Wiki FKKT - User contributions [en]

BiokemSeminar-SeznamNovic-B09

2009-12-12T11:01:56Z

Gregor: /* Metabolizem */

=Seznam novic po področjih=
Novico, ki jo boste predstavili, uvrstite v kategorijo, kamor mislite, da najbolj sodi. Vpišite naslov seminarja v slovenščini, hkrati pa naj bo naslov povezava na novo stran, kjer boste pripravili opis. Dopišite svoje ime in datum predstavitve. (Če si ne predstavljate, kako naj bi to naredili, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Seznam_predstavljenih_novic_-_2008/9 lanski seznam]).

===Encimatika===
 

===Biokemija bolezni===
 
[[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] Alexandra Bogožalec, 22.12.2009

[[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami ]] Maruša Rajh, 16.12.2009

[[Virus HIV se ne integrira blizu TSS aktivnega gena gostiteljske celice]] Janez Meden, 15. 12. 2009

[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje%2C_ki_bo_morda_pripomoglo_pojasniti%2C_zakaj_hepatitis_B_bolj_prizadene_mo%C5%A1ke_kot_%C5%BEenske Odkritje, ki bo morda pripomoglo pojasniti, zakaj hepatitis B bolj prizadene moške kot ženske] Tine Tesovnik, 22. 12. 2009

===Nevrobiokemija===
[[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] Špela Medic, 9.12.2009

[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] Aljaž Gaber, 9.12.2009

[[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] Tea Lenarcic, 15.12.2009

===Genomika===
 

===Nanobiotehnologija===
 

===Celična biokemija===
[[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] Tjaša Lukan, 8.12.2009

===Hormonska regulacija===
[[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa]] Špela Baus, 9.12.2009

===Metabolizem===
 
[[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] Gregor Kurinčič, 23.12.2009

===Signalne poti v celicah===
[[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] Ana Bajc, 15. 12. 2009
 

===Imunologija===
 
===Genetika===
[[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] Špela Alič, 1.12.2009
 
[[Zakaj šimpanzi ne govorijo? Razlog je v genu]] Andraž Šmon, 22.12.2009
 
[[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA]] Primož Bembič, 16.12.2009
 

===Forenzika===
[[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] Tanja Guček, 16.12.2009
 
===Proteomika===
[[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini]] Alenka Bombač, 23.12.2009

Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki

2009-12-05T17:19:41Z

Gregor:

Skupina proteinov T1RX (TAS1RX) oz Taste receptors type 1 so skupina okuševalnih proteinov. Nahajajo se na našem jeziku prav tako se nahajajo v našem [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crevo črevesju] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pankreas trebušni slinavki]. So pomembni faktorji pravilnega delovanja metabolizma.

Poznamo dva tipa receptorjev: [http://en.wikipedia.org/wiki/Taste_receptor T1RX (X=1,2,3) in T2RX (X=1,2,3…50)]. Tip 1 je tako imenovani sladki in »umami« (amino ksl) receptor. Deluje tako, da interagira z raztopljenimi molekulami hrane in pošlje signal v možgane, kjer »zaznamo« okus. Tako vsaj delujejo receptorji na naših jezikih.

V prebavnem traktu imajo drugačno vlogo. Tam prav tako zaznajo molekule hrane vendar mi okusa ne zaznamo, saj je ta proces uravnan brez našega zavedanja. In sicer so receptorji povezani z izločanjem hormonov v prebavni trakt. Pomembni so za uravnavanje glukoze, saj receptorji zaznavajo sladkor, ki ga vnesemo vase.

Blokiranje takšnih receptorjev bi zato imelo pomembno vlogo pri boleznih kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Debelost debelost], [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes_mellitus_type_2 diabetes tipa 2] in drugimi boleznimi povezanih s prebavo. In vitro so ugotovili, da molekule kot so [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenoxy_herbicide fenoksi-herbicidi] (uporabni v agrikulturi) in [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibrates fibrati] (razred zdravil, ki se uporablja pri lipidnimih obolenjih) blokirajo aktivacijo takšnega receptorja. Na žalost pa je še zelo malo znanega o vplivu blokiranja receptorjev na metabolizem in raven hormonov. Kako še bi delovali fenoksi-herbicidi na človeka prav tako še ni znano.

Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki

2009-12-05T17:19:22Z

Gregor:

Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki

2009-12-05T17:15:08Z

Gregor: New page: Skupina proteinov T1RX (TAS1RX) oz Taste receptors type 1 so skupina okuševalnih proteinov. Nahajajo se na našem jeziku prav tako se nahajajo v našem [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8...

Skupina proteinov T1RX (TAS1RX) oz Taste receptors type 1 so skupina okuševalnih proteinov. Nahajajo se na našem jeziku prav tako se nahajajo v našem [http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crevo črevesju] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pankreas trebušni slinavki]. So pomembni faktorji pravilnega delovanja metabolizma.

Poznamo dva tipa receptorjev: [http://en.wikipedia.org/wiki/Taste_receptor T1RX (X=1,2,3) in T2RX (X=1,2,3…50)]. Tip 1 je tako imenovani sladki in »umami« (amino ksl) receptor. Deluje tako, da interagira z raztopljenimi molekulami hrane in pošlje signal v možgane, kjer »zaznamo« okus. Tako vsaj delujejo receptorji na naših jezikih.

V prebavnem traktu imajo drugačno vlogo. Tam prav tako zaznajo molekule hrane vendar mi okusa ne zaznamo, saj je ta proces uravnan brez našega zavedanja. In sicer so receptorji povezani z izločanjem hormonov v prebavni trakt. Pomembni so za uravnavanje glukoze, saj receptorji zaznavajo sladkor, ki ga vnesemo vase.

Blokiranje takšnih receptorjev bi zato imelo pomembno vlogo pri boleznih kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Debelost debelost], [http://en.wikipedia.org/wiki/Diabetes_mellitus_type_2 diabetes tipa 2] in drugimi boleznimi povezanih s prebavo. In vitro so ugotovili, da molekule kot so [http://en.wikipedia.org/wiki/Phenoxy_herbicide fenoksi-herbicidi] (uporabni v agrikulturi) in [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibrates fibrati] (razred zdravil, ki se uporablja pri lipidnimih obolenjih) blokirajo aktivacijo takšnega receptorja. Na žalost pa je še zelo malo znanega o vplivu blokiranja receptorjev na metabolizem in raven hormonov. Učinek fenoksi-herbicidov na človeku prav tako še ni znan.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-12-05T17:09:47Z

Gregor: /* Seminarski roki: */

Temo za seminar pošljite na naslov docenta [mailto:marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si] najkasneje 1 mesec pred datumom predstavitve, novica, ki jo boste obdelali, pa na dan predstavitve ne sme biti starejša kot 2 meseca. Na zgornji naslov pošljite tudi ~ dvostranski seminar (1000-1200 besed) do roka, ki je vpisan kot 'rok za oddajo 1. verzije' in to najkasneje do polnoči dneva, ki je naveden. Seminar morata do tega roka dobiti tudi oba recenzenta. 
Če si ne predstavljate, kako naj bi ta seznam bil oblikovan, si oglejte [http://novebiologije.wikia.com/wiki/Skupine_za_seminar_-_B08 lansko verzijo]. 
Slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri nato opišite novico (200 besed). Hkrati vpišite slovenski naslov, svoje ime in datum predstavitve v [[BiokemSeminar-SeznamNovic-B09|seznam novic]] v kategorijo, ki se vam zdi najustreznejša. 
Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.'' Recenzente bom vpisal, ko bo seznam končan. Na posamezni uri so lahko na vrsti največ tri predstavitve. 
<hr> 

== Seminarski roki: ==

'''Predstavitev 1.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 17.11., recenzenti popravijo do 24.11.} 
1 Špela Alič - [[Drsenje SSB proteinov po enoverižni molekuli DNA]] [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-10/uoia-sdp102109.php] 
''Recenzenta: Alexandra B., Primož B. ''

'''Predstavitev 2.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 18.11., recenzenti popravijo do 25.11.} 

'''Predstavitev 8.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 24.11., recenzenti popravijo do 1.12.} 
1 Tjaša Lukan: [[Transkripcijska faktorja, specifična za hčerinske celice, uravnavata celično velikost pri brstenju kvasovk]] [http://newswire.rockefeller.edu/?page=engine&id=986] 
''Recenzenta: Tine T., Alenka B. ''

'''Predstavitev 9.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 25.11., recenzenti popravijo do 2.12.} 
1 Aljaž Gaber: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače]] 
''Recenzenta: Vid P., Špela P. ''
2 Špela Baus: [[Protein kritičen za sekrecijo inzulina lahko prispeva k pojavu diabetesa ]] [http://www.medicalnewstoday.com/articles/168877.php] 
''Recenzenta: Andraž Š., Alenka M. ''
3 Špela Medic: [[Encim, ki je mogoče ključnega pomena za odmiranje celic pri Alzheimerjevi bolezni]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091007103032.htm] 
''Recenzenta: Gregor K., Daša J. ''

'''Predstavitev 15.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 1.12., recenzenti popravijo do 8.12.} 
1 Janez Meden 
''Recenzenta: Branislav L., Alenka B. ''
2 Tea Lenarčič: [[Termostabilizirana hondroitinaza ABC pospeši razrast aksonov in okrevanje po poškodbi hrbtenjače (2)]] 
''Recenzenta: Karmen K., Matej C. ''
3 Ana Bajc: [[Kemoreceptorja SRBC-64 in SRBC-66 sta povod za razvojne učinke dormantnega feromona v C. elegans]] 
''Recenzenta: Jasna B., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 16.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 2.12., recenzenti popravijo do 9.12.} 
1 Maruša Rajh - [[X-vezana adrenolevkodistrofija: Hematopoetična genska terapija z lentivirusno spremenjenimi matičnimi celicami]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091105143706.htm] 
''Recenzenta: Pia P.D., Sara P. ''
2 Tanja Guček - [[Izboljšane forenzične analize za lažje zasledovanje kriminalcev]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091029155956.htm] 
''Recenzenta: Katja P., Blaž S. ''
3 Primož Bembič [[Jederni Poli-(ADP-Riboza)-odvisni signalosom potrjuje IκB kinazno aktivacijo ob poškodbe DNA ]] 
''Recenzenta: Urška S., Maja K. ''

'''Predstavitev 22.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 8.12., recenzenti popravijo do 15.12.} 
1 Alexandra Bogožalec: [[Odkrit način za določanje nizkih koncentracij C-reaktivnega proteina (CRP) v krvnem serumu]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091104101625.htm] 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''
2 Andraž Šmon 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 Tine Tesovnik 
''Recenzenta: Tjaša L., Davor Š.M. ''

'''Predstavitev 23.12.''' {rok za oddajo 1. verzije 9.12., recenzenti popravijo do 16.12.} 
1 Alenka Bombač - [[Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine utira pot odkritjem v medicini]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091019122840.htm] 
''Recenzenta: Špela B., Branislav L. ''
2 Gregor Kurinčič - [[Uporaba herbicidov in fibratov, ki blokirajo T1R3 receptorje v črevesju in trebušni slinavki]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/10/091009120846.htm] 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela M. ''
3 Alenka Mikuž - [[Histonka demetilaza JHDM2A vpliva na neplodnost in debelost pri moških]] 
''Recenzenta: Urška S., Blaž S. ''

'''Predstavitev 5.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 15.12., recenzenti popravijo do 22.12.} 
1 Vid Puž 
''Recenzenta: Janez M., Ana B. ''
2 Daša Janeš 
''Recenzenta: Tea L., Maja K. ''
3 Špela Petelin 
''Recenzenta: Saška P., Zorica L. ''

'''Predstavitev 6.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 16.12., recenzenti popravijo do 23.12.} 
1 Alenka Buh 
''Recenzenta: Maruša R., Tanja G. ''
2 karmen kmet- [[hkratna uporaba nanocevk in protiteles pri odkrivanju in uničevanju rakastih celic na dojkah]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202091030.htm] 
''Recenzenta: Sabina M., Špela A. ''
3 jasna brčić 
''Recenzenta: Tjaša L., Špela M. ''

'''Predstavitev 12.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 22.12., recenzenti popravijo do 5.1.} 
1 Pia Pužar Dominkuš 
''Recenzenta: Aljaž G., Špela B. ''
2 Sara Pintar 
''Recenzenta: Alexandra B., Alenka B. ''
3 Katja Pernek 
''Recenzenta: Janez M., Matej C. ''

'''Predstavitev 13.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 23.12., recenzenti popravijo do 6.1.} 
1 Blaž Svetic 
''Recenzenta: Tea L., Ana B. ''
2 Matej Cibic 
''Recenzenta: Alenka M., Primož B. ''
3 Branislav Lukić 
''Recenzenta: Andraž Š., Daša J. ''

'''Predstavitev 19.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 5.1., recenzenti popravijo do 12.1.} 
1 Davor Škofič Maurer - [[Celice ščitijo proteine pred virusi in bakterijami z vgraditvijo napačne aminokisline v njihovo zaporedje.]] [http://www.sciencedaily.com/releases/2009/11/091125134701.htm] 
''Recenzenta: Tine T., Špela P. ''
2 Urška Slapšak 
''Recenzenta: Maruša R., Vid P. ''
3 Saška Polanc 
''Recenzenta: Sara P., Katja P. ''

'''Predstavitev 20.1.09''' {rok za oddajo 1. verzije 6.1., recenzenti popravijo do 13.1.} 
1 Maja Kozlevčar 
''Recenzenta: Alenka B., Karmen K. ''
2 Sabina Mavretič 
''Recenzenta: Jasna B., Pia P.D. ''
3 Zorica Latinović 
''Recenzenta: Gregor K., Tanja G. ''

2009-11-30T20:17:57Z

Gregor: /* Viri */

== Jedrna membrana (jedrna ovojnica) ==

Jedrna membrana obdaja jedro celice in tako predstavlja mejo med jedrom in citoplazmo. Jedru daje obliko, poleg tega pa mu tudi zagotavlja zaščito pred nevarnimi snovmi iz citoplazme (preprečuje prosto prehajanje ionov in molekul med jedrom in citoplazmo, ki so večji od cca. 40 kDa).
jedrno ovojnico graditi 2 koncentični membrani – notranja in zunanja membrana[[http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/BIOBK/nucleus_1.gif]]. Vmes med membranama je medmembranski ali perinuklearni prostor, ki se nadaljuje v lumen endoplazemskega retikuluma. Na zunanji membrani so pritrjeni ribosomi. Zunanja membrana se ponavadi nadaljuje v zrnati endoplazemski retikulum. Na notranjo jedrno membrano se vežeta jedrna lamina in kromatin. Naloga jedrne lamine je da nudi jedrni ovojnici oporo in posledično tudi obliko. V lamini se nahaja le ena vrsta povezovalnih proteinov. To so laminini, ki sodijo med intermediarne filamente. V jedru so trije tipi lamininov (A, B in C). Laminina A in B tvorita 2D mrežo, naloga laminina B pa je, da pritrdi 2D mrežo na notranjo jedrno membrano. Med mitozo se v prometafazi jedrna ovojnica razgradi, ker M-cdk (imenovan tudi MPF) fosforilira jedrno lamino.

== Jedrna pora ==

Na številnih mestih na jedrni ovojnici se membrani stikata, tam nastane jedrna pora. Po jedrni ovojnici je okoli 3000 jedrnih por, številka je seveda odvisna od tipa celice in v kateri fazi rasti je. Od števila por na jedru je odvisna aktivnost jedra. večje je število por več molekul se lahko hkrati izmenja med citosolom in jedrom.
Jedrna pora je sestavljena iz kompleksnih proteinov,[[http://micro.magnet.fsu.edu/cells/nucleus/images/nuclearporesfigure1.jpg]] ki omogočajo prehajanje vode, molekul RNA in proteinov iz citoplazme v jedro in obratno. Proteine ki gradijo poro imenujemo nukleoporini. Kompleks jedrne pore gradi več vrst nukleoporinov (okoli 30 različnih nukleoporinov plus še nekaj verzij teh proteinov). Nukleoporini vsebujejo veliko kratkih aminokislinskih zaporedij, ki so bogata z fenilalaninom in glicinom (FG-zaporedja). Na ta mesta se vežejo importini. Celotna masa proteinskega kompleksa je okoli 80 MDa, kar pomeni da gre za precej velik kompleks. Jedrna pora je oktagonalne oblike. V citoplazmo sega 8 filamentov, prav toliko filamentov sega tudi v nukleoplazmo. Slednji filamenti se na koncu povežejo s proteinskim obročem. To strukturo imenujemo jedrni koš [[http://www.scripps.edu/~stoffler/proj/NPC/NPC_white.gif]]

== Jedrni transport ==

Poteka v obeh smereh, iz jedra in v jedro. V jedro potujejo skozi pore, predvsem proteini jim omogočijo transkripcijo in kondenzacijo (histoni) genskega materiala. Iz jedra pa potujejo v citosol t-RNA, m-RNA in pa ribosomalne podenote.
Selektivnost jedrne ovojnice je pogojena z jedrnimi lokalizacijskimi signali (NLS). obstajata 2 tipa signalov in sicer signalni peptidi in pa signalne krpe. Navadno so ti signali zgrajeni iz enega ali dveh zaporedij, ki sta bogati s lizinom in argininom. Vnos proteinov v jedro je omogočeno, če importini prepoznajo večino jedrnih lokacijskih signalov. za proteine imajo 2 vezavni mesti. So topni v citoplazmi in se vežejo na NLS določenega proteina ter na nukleoporine. Importini niso vedno direktno vezani na protein, včasih so vmes med proteinom in importinom še adaptorni proteini. Prenos proteina poteka tako, da FG zaporedja usmerjajo importine na katere so vezani proteini v jedro. Eksport poteka na podoben način kot import, le v obratno smer. Eksportini se vežejo na nuklearni eksportni signal in na nukleoporine. Ko so eksportini v citosolu se odcepijo od proteinskega tovora in se vrnejo v jedro.

== Viri ==
Lodish H. et al , Molecular Cell Biology 6th edition, New York, Freeman
http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page
Lodish H. et al , Molecular Cell Biology 6th edition, New York, Freeman

2009-11-30T18:38:24Z

Gregor: New page: Jedrna membrana (jedrna ovojnica) jedrna membrana obdaja jedro celice in tako predstavlja mejo med jedrom in citoplazmo. jedru daje obliko, poleg tega pa mu tudi zagotavlja zaščito pred ...

Jedrna membrana (jedrna ovojnica)
jedrna membrana obdaja jedro celice in tako predstavlja mejo med jedrom in citoplazmo. jedru daje obliko, poleg tega pa mu tudi zagotavlja zaščito pred nevarnimi snovmi iz citoplazme (preprečuje prosto prehajanje ionov in molekul med jedrom in citoplazmo, ki so večji od cca. 40 kDa).
jedrno ovojnico graditi 2 koncentični membrani – notranja in zunanja membrana. Vmes med membranama je medmembranski ali perinuklearni prostor, ki se nadaljuje u lumen endoplazemskega retikuluma. Na zunanji membrani so pritrjeni ribosomi. Zunanja membrana se ponavadi nadaljuje v zrnati endoplazemski retikulum. Na notranjo jedrno membrano se vežeta jedrna lamina in kromatin. Naloga jedrne lamine je da nudi jedrni ovojnici oporo in posledično tudi obliko. V lamini se nahaja le ena vrsta povezovalnih proteinov. To so laminini, ki sodijo med intermediarne filamente. V jedru so trije tipi lamininov (A, B in C). Laminina A in B tvorita 2D mrežo, naloga laminina B pa je, da pritrdi 2D mrežo na notranjo jedrno membrano. Med mitozo se v prometafazi jedrna ovojnica razgradi, ker M-cdk (imenovan tudi MPF) fosforilira jedrno lamino.
Jedrna pora
na številnih mestih na jedrni ovojnici se membrani stikata. tam nastane jedrna pora. Po jedrni ovojnici je okoli 3000 jedrnih por, številka je seveda odvisna od tipa celice in v kateri fazi rasti je . od števila por na jedru je odvisna aktivnost jedra. večje je število por več molekul se lahko hkrati izmenja med citosolom in jedrom.
Jedrna pora je sestavljena iz kompleksnih proteinov, ki omogočajo prehajanje vode, molekul RNA in proteinov iz citoplazme v jedro in obratno. proteine ki gradijo poro imenujemo nukleoporini. Kompleks jedrne pore gradi več vrst nukleoporinov (okoli 30 različnih nukleoporinov plus še nekaj verzij teh proteinov). nukleoporini vsebujejo veliko kratkih aminokislinskih zaporedij, ki so bogata z fenilalaninom in glicinom (FG-zaporedja). Na ta mesta se vežejo importini. Celotna masa proteinskega kompleksa je okoli 80 MDa, kar pomeni da gre za precej velik kompleks. jedrna pora je oktagonalne oblike. V citoplazmo sega 8 filamentov, prav toliko filamentov sega tudi v nukleoplazmo. Slednji filamenti se na koncu povežejo s proteinskim obročem. To strukturo imenujemo jedrni koš.

Jedrni transport
Poteka v obeh smereh, iz jedra in v jedro. V jedro potujejo skozi pore, predvsem proteini jim omogočijo transkripcijo in kondenzacijo (histoni) genskega materiala. Iz jedra pa potujejo v citosol t-RNA, m-RNA in pa ribosomalne podenote.
Selektivnost jedrne ovojnice je pogojena z jedrnimi lokalizacijskimi signali (NLS). obstajata 2 tipa signalov in sicer signalni peptidi in pa signalne krpe. Navadno so ti signali zgrajeni iz enega ali dveh zaporedij, ki sta bogati s lizinom in argininom. Vnos proteinov v jedro je omogočeno, če importini prepoznajo večino jedrnih lokacijskih signalov. za proteine imajo 2 vezavni mesti. So topni v citoplazmi in se vežejo na NLS določenega proteina ter na nukleoporine. importini niso vedno direktno vezani na protein, včasih so vmes med proteinom in importinom še adaptorni proteini. Prenos proteina poteka tako, da FG zaporedja usmerjajo importine na katere so vezani proteini v jedro. Eksport poteka na podoben način kot import, le v obratno smer. Eksportini se vežejo na nuklearni eksportni signal in na nukleoporine. Ko so eksportini v citosolu se odcepijo od proteinskega tovora in se vrnejo v jedro.

BiokemSeminar-SkupineNovica-B09

2009-10-14T18:56:57Z

Gregor: