja od odzadja.<br /> <br /> 1, 0.1 in 0.01 ng razredčine vzorcev DNA-ja so vnesli na 26-SNPs plošče: <br /> . Genomski DNA vzorci so pokazali 0% PCR možnosti neuspeha za vse tri razredčine, medtem ko je bila stopnja napake PCR pomnoženih-ojačanih DNK (aDNA) vzorcev 0% za 1 ng in 0,1 ng razredčitve in 0,077% za redčenje 0,01 ng<br /> <br /> Primerjalna analiza ojačanih in genomskih DNA vzorcev je pokazala, da bi lahko veliko število SNP natančno natipkana od samo 0,01 ng predloge. Ugotovili so, da je bila natančnost MDA merjenja le malo nižja od tistih za testiranje genomske DNA<br /> Taka učinkovitost in natančnost SNP tipizacije pomnoženega DNA kažejo, da lahko MDA ustvari tudi velike količine genomske DNA iz minimalne količine začetne DNA</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Oja%C4%8Ditev_celotnega_genoma_in_real-time_PCR_v_forenzi%C4%8Dnih_primerih&diff=3999 2010-06-02T20:21:46Z

<p>EvaTolar: </p> <hr /> <div>WGA (ojačitev celega genoma) v forenzični genetiki lahko odpravi tehnične omejitve, ki izhajajo iz majhne količine genomske DNA (gDNA). Cilj raziskave je bil oceniti uporabnost MDA za forenzično genotipizacijo SNP (malih jedernih proteinov), s primerjalno analizo genomskih in razširjenih vzorcev DNA.<br /> <br /> Verižna reakcija s polimerazo v realnem času predstavlja nadgradno prejšnega PCR Omogoča merjenje količine produkta v vsakem ciklu med reakcijo. Pomnoženvaje in detekcija potekata sočasno in temeljita na merjenju fluorescence. Metoda PCR v realnem času omogoča tako merjenje nastalega podukta v eksponentni fazi PCR reakcije. Vtej fazi prav tako določimo pražno fluorescenco, ki predstavlja odziv, kjer je intenziteta odziva značilno višja od odzadja.<br /> <br /> 1, 0.1 in 0.01 ng razredčine vzorcev DNA-ja so vnesli na 26-SNPs plošče: <br /> . Genomski DNA vzorci so pokazali 0% PCR možnosti neuspeha za vse tri razredčine, medtem ko je bila stopnja napake PCR pomnoženih-ojačanih DNK (aDNA) vzorcev 0% za 1 ng in 0,1 ng razredčitve in 0,077% za redčenje 0,01 ng<br /> <br /> Primerjalna analiza ojačanih in genomskih DNA vzorcev je pokazala, da bi lahko veliko število SNP natančno natipkana od samo 0,01 ng predloge. Ugotovili so, da je bila natančnost MDA merjenja le malo nižja od tistih za testiranje genomske DNA<br /> Taka učinkovitost in natančnost SNP tipizacije pomnoženega DNA kažejo, da lahko MDA ustvari tudi velike količine genomske DNA iz minimalne količine začetne DNA<br /> <br /> <br /> <br /> Metode, ki so jih uporabili:<br /> gDNA VZORCI<br /> DOPOLNJEVANJE IN ZAPOREDJA<br /> DNA DEGRADACIJE<br /> OJAČANJE CELOTNEGA GENOMA (WGA) <br /> SNP GENOTIPIZACIJA</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Oja%C4%8Ditev_celotnega_genoma_in_real-time_PCR_v_forenzi%C4%8Dnih_primerih&diff=3998 2010-06-02T19:32:58Z

<p>EvaTolar: New page: WGA (ojačitev celega genoma) v forenzični genetiki lahko odpravi tehnične omejitve, ki izhajajo iz majhne količine genomske DNA (gDNA). Cilj raziskave je bil oceniti uporabnost MDA za ...</p> <hr /> <div>WGA (ojačitev celega genoma) v forenzični genetiki lahko odpravi tehnične omejitve, ki izhajajo iz majhne količine genomske DNA (gDNA). Cilj raziskave je bil oceniti uporabnost MDA za forenzično genotipizacijo SNP (malih jedernih proteinov), s primerjalno analizo genomskih in razširjenih vzorcev DNA.</div>

EvaTolar https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Biokemijski_seminar_1_-_2009/10&diff=3993 2010-06-02T09:58:26Z

<p>EvaTolar: /* Seminarski roki: */</p> <hr /> <div>Temo za seminar pošljite na naslov profesorice [mailto:brigita.lenarcic@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta.<br /> <br /> Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [[BiokemSeminar-SkupineNovica-B09 | seznam letošnjih 2. letnikov]].&lt;br&gt;<br /> Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[Biokemijski seminar 1 - 2009/10 - Kazalo | kazalo]] in to v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. Vpišete lahko tudi novo kategorijo.<br /> <br /> Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bomo vpisali, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve.<br /> <br /> ----<br /> <br /> <br /> == Seminarski roki: ==<br /> <br /> '''Predstavitev 15.3.''' {rok za oddajo 1. verzije 4.3., recenzenti popravijo do 8.3.}&lt;br&gt;<br /> 1. Belšak Karmen - [[3-D struktura virusa s potencialom za boj proti raku in virusu HIV]] [http://www.newsroom.ucla.edu/portal/ucla/ucla-researchers-reveal-3d-structure-153580.aspx]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Bevc L., Flis T.&lt;br&gt;''<br /> 2. Debeljak Mirjam - [[Proteini jedrnih por direktno stimulirajo izražanje genov celičnega cikla in razvojnih genov znotraj nukleoplazme]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674%2810%2900012-7]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Bezeljak U., Stupar U.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 18.3.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.3., recenzenti popravijo do 12.3.}&lt;br&gt;<br /> 1. Bole Urša - [[Gen, ki povečuje vzdržljivost pri teku]] [http://physiolgenomics.physiology.org/cgi/reprint/00199.2009v1] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Bigec T., Ščuk D.&lt;br&gt;''<br /> 2. Razboršek Brigita - [[Okvarjene vezave PINK1 in parkina so lahko vzrok Parkinsonove bolezni]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179203.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Kaneuskaya L., Šterbal I.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 25.3.''' {rok za oddajo 1. verzije 11.3., recenzenti popravijo do 18.3.}&lt;br&gt;<br /> 1. Umek Špela - [[Zaviranje angiogeneze in rasti tumorja z oralno aktivno učinkovino, ki stabilizira neaktivno stanje PDGFRβ/B-RAF]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/179032.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Kogoj M., Bratuš Š.&lt;br&gt;''<br /> 2. Kolar Sabina - [[ATP hidroliza v Eg5 kinazi vključuje katalitični dvovodni mehanizem]]<br /> [http://www.physorg.com/news186584297.html]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Stupar U., Caf-Feldin Ž&lt;br&gt;''<br /> 3. Kranjc Aleksander - [[Ritalin povečuje sposobnost učenja s povečanjem plastičnosti možganov]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/181514.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Kolenc F., Merljak M..&lt;br&gt;''<br /> 4. Bosilj Monika - [[Pandemska gripa kaže znake odpornosti na tamiflu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301131902.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Korpar T., Primec S., &lt;br&gt;''<br /> 5. Bezeljak Urban - [[Tvorba priona z rekombinantnim prionskim proteinom]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-01/osu-soe012710.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Simonič N., Železnik Ž.&lt;br&gt;''<br /> 6. Primc Tisa - [[Dosežena aksonska regeneracija in vitro]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/07/090724113546.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Žbogar U., Rovanšek V.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 1.4.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.3., recenzenti popravijo do 25.3.}&lt;br&gt;<br /> 1. Banič Teja - [[Električni tokovi prostorsko ločijo biogeokemijske procese v morskih sedimentih]] [http://news.sciencemag.org/sciencenow/2010/02/-deep-on-the-ocean.html]&lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Juvančič J., Korpar T.&lt;br&gt;''<br /> 2. Simonič Nataša - [[Zavirano IGF-1 sporočanje zmanjšuje s staranjem povezano proteotoksičnost v miših]] [http://www.cell.com/abstract/S0092-8674(09)01426-3]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Žlajpah M., Rot Z.&lt;br&gt;''<br /> 3. Rovanšek Veronika - [[Sestrin kot povratni inhibitor TOR-a, ki preprečuje s starostjo povezane bolezni]] [http://esciencenews.com/articles/2010/03/04/protein.shown.be.natural.inhibitor.aging.fruit.fly.model]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Adamič B., Frančič V.&lt;br&gt;''<br /> 4. Železnik Žan - [[Od kaspaze odvisna pretvorba Dicer-ribonukleaze v deoksiribonukleazo, ki spodbuja apoptozo]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/uoca-doc031010.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Rupar K., Gregorič T.&lt;br&gt;''<br /> 5. Ferkolj Maja - [[Toksičen učinek na DNA pri pogostem in občasnem kajenju marihuane ter tobaka]][http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Toksi%C4%8Den_u%C4%8Dinek_na_DNA_pri_pogostem_in_ob%C4%8Dasnem_kajenju_marihuane_ter_tobaka]&lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Belšak K., Gubanec, V&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 8.4.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.3., recenzenti popravijo do 1.4.}&lt;br&gt;<br /> 1. Caf Feldin Žan - [[Atrazin pri afriških žabah krempljarkah povroča poplno feminizacijo]] [http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=common-herbicide-turns-male-frogs-into-females]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Berki B., Hriberšek D.&lt;br&gt;''<br /> 2. Frančič Vito - [[Stabilnost in dinamika zvijanja proteina posneta v živi celici]] [http://www.scientificamerican.com/blog/post.cfm?id=scientists-observe-protein-folding-2010-02-28]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Merljak M., Bole U.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 12.4.''' {rok za oddajo 1. verzije 29.3., recenzenti popravijo do 5.4.}&lt;br&gt;<br /> 1. Ščuk Dino - [[Metabolične raziskave na pacientih s hepatitisom B in C]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2816273/?tool=pmcentrez;report=abstract]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gregorič T., Razboršek B.&lt;br&gt;''<br /> 2. Kolenc Filip - [[Struktura C-terminalne domene nsp4 mačjega virusa]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2714721/?tool=pmcentrez]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Gubanec V., Debeljak M.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 15.4.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.4., recenzenti popravijo do 8.4.}&lt;br&gt;<br /> 1. Dimitrijević Đorđe - [[Cerebralne in periferne spremembe, ki so nastale med dušikovo oksidno (NO) sintezo v modelu spalne bolezni podgane; Identifikacija možganskih iNOS ekspresivnih celic.]] [http://elitestv.com/pub/2010/02/cerebral-and-peripheral-changes-occurring-in-nitric-oxide-no-synthesis-in-a-rat-model-of-sleeping-sickness-identification-of-brain-inos-expressing-cells]<br /> &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Pavlovič T., Ferkolj M.&lt;br&gt;''<br /> 2. Flis Tjaša - [[ Zdravljenje melanoma z nanodelci]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/183633.php]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Železnik Ž., Kaneuskaya L.&lt;br&gt;''<br /> 3. Pavlovič Tonja - [[Beta-2-mikroglobulin v motnjah avtističnega spektra]] [http://www.scipub.org/fulltext/ajbb/ajbb3287-91.pdf]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Bole U., Žlajpah M.&lt;br&gt;''<br /> 4. Bratuš Maruša - [[Morfologija psov- geni in mutacije]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100301201937.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Bosilj M., Kolar S.&lt;br&gt;''<br /> 5. Primec Sara - [[Regulatorni protein v embrionalnih celicah]]<br /> [http://sl.wikipedia.org/wiki/Regulatorni_protein_v_embrionalnih_celicah]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Tolar E., Kolenc F.&lt;br&gt;''<br /> 6. Naraglav Nives - [[Spomni se magnezija, če se želiš spomniti: sintetični magnezijev dodatek izboljša spomin in upočasni slabšanje spomina, kot posledico staranja]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100222162011.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Umek Š., Simonič N.&lt;br&gt;''<br /> 7. Kogoj Maja - [[Presnova: Razumevanje odpornosti na ščitnične hormone]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100308220538.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Rovanšek V., Kranjc A. &lt;br&gt;''<br /> 8. Žbogar Urška - [[Zmožnost aminokislin za opravljanje več vlog hkrati je morda šibka točka virusa hepatitisa C]]<br /> [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091231153631.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Rupar K., Podjed Š.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 22.4.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.4., recenzenti popravijo do 15.4.}&lt;br&gt;<br /> 1. Bevc Luka - [[Dvojna vloga Notch proteina]] [http://www.irbbarcelona.org/index.php/en/news/irb-news/scientific/opposing-functions-of-a-key-molecule-in-the-development-of-organisms]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Kolar S., Perme N.&lt;br&gt;''<br /> 2. Bigec Tjaša - [[Učinek usmerjenih nanodelcev na človeško RNA]] [http://media.caltech.edu/press_releases/13334]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Ščuk D., Podjed Š.&lt;br&gt;''<br /> 3. Žlajpah Margareta - [[Struktura nespecifičnih LTP proteinov omogoča razumevanje njihove odpornosti na proteolizo]][http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/bi901939z]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Šterbal I., Berčič T.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 6.5.''' {rok za oddajo 1. verzije 22.4., recenzenti popravijo do 29.4.}&lt;br&gt;<br /> 1. Juvančič Janja - [[Pridobivanje morfija]] [http://www.sciencenews.org/view/generic/id/57257/title/Chemists_pin_down_poppys_tricks_for_making_morphine]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Bratuš M., Berki B.&lt;br&gt;''<br /> 2. Berčič Tjaša - [[Prenos DNA v človeških zarodkih za preprečitev prenosa mitohondrijske bolezni DNA]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100416121800.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Caf-Feldin Ž., Primc T.&lt;br&gt;''<br /> 3. Gregorič Tina - [[Insekticidne lastnosti semen &quot;C.arabica&quot; in &quot;C.racemosa&quot; pri Cowpea hrošču (&quot;C.maculatus&quot;) ]][http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-03/acs-piu033110.php] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Debeljak M., Naraglav N.&lt;br&gt;''<br /> 4. Gubanec Vesna - [[BanLec potencialni preprečevalec replikacije virusa HIV]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100315091303.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Dimitrijević Đ., Bezeljak U.&lt;br&gt;''<br /> 5. Ogrin Laura - [[Receptorji dopamina D2 v disfunkcionalnih nagrajevalnih sistemih in kompulzivno prenajedanje pri debelih podganah]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100328170243.htm#] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Draščič S., Pavlovič T.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 13.5.''' {rok za oddajo 1. verzije 29.4., recenzenti popravijo do 6.5.}&lt;br&gt;<br /> 1. Korpar Tanja - [[Morfogen Wingless je odgovoren za nastanek barvnih vzorcev na krilih]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100407134812.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Kranjc A., Kogoj M.&lt;br&gt;''<br /> 2. Berki Barbara - [[Operacija z molekularno fluorescenco, ki uporablja aktivne peptide, ki prodrejo v celico, zmanjša število rakastih celic, ki ostanejo po operaciji in izboljša možnosti preživetja]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100216182031.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Žbogar U., Banič T.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 27.5.''' {rok za oddajo 1. verzije 13.5., recenzenti popravijo do 20.5.}&lt;br&gt;<br /> 1. Podjed Špela - [[Inducirano izražanje genov plastidnega genoma s sintetičnim RNA-stikalom]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100330092817.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Flis T., Belšak K.&lt;br&gt;''<br /> 2. Rot Zala - [[Kameleonova specifična krinka pred plenilci]][http://www.newscientist.com/article/dn13944-chameleons-finetune-camouflage-to-predators-vision.html] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Primec S., Bevc L.&lt;br&gt;''<br /> 3. Hriberšek Damjana - [[Simbiotske bakterije proizvajajo preventivno kombinacijo antibiotikov za zaščito larv os]][http://www.sciencedaily.com/releases/2010/02/100228131339.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Razboršek B., Ogrin L.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 31.5.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.5., recenzenti popravijo do 24.5.}&lt;br&gt;<br /> 1. Perme Nejc - [[Citoskeletna regulacija mobilnosti CD45 v limfocitih]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2010/04/100428142328.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Rot Z., Bigec T. &lt;br&gt;''<br /> 2. Merljak Matevž - [[Fluorescentna detekcija koordinacije med Fe-S skupki in proteinom GRX2 in vivo]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091228163306.htm]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Banič T., Primc T.&lt;br&gt;''<br /> 3. Rupar Kaja - [[Proteorodopsin omogoča daljše preživetje morskih bakterij v času stradanja ]] [http://www.plosbiology.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pbio.1000358]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Hriberšek D., Juvančič J.&lt;br&gt;''<br /> <br /> '''Predstavitev 3.6.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.5., recenzenti popravijo do 25.5.}&lt;br&gt;<br /> 1. Adamič Bojan - [[Omega-3 maščobne kisline predstavljajo možno orožje v boju s tumorji živčnega sistema pri otrocih.]]<br /> [http://ki.se/ki/jsp/polopoly.jsp?l=en&amp;d=130&amp;a=96133&amp;newsdep=130] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: &lt;br&gt;''<br /> 2. Handanović Elmina - [[Amelogenin uravnava rast apatitskih kristalov v zobni sklenini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091221212612.htm] &lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Perme N., Dimitrijević Đ.&lt;br&gt;''<br /> 3. Draščič Sara - [[Za pojav sladkorne bolezni tipa 2 je kriv protein]] [http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042282774]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Berčič T., Handanović E.&lt;br&gt;''<br /> 4. Stupar Uroš&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Naraglav N., Bosilj M.&lt;br&gt;''<br /> 5. Kanevskaya Liza - [[Avtoimunski sindrom odgovoren za kronične sluzninčne infekcije s kandido]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&amp;id=1045]&lt;br&gt; <br /> ''Recenzenta: Frančič V., Tolar E.&lt;br&gt;''<br /> 6. Tolar Eva - [[Ojačitev celotnega genoma in real-time PCR v forenzičnih primerih]] [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2675535/]&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Ferkolj M., Umek Š.&lt;br&gt;''<br /> 7. Šterbal Ines&lt;br&gt;<br /> ''Recenzenta: Handanović E., Adamič B.&lt;br&gt;''</div>

EvaTolar