Wiki FKKT - User contributions [en]

MBT seminarji 2019

2019-05-21T22:30:18Z

IO9433:

'''Seznam seminarjev iz Molekularne biotehnologije v študijskem letu 2018/19'''

Na tej strani je seznam odobrenih člankov za seminar ter povezave do člankov in do povzetkov, ki jih morate objaviti najkasneje do torka do polnoči v tednu, ko imate seminar (v četrtek). Angleški naslov prevedite tudi v slovenščino - to bo naslov povzetka, ki ga objavite na posebni strani, tako kot so to naredili kolegi pred vami (oz. predlani).

Način vnosa:

# The importance of ''Arabidopsis'' glutathione peroxidase 8 for protecting ''Arabidopsis'' plant and ''E. coli'' cells against oxidative stress (A. Gaber; GM Crops & Food 5(1), 2014; http://dx.doi.org/10.4161/gmcr.26979) Pomen glutation peroksidaze 8 iz repnjakovca za zaščito rastline ''Arabidopsis thaliana'' in bakterije ''Escherichia coli'' pred oksidativnim stresom. Janez Novak
(slovenski naslov povežite z novo stranjo, na kateri bo povzetek)

'''Naslovi odobrenih člankov po temah:'''

'''Gensko spremenjene rastline''' (14. marec) 
# Production of functional human interleukin 37 using plants (N. Alqazlan, H. Diao, A. M. Jevnikar, and S. Ma; Plant Cell Rep. 38 (3), Mar. 2019; https://doi.org/10.1007/s00299-019-02377-2). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Proizvodnja_funkcionalnega_%C4%8Dlove%C5%A1kega_IL37_v_rastlinah Proizvodnja funkcionalnega človeškega interlevkina 37 v rastlinah. Špela Malenšek]

'''Gensko spremenjene živali''' (21. marec) 
# Myopia disease mouse models: a missense point mutation (S673G) and a protein-truncating mutation of the ''Zfp644'' mimic human disease phenotype. (K. I. Szczerkowska ''et al.''; Cell Biosci. 9, 2019; https://doi.org/10.1186/s13578-019-0280-4). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Mi%C5%A1ji_modeli_kratkovidnosti:_druga%C4%8Dnopomenska_to%C4%8Dkovna_mutacija_%28S673G%29_in_skraj%C5%A1evalna_mutacija_v_Zfp644_posnemata_fenotip_%C4%8Dlove%C5%A1ke_bolezni Mišji modeli kratkovidnosti: drugačnopomenska točkovna mutacija (S673G) in skrajševalna mutacija v ''Zfp644'' posnemata fenotip človeške bolezni] Rok Miklavčič
# A chicken bioreactor for efficient production of functional cytokines (Herron L.R. ''et al.''; BMC Biotechnol. 18 (1), Dec. 2018; https://doi.org/10.1186/s12896-018-0495-1).[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uporaba_kokošjega_bioreaktorja_za_učinkovito_proizvodnjo_funkcionalnih_citokinov Uporaba kokošjega bioreaktorja za učinkovito proizvodnjo funkcionalnih citokinov] Blaž Lebar
# Influence of a growth hormone transgene on the genetic architecture of growth-related traits: A comparative analysis between transgenic and wild-type coho salmon (M. Kodama, K. A. Naish in R. H. Devlin; Evol Appl. 11(10), 2018; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6231474/). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vpliv_transgena_rastnega_hormona_na_genetsko_arhitekturo_lastnosti_povezanimi_z_rastjo Vpliv transgena rastnega hormona na genetsko arhitekturo lastnosti povezanimi z rastjo: primerjalna analiza transgenega srebrnega lososa in srebrnega lososa divjega tipa] Nuša Kelhar

'''Okolje''' (4. april) 
# Bioremediation of soil long-term contaminated with PAHs by algal-bacterial synergy of Chlorella sp. MM3 and Rhodococcus wratislaviensis strain 9 in slurry phase (S.R.Subashchandrabose, K. Venkateswarlu in K. Venkidusamy; Sci. Total Environ., 2019; https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S004896971835349X). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Bioremediacija_zemlje%2C_dolgotrajno_kontaminirane_s_PAH Bioremediacija zemlje, dolgotrajno kontaminirane s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki z sinergijo alge Chlorella sp. MM3 in seva 9 bakterije Rhodococcus wratislaviensis v suspenziji.] Eva Rajh
# Anaerobic degradation of xenobiotic isophthalate by the fermenting bacterium ''Syntrophorhabdus aromaticivorans'' (M. Junghare, D. Spiteller in B. Schink; ISME J, 2019; https://doi.org/10.1038/s41396-019-0348-5). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Anaerobna_razgradnja_izoftalata_pri_fermentacijski_bakteriji_Syntrophorhabdus_aromaticivorans Anaerobna razgradnja ksenobiotika izoftalata pri fermentirajoči bakteriji ''Syntrophorhabdus aromaticivorans'']. Elvira Boršič
# Biodegradation and toxicity of emerging contaminants: Isolation of an exopolysaccharide-producing ''Sphingomonas sp.'' for ionic liquids bioremediation. (M. Koutinas ''et al.''; J. Haz. Mat. 365, Mar. 2019; https://doi.org/10.1016/j.jhazmat.2018.10.059). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Biorazgradnja_in_toksičnost_nastalih_produktov Biorazgradnja in toksičnost nastalih produktov: izolacija mikroorganizma Sphingomonas MKIV, ki proizvaja eksopolisaharide, za bioremediacijo ionskih tekočin] Katja Dolenc

'''Terapevtski proteini in protitelesa''' (11. april) 
# Constructive approach for synthesis of a functional IgG using a reconstituted cell-free protein synthesis system (S. Murakami ''et al''; Scientific Reports 9, 2019; https://doi.org/10.1038/s41598-018-36691-8). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/U%C4%8Dinkovit_pristop_za_sintezo_funkcionalnega_IgG_z_uporabo_rekonstruiranega_brezceli%C4%8Dnega_sistema_za_sintezo_proteinov Učinkovit pristop za sintezo funkcionalnega IgG z uporabo rekonstruiranega brezceličnega sistema za sintezo proteinov.] Vida Štrancar
# New therapeutic approach for targeting Hippo signalling pathway (L. Dominguez-Berrocal ''et al''; Scientific Reports 9(4771), 2019; https://www.nature.com/articles/s41598-019-41404-w). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Nov_terapevtski_pristop_za_ciljanje_signalne_poti_Hippo Nov terapevtski pristop za ciljanje signalne poti Hippo.] Ana Halužan Vasle
# Use of a design of experiments approach to optimise production of a recombinant antibody fragment in the periplasm of Escherichia coli: selection of signal peptide and optimal growth conditions (Kasli ''et al''. AMB Expr (2019) 9:5; https://doi.org/10.1186/s13568-018-0727-8). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Uporaba_pristopa_načrtovanja_eksperimentov_za_optimizacijo_proizvodnje_rekombinantnega_fragmenta_protitelesa_v_periplazmi_Escherichie_coli:_izbira_signalnega_peptida_in_optimalnih_pogojev_rasti Uporaba pristopa načrtovanja eksperimentov za optimizacijo proizvodnje rekombinantnega fragmenta protitelesa v periplazmi ''Escherichie coli'': izbira signalnega peptida in optimalnih pogojev rasti.] Nina Mavec

'''Diagnostiki in cepiva''' (18. april) 
# A viral-vectored RSV vaccine induces long-lived humoral immunity in cotton rats (J. Grieves, Z. Yin, A. Garcia-Sastre et al.; Vaccine 36(26), 2018; https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2018.04.089) [[Cepivo proti RSV, pripravljeno z virusnim vektorjem, inducira dolgotrajno humoralno imunost pri bombažnih podganah]]. Nina Kobe
# Optimization of a multivalent peptide vaccine for nicotine addiction (D. F. Zeigler, R. Roque, C. H. Clegg; Vaccine 37(12), 2019; https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2019.02.003) [[Optimizacija večvalentnega peptidnega cepiva za nikotinsko odvisnost]]. Iza Oblak
# Design of a Type-1 Diabetes Vaccine Candidate Using Edible Plants Expressing a Major Autoantigen (E. Bertini ''et al''., Front. Plant Sci. 9, 2018 https://doi.org/10.3389/fpls.2018.00572) [[Načrtovanje kandidatnega cepiva za diabetes tipa I s pomočjo užitnih rastlin, ki izražajo pomemben avtoantigen]]. Katarina Petra van Midden

'''LMW učinkovine''' (25. april) 
# Metabolic engineering of ''Escherichia coli'' for de novo biosynthesis of vitamin B12 (H. Fang ''et al.'', Nat Commun. 9(1), 2018 https://doi.org/10.1038/s41467-018-07412-6). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Metabolno_in%C5%BEenirstvo_bakterije_Escherichia_coli_za_de_novo_sintezo_vitamina_B12 Metabolno inženirstvo bakterije ''Escherichia coli'' za ''de novo'' sintezo vitamina B12]. Valentina Novak
# Genome-Wide Mutagenesis Links Multiple Metabolic Pathways with Actinorhodin Production in ''Streptomyces coelicolor'' (Z. Xu ''et al'', Appl. Environ. Microbiol. 85(7), 2019, https://doi.org/10.1128/AEM.03005-18). [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Mutageneza_celotnega_genoma_odkriva_povezave_med_metabolnimi_potmi_in_produkcijo_aktinorhodina_v_Streptomyces_coelicolor Mutageneza celotnega genoma odkriva povezave med metabolnimi potmi in produkcijo aktinorhodina v ''Streptomyces coelicolor''.] David Titovšek
# Cost-effective production of recombinant peptides in ''Escherichia coli'' (A. Gaglione ''et al'', N. Biotechnol. 51, 2019, https://doi.org/10.1016/j.nbt.2019.02.004.) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Stro%C5%A1kovno_u%C4%8Dinkovita_proizvodnja_rekombinantnih_peptidov_v_Escherichia_coli Stroškovno učinkovita proizvodnja rekombinantnih peptidov v ''Escherichia coli''] Bor Klančnik

'''Male molekule in polimeri''' (9. maj) 
# Metabolic engineering of the thermophilic filamentous fungus ''Myceliophthora thermophila'' to produce fumaric acid (S. Gu et al.; Biotechnology for Biofuels, 11(1), 2019; https://doi.org/10.1186/s13068-018-1319-1)[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Metabolni_inženiring_termofilne_filamentozne_glive_Myceliophthora_thermophila_za_proizvodnjo_fumarne_kisline Metabolni inženiring termofilne filamentozne glive ''Myceliophthora thermophila'' za proizvodnjo fumarne kisline]Primož Bembič
# Karin Dobravc Škof

'''Pretvorba biomase in bioenergenti''' (16. maj) 
# Potential of sustainable bioenergy production from ''Synechocystis'' sp. cultivated in wastewater at large scale – A low cost biorefinery approach (V. Ashokkumar, W.-H. Shen, C. Ngamcharussrivichai, E. Agila in F. N. Ani; Energy Conversion and Management 186, 2019; https://doi.org/10.1016/j.enconman.2019.02.056) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Potencial_trajnostne_proizvodnje_bioenergije_iz_Synechocystis_sp.%2C_gojene_v_odpadnih_vodah_v_velikem_merilu_%E2%80%93_pristop_nizkocenovne_biorafinerije Potencial trajnostne proizvodnje bioenergije iz ''Synechocystis'' sp., gojene v odpadnih vodah v velikem merilu – pristop nizkocenovne biorafinerije] Maksimiljan Adamek
# Life-cycle assessment of biofuel production from microalgae via various bioenergy conversion systems (C.-H. Sun ''et al.''; Energy 171, 2019; https://doi.org/10.1016/j.energy.2019.01.074) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Napoved_%C5%BEivljenjskega_cikla_proizvodnje_biogoriva_iz_mikroalg_preko_razli%C4%8Dnih_sistemov_pretvorbe_bioenergije Napoved življenjskega cikla proizvodnje biogoriva iz mikroalg preko različnih sistemov pretvorbe bioenergije] Aljoša Marinko
# ''n''-Butanol and ethanol production from cellulose by ''Clostridium cellulovorans'' overexpressing heterologous aldehyde/alcohol dehydrogenases (T. Bao, J. Zhao, J. Li, X. Liu in S.-T. Yang; Bioresource Technology 285, 2019; https://doi.org/10.1016/j.biortech.2019.121316) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Proizvodnja_n-butanola_in_etanola_iz_celuloze_v_bakteriji_Clostridium_cellulovorans_s_prekomernim_izra%C5%BEanjem_aldehid_in_alkohol_dehidrogenaz Proizvodnja ''n''-butanola in etanola iz celuloze v bakteriji ''Clostridium cellulovorans'' s prekomernim izražanjem aldehid in alkohol dehidrogenaz] Jošt Hočevar

'''Novi pristopi v molekularni biotehnologiji''' (23. maj) 
# Transgenic rhesus monkeys carrying the human MCPH1 gene copies show human-like neoteny of brain development (Shi L, Luo X, Jiang J, Hu T, et al. National Science Review, nwz043, https://doi.org/10.1093/nsr/nwz043)[http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/V_transgenskih_opicah_rhesus%2C_ki_so_prena%C5%A1alke_vstavljenega_%C4%8Dlove%C5%A1kega_gena_MCPH1%2C_je_opazen_podoben_razvoj_mo%C5%BEganov%2C_kot_pri_%C4%8Dloveku V transgenskih opicah rhesus, ki so prenašalke vstavljenega človeškega gena MCPH1, je opazen podoben razvoj možganov, kot pri človeku] Katja Kunčič
# Peter Pečan
# Role of contacts in long-range protein conductance (B. Zhang et al.; PNAS 119 (13), 2019) https://www.pnas.org/content/116/13/5886) [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Vloga_stikov_pri_proteinski_prevodnosti_na_velike_razdalnje Vloga stikov pri proteinski prevodnosti na velike razdalnje] Jaka Kos

'''Rezervni termin''' (30. maj) 
# Mia Žganjar
# Engineering Protein-Secreting Plasma Cells by Homology-Directed Repair in Primary Human B Cells (Hung ''et al.'', Mol Ther. 7;26(2):456-467. <noinclude>https://doi.org/10.1016/j.ymthe.2017.11.012</noinclude>). Inženirstvo spreminjanja plazmatk s popravljanjem primarnih človeških celic B na osnovi homologije. Nives Ražnjević
# Ana Müller

Nazaj na predmet [[Molekularna_biotehnologija]].

V transgenskih opicah rhesus, ki so prenašalke vstavljenega človeškega gena MCPH1, je opazen podoben razvoj možganov, kot pri človeku

2019-05-21T22:23:39Z

IO9433:

Ljudje in drugi primati se med drugim razlikujejo v velikosti in razvoju možganov. Večji možgani, ki se razvijajo na specifičen način, so ljudem omogočili boljše kognitivne sposobnosti, kar daje evolucijsko prednost. Kognicija predstavlja pridobivanje in razumevanje znanja preko misli, izkušenj in čutov.
Pri ljudeh je razvoj možganov upočasnjen, hkrati pa je tudi volumen možganov večji. Zakaj do tega pride? Kakšna je genetska osnova za razlike v možganih med ljudmi in drugimi primati? Zanimiva tarča za študijo tega učinka je gen MCPH1 (mikrocefalin), ki pri ljudeh ob okvarah povzroča mikrocefalijo (manjši možgani) in očitno vpliva, da na normalen razvoj možganov.
Testni subjekti so bile opice rhesus (Macaca mulatta), ki so jim vstavili več kopij človeškega gena MCPH1. S tem naj bi v opicah prišlo do razvoja možganov, ki bi bili bolj podobni človeškim – večji možgani z izboljšano funkcijo glede na možgane v ne-transgenih opicah. V MCPH1 je pri ljudeh tekom evolucije prišlo do zamenjave sedmih aminokislin (oziroma v proteinu, ki ga gen zapisuje).
Za vnos so uporabili lentivirusno transfekcijo (virus SIV, simian immunodeficiency virus). Več kopij so vnesli z namenom, da bi učinek huMCPH1 prevladal nad učinkom endogenega MCPH1. Uspešno so naredili 8 TG opic prve generacije in 3 TG opice druge generacije.
Preiskavo so delali na 8 TG opicah in 12 WT opicah.

Več kopij gena MCPH1 so v opice vstavili z lentivirusom SIV preko injiciranja v embrije. Oocite so pridobili iz superovuliranih samic in jih oplodili in vitro. V vse embrije so uspešno prenesli gene, šlo je za naključno integracijo (značilno za lentiviruse).

== Spremljanje razvoja možganov z MRI ==

Z MRI so pridobili podatke iz katerih so izračunali volumen možganov in posameznih delov možganov. Ugotovili so, da v možgani TG opic niso bili večji kot možgani opic brez huMCPH1. Volumen sive snovi je v TG opicah naraščal počasneje, opazili pa so, da je bilo razmerje sive snovi/cele možgane večje kot pri WT opicah. TG opice so imele tekom razvoja manjši volumen bele snovi. Vse te razlike so se pri približno treh letih starosti izenačile. Spremembe torej niso bile posledica okvar, ampak je do njih prišlo zaradi razlik v razvoju možganov, ki se je pri TG opicah podaljšal. MRI podatki so pokazali še da je pri TG opicah prišlo do kasnejše mielacije živčnih vlaken, kar se zgodi tudi med razvojem človeških možganov.

== Histološka analiza ==

V tkivu frontalnega režnja v prenatalnih in postnatalnih fazah so preverjali prisotnost zrelih in nezrelih celic. Najprej so analizirali zrele nevrone (marker NeuN) in zrele astrocite (marker GFAP) in ugotovili, da je v TG opicah manj zreli nevronov in astrocitov kot v WT opicah. Po analizi prisotnosti nezrelih nevronov (marker DCX) in nezrelih astrocitov (marker FABP) so potrdili, da je v možganih TG več nezrelih celic.

== Transkriptom ==

Transkriptom so pregledali, ker jih je zanimal molekularen mehanizem, ki je vplival na počasnejši razvoj. Pri TG opicah so zaznali večje izražanje MCPH1, s tem da je prišlo do povečanega izražanja huMCPH1 (v primerjavi z endogenim opičjim MCPH1). Poleg tega so ugotovili, da je v možganih prišlo do različnega izražanja genov med TG in WT opicami. 970 genov prenatalno, 1933 genov postnatalno. V TG opicah je prišlo do zaviranja izražanja genov povezanih z zorenjem in diferenciacijo nevronov, kar je skladno s počasnejšim razvojem. Ugotovili so, da je transgen v glavnem zavrl izražanje genov, povezanih z diferenciacijo živčevja in funkcijo sinaps.

== TG opice druge generacije ==

Z uporabo zarodnih celic transgene opice, so naredili še tri transgene opice, ki so jih žrtvovali prenatalno v času največje nevrogeneze pri opicah rhesus. Vse tri so bile prenašalke gena MCPH1. Na istih razvojnih točkah kot TG opice, so žrtvovali še 5 WT opic.
Pri transgenih opicah so zaznali večje izražanje huMCPH1 v primerjavi z endogenim MCPH1. Ponovno so potrdili razlike v izražanju genov. Opazili so tudi zakasnelo izražanje markerjev za diferenciacijo nevronov.

== Analiza vedenja in preverjanje kratkoročnega spomina ==

Ali lahko opažen zakasnel razvoj možganov vpliva tudi na boljše kognitivne sposobnosti? Za odgovor na to vprašanje so najprej analizirali splošno vedenje opic, kjer ni bilo opaznih razlik med TG in WT opicami.
Testirali so še kratkoročni spomin, kjer so se TG opice odrezale bolje od WT opic in so imele tudi krajši odzivni čas. Iz tega so sklepali, da zakasnel razvoj možganov, ki ga povzroči transgen huMCPH1, vpliva na kratkoročni spomin TG opic.

== Zaključek ==

Kljub pričakovanim rezultatom povečanih možganov in izboljšanja kognitivnih sposobnosti, očitno razvoj možganov ni tako preprost, da bi vse te vplive posredoval le en gen. Možgani opic torej niso bili povečani, pri kognitivnih sposobnostih pa je prišlo do izboljšanja kratkoročnega spomina.

V transgenskih opicah rhesus, ki so prenašalke vstavljenega človeškega gena MCPH1, je opazen podoben razvoj možganov, kot pri človeku

2019-05-21T22:21:47Z

IO9433: New page: Ljudje in drugi primati se med drugim razlikujejo v velikosti in razvoju možganov. Večji možgani, ki se razvijajo na specifičen način, so ljudem omogočili boljše kognitivne sposobno...

Optimizacija večvalentnega peptidnega cepiva za nikotinsko odvisnost

2019-04-16T18:41:03Z

IO9433:

Odvisnost od drog je kronična ponavljajoča se bolezen možganov, ki povzroči obsedeno hrepenenje, izgubo nadzora in ponavljajočo rabo drog kljub negativnim posledicam. Motnje zlorabe substanc predstavljajo približno 11 % vseh bolezni na globalni ravni. Odvisnost od nikotina in tobačnih izdelkov je največji vzrok za raka, srčne bolezni in možgansko kap, polovico vseh uporabnikov tobaka pa bo umrlo zaradi svoje razvade. Zaradi pomanjkanja učinkovitih terapij so razvili cepivo za nikotin, ki bi zmanjšalo užitek zaradi nikotina in tako motiviralo uporabnike, da prenehajo z uporabo.

V tej študiji so optimizirali konjugirano večvalentno nikotinsko cepivo.

== Sestava cepiva ==
=== Nosilec ===
Kot nosilec so namesto rekombinantnega proteina uporabili kratek sintetični peptid, ki je bil pridobljen z metodo sinteze proteinov v trdni fazi. Sestavljen je iz dveh funkcionalnih domen – iz domene epitopov B in T celic. Za izboljšanje aktivnosti cepiva so optimizirali aminokislinsko zaporedje v domeni TCE (T celični epitop).

Glavni značilnosti peptida sta: sprožitev blagega odziva protiteles proti nosilcu, ki zmanjša verjetnost za zavrtje nosilca, ter sinteza peptida s haptenom v trdni fazi, ki poenostavi proizvodnjo in izboljša aktivnost antigena.

=== Hapten ===
Testirali so štiri strukturno različne haptene: hapten 1' ((2S)-N,N'-(disulfanedildietan-2,1-diil)bis[4-(2-piridin-3-ilpirolidin-1-il)butanamid]), hapten 3' (''trans''-3-aminometilnikotin), hapten 4 (4-aminopropilnikotin) in hapten 6 (nikotin-6-heksanojska kislina). Ugotovili so, da povzročijo 3-4 hapteni na peptidni monomer optimalni odziv protiteles.

== Imunizacija živali ==
Za imunizacijo so antigen združili z GLA-SE adjuvansom (2% glukopiranozil lipidni adjuvans v skvalenski emulziji). Živali so imunizirali v zadnji kvadriceps na 0., 21. in 43. dan. Mišim in podganam so injicirali 50 in 250 μl cepiva na nogo. Za merjenje odzivov protiteles, ki so specifični za nikotin, so jim na 35. in 56. dan odvzeli serum. Klinične rezultate so izmerili s pomočjo ocenjevalne lestvice od 1 do 5 (0=brez efekta, 1=slabost ali blago neravnovesje, 2=hudo neravnovesje, 3=hipotonija, nezmožnost hoje, 4=drgetanje, blagi napadi, 5=krčeviti napadi).

== Rezultati ==
Rezultate so podajali na osnovi koncentracije induciranih protiteles in relativne avidnosti, sposobnosti vezave nikotina ter prepotovane razdalje živali.

Testirali so razlike v aktivnosti nosilcev, ki so vsebovali posamezen ali zlit TCE. Ugotovili so, da TCE fuzije sinergistično izboljšajo odziv protiteles, medtem ko se relativna avidnost ne razlikuje.

Primerjali so antigensko aktivnost peptidnega P10 in tradicionalnega rekombinantnega proteina CRM197 po konjugaciji s haptenom 1'. Oba sta sprožila podoben odziv protiteles proti nikotinu in podobno avidnost, razlike pa so se pojavile pri odzivu protiteles proti nosilcu. Rezultat je dokazal, da je potencial za zavrtje nosilca z uporabo peptidnih nosilcev znatno zmanjšan.

Ovrednotili so relativno imunogenost vseh štirih haptenov in ugotovili, da sprožijo podoben odziv protiteles, vsi razen haptena 4 pa imajo podobno avidnost in sposobnost vezave nikotina. Preverili so tudi stopnjo navzkrižne reaktivnosti med hapteni, kjer so med haptenom 3' in 4 izmerili 50 % navzkrižno reaktivnost. Večvalentna nikotinska cepiva, ki vsebujejo strukturno različne haptene, prikazujejo pomembno strategijo pri povečanju funkcionalnosti odziva protiteles. Trivalentna formulacija 1'+3'+6 , ki jo sestavljajo hapteni z manj kot 10 % navzkrižno reaktivnostjo, je prikazala skoraj potrojeno učinkovitost proti monovalentnim cepivom.

V tej študiji so potrdili, da odziv protiteles, povzročen pri imuniziranih podganah, učinkovito zmanjša akutno toksičnost nikotina in prepreči vstop nikotina v možgane. Kontrolne živali so že po eni minuti pokazale simptome, ki so segali od hudega neravnovesja pa do napadov, medtem ko so bili ti akutni znaki pri cepljenih živalih znatno zmanjšani. Čeprav je prišlo do eksperimentalnega prekrivanja, so kontrolne živali po izpostavitvi nikotinu pokazale precej slabšo mobilnost kot pa imunizirane podgane.

Na aktivnost cepiva močno vpliva reakcija konjugacije, ki prinese mnogo problemov. Da bi te probleme odpravili, so naredili peptid s haptenom, kjer so med sintezo P10 v trdni fazi dodali aminokisline, ki so bile modificirane s haptenom. Ta peptid je povzročil višji nivo protiteles, bolj enakomerno avidnost in bistveno večjo sposobnost vezave kot konvencionalno konjugiran peptid. Sinteza peptidov s haptenom da bolj homogeno in učinkovito cepivo kot klasično konjugirani nosilci.

== Zaključek ==
Predklinične študije kažejo, da bi bila lahko cepiva, ki so usmerjena proti drogam, varna in učinkovita za zmanjšanje vedenja, ki je povezano z zasvojenostjo. V tej študiji so optimizirali cepivo, ki je induciralo stokrat večjo koncentracijo protiteles pri živalih glede na količino nikotina, izmerjeno v arterijski krvi pri kadilcih. Cepivo je tudi zmanjšalo akutno toksičnost nikotina pri živalih. Ostaja pa izziv, kako sprožiti dovolj veliko koncentracijo protiteles pri človeku, ki bi nevtralizirala odmerek droge.

== Viri ==
D. F. Zeigler, R. Roque, C. H. Clegg; Vaccine 37(12), '''2019'''; https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2019.02.003

Optimizacija večvalentnega peptidnega cepiva za nikotinsko odvisnost

2019-04-16T18:40:12Z

IO9433: Removing all content from page

MBT seminarji 2019

2019-04-16T18:33:22Z

IO9433:

Optimizacija večvalentnega peptidnega cepiva za nikotinsko odvisnost

2019-04-16T18:23:25Z

IO9433: New page: Odvisnost od drog je kronična ponavljajoča se bolezen možganov, ki povzroči obsedeno hrepenenje, izgubo nadzora in ponavljajočo rabo drog kljub negativnim posledicam. Motnje zlorabe s...

MBT seminarji 2019

2019-04-16T11:39:59Z

IO9433:

MBT seminarji 2019

2019-04-16T11:37:36Z

IO9433:

MBT seminarji 2019

2019-03-14T10:00:22Z

IO9433:

MBT seminarji 2019

2019-03-14T09:59:09Z

IO9433:

MBT seminarji 2019

2019-03-14T09:58:50Z

IO9433: