https://wiki.fkkt.uni-lj.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=Ivanastojic 2026-06-23T02:52:57Z User contributions MediaWiki 1.45.3 https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22022 2023-05-11T21:21:59Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>== Uvod ==<br /> Vsi organizmi morajo svoj genom varovati pred poškodbami, vedar hkrati omogočati njegovo<br /> transkripcijo in replikacijo. Za evkarionte in baterije je značilna visoka evolucijska ohranjenost<br /> organizacije DNA znotraj domene. Evkarionti imajo v jedru celice med 10 in 10.000 Mbp DNA. Ta je<br /> organizirana v nukleosome, ki jih tvori histonski oktamer in okoli 147 bp DNA. Več nukleosomov<br /> povezuje povezovalna DNA. Pri bakterijah, ki nimajo izoblikovanega jedra, se DNA nahaja v obliki<br /> nukleoida, krožnega kromosoma dolžine 0.1-10 Mbp v citosolu. Za kompaktiranje in varovanje DNA<br /> uporabljajo ogromno majhnih kationskih pomožnih proteinov oz. z nukleoidom povezanih proteinov<br /> (NAP). Za tretjo življenjsko domeno, arheje, pa je značilna velika raznolikost kompaktiranje dednega<br /> materiala. Pri arhejah pa najdemo tako NAP-je, kot tudi histone. Pomožni proteini so se pri različnih<br /> skupinah arhej, kot so termofili, halofili in acidofili, evolucijsko prilagodili na različna okolja. 4 glavne<br /> vrste proteinov, ki sodelujejo pri organizaciji kromatina pri arhejah so histoni, Alba, Cren7, in Sul7d.<br /> <br /> <br /> == Histoni ==<br /> Do odkritja prvega histona pri arheji Methanothermus fervidus leta 1990 je veljalo, da imajo histone<br /> le evkarionti. Pri M. fervidus kodirata histone 2 gena: HMfA in HMfB, ki lahko oblikujeta homo- in<br /> heterodimere, v nasprotju z evkarionti, pri katerih sta možni le heterodimerni obliki H3-H4 in H2A-<br /> H2B. HMfA in HMfB v raztopini obstajata v dimerni obliki (kot H2A-H2B pri evkariontih), v prisotnosti<br /> DNA pa njuni dimeri tetramerizirajo (kot H3-H4 dimeri). HMfA in HMfB sta kratki zaporedji (okoli 65<br /> AK) in razen značilnega histonskega zvitja nimajo nobenih strukturnih značilnosti, ki jih najdemo pri<br /> evkariontskih različicah (kationski rep, unikatni elemetni sekundarne strukture za stabilizacijo<br /> interkacij med histoni ter histoni in DNA). Z identikifacijo in sekvenciranjem novih vrst arhej so<br /> znanstevniki ugotovili, da večina njihovih genomov kodira histone, podobne HMfA in HMfB v M.<br /> fervidus. Osnovna enota kromatina pri arhejah je analogno evkariontskemu nukleosomu arheosom.<br /> Ta vsebuje od 3 do 5 histonskih dimerov, ki vežejo 90 - 150 bp DNA, povezujejo pa jih izredno kratki<br /> deli povezovalne DNA. Kasneje so sledila tudi odkritja histonov pri drugih vrsath arhej. Pri večini<br /> njihova histonska zaporedja kodirajo ortologe evkariontski H4 družini in so dolga 68 aminokislin.<br /> Razgradnja z mikrokoksko nukleazo je pokazala, da lahko maksimalna velikost arheosoma pri<br /> različnih vrstah arhej variira od 150 -300 bp. Ker pri arhejah zaenkrat še niso odkrili histonskih<br /> šaperonov, združitvenih faktorjev, od ATP odvisnih preureditvenih kompleksov ali drugih pomožnih<br /> proteinov, ki v evkariontih pomagajo pri nadzorovanju velikosti nukleosomov, še ni znano, kako<br /> arheje regulirajo dolžino navite DNA v arheosomih.<br /> <br /> <br /> == Alba ==<br /> Alba je najbolj razširjen arhejski protein za strukturo kromatina. Za razliko od histonov jo lahko<br /> najdemo v vseh treh življenjskih domenah. V arhejah so bili proteini Albe odkriti pod imeni, kot so<br /> Sac10b, Sso10b in Ssh10b. Kristalno strukturo Albe je določil Wardleworth. Struktura tvori dimer in<br /> ima mešano α-spiralo ter β-strukturo z visoko podobnostjo N-terminalni domeni DNaze I.<br /> Dimerizacija se ob vezavi na DNA pojavlja simetrično skozi drugo α-spiralo ter tretjo in četrto β-strukturo <br /> vsakega monomera. Glavne interakcije med dimerom Albe in DNA vključujejo kationske<br /> stranske verige, ki se dotikajo fosfatov vzdolž majhnega žleba DNA. Veliko arhejskih organizmov<br /> kodira dve različni družini Albe, imenovani Alba1 in Alba2, pri čemer se zaporedja med obema precej<br /> razlikujejo. Sam primer je organizem Sulfolobus solfataricus, kjer znaša enakost med proteinoma le<br /> 36%. S spektroskopijo NMR so dokazali, da tvorijo heterodimere v razmerju 1:1. Kristalne strukture<br /> kažejo enak način vezave kot homodimeri. Z EM so lahko videli, da tvorijo homodimeri Alba1 in<br /> heterodimeri Alba1-Alba2 podobne filamente na DNA. Razlike v fenotipu so bile opazne pri višjih<br /> razmerjih, kjer so heterodimeri tvorili kondenzirane oblike kromatina, homodimeri pa debele<br /> filamente. Ugotovili so, da sodelujejo homodimeri Alba1 kooperativno z DNA fragmenti, medtem ko<br /> heterodimeri ne kažejo enakega. Bolj učinkovito oblaganje DNA s homodimeri je torej neposredna<br /> posledica kooperativne vezave. Alba proteini kažejo pri različnih vrstah različno stopnjo specifičnosti<br /> zaporedja DNA. Na splošno velja, da izražajo homologi pri hipertermofilnih vrstah malo ali nič<br /> specifičnosti, nasprotno pa se homolog v mezofilni vrsti, Methanococcus maripaludis, selektivno<br /> veže na specifične lokacije po genomu. Medtem ko histoni drastično ukrivijo in ovijejo DNA v<br /> arheosome, Alba obloži DNA ter tvori rigidne kromatinske filamente. Ob prisotnosti Albe se lahko<br /> lokalna kondenzacija kromatina z arheosomi zmanjša, kar kaže, da tekmuje s histoni za vezavo na<br /> DNA. Alba je edinstvena tudi po tem, da se dobro veže na RNA duplekse, hkrati pa lahko olajša<br /> presnovo RNA. Znanstveniki menijo, da lahko Alba deluje tudi kot šaperon za molekule RNA.<br /> <br /> <br /> <br /> == Cren7 ==<br /> Poleg široko razširjenih proteinov, ki so odgovorni za strukturo kromatina, so nekatere arheje razvile<br /> tudi druge proteine, ki pomagajo strukturirati njihov genom. Cren7 je bil prvič identificiran leta 2008<br /> preko izločanja v Sulfolobus solfataricus kot povezovalni partner Sul7d. Je majhen in zelo ohranjen<br /> protein, ki predstavlja skoraj 1% celotnega. Znanstveniki so pokazali, da veže raje dvoverižno DNA, jo<br /> stabilizira proti toplotni denaturaciji in jo omejuje v negativne zavoje. Prva NMR struktura Cren7, ki<br /> jo jasno opredeljujejo kot SH3-domenski protein, je sestavljena iz petih β-verig, povezanih s štirimi<br /> zankami. To je dokazalo sposobnost Cren7 za upogibanje DNA pri 50°. Struktura je tudi poudarila<br /> pomembnost interakcije med β3-4 zanko in DNA preko stikov z manjšim žlebom. Izbris zanke je<br /> privedel do 60-kratnega zmanjšanja vezave na DNA. Za nadaljnjo raziskavo so izvedli simulacije<br /> molekularne dinamike na kristalnih strukturah Cren7, vezanih na DNA. Rezultati so pokazali, da je<br /> zanka β3-4 Cren7 pri vezavi močno stabilizirana. Simulacije tudi poudarjajo pomembnost ostankov,<br /> ki so ključni pri vezavi. Pri nadaljnjih študijah so uporabili proste energije razkroja in mutacije, da bi<br /> ugotovili, kako se vsak posamezen ostanek veže na DNA. Večina energije je prišla iz nepolarnih<br /> medsebojnih učinkov. Nazadnje so določili kristalno strukturo Cren7, ki je bil vezan na fragmente<br /> DNA, dolžine 18 in 20 bp. Strukture so razkrile dve lastnosti kromatina. Monomeri Cren7 se vežejo<br /> na DNA na nasprotnih straneh, kar preprečuje stik med njimi. Prav tako ustvari Cren7 neprekinjen S-oblikovan <br /> filament DNA in ima prednost za AT bogato DNA. Pri visokih koncentracijah proteina je<br /> Cren7 sposoben močno stisniti DNA preko vezi, v katerih se vežejo proteini z oddaljenimi monomeri,<br /> da ustvarijo visoko kondenzirana jedra.<br /> <br /> <br /> == Sul7d ==<br /> Hipertermofilne arheje iz rodu Sulfolobus sintetizirajo velike količine male, enostavne, DNA vezujoče<br /> proteine. Ti proteini, ki so pod skupnim imenom poznani kot Sul7d proteini, so bili v zadnjih treh<br /> desetletjih natančno raziskani. Proteini vežejo dvojno vijačnico DNA kot monomeri z malo zaporedno<br /> specifičnostjo. Vezava Sul7d proteina poviša temperaturni prag denaturacije DNA za celo do 40<br /> stopinj celzija. Prav tako Sul7d katalizirajo ponovno spajanje komplementarnih enojnih verig DNA pri<br /> visoki temperature in omejujejo negativno dvojno zvito DNA. Do danes je bila struktura nekaterih<br /> Sul7d proteinov že določena. Organizirani naj bi bili v strukturo podobno SH3 z beta sodčkom. Pri<br /> DNA-proteinskih kompleksih Sul7d veže DNA v malem žlebu. Dva hidrofobna ostanka Val26 in Met29<br /> sta vrinjena med bazne pare in tvorita ostro odprtino med baznimi pari v dvojni vijačnici. Odvijanje in<br /> prepogibanje DNA pa naj bi Sul7d strukturno omogočalo omejevanje dodatnega zvitja DNA. Sul7d<br /> proteini so v nekaterih rodih tudi monometilirani, vendar metilacija ne vpliva na afiniteto vezave<br /> Sul7d proteinov na DNA, saj metilirani lizinski aminokislinski ostanki najverjetneje niso locirani na<br /> mestih, kjer se Sul7d proteini vežejo na DNA. Številčnost Sul7d v celici skupaj z njihovo zmožnostjo<br /> nespecifične vezave in preprečevanjem dodatno zvite DNA, nam namiguje na njihovo pomembno<br /> vlogo pri kompaktiranju DNA in kromosomski organizaciji. Ta namigovanja so skladna z ugotovitvami,<br /> da Sul7d kompaktira sproščeno in pozivitno zvito DNA, ter stabilirizira dvojno zvito DNA. Sul7d<br /> proteini so tako zelo pomembni za ohranjanje DNA pri hipertermofilnih arhejah.<br /> <br /> <br /> == Višje ravni organizacije DNA ==<br /> Poleg lokalnega zvitja DNA igrajo zelo pomembno vlogo tudi višje ravni organizacije kromatina. Pri<br /> arheji Sulfolobus je genom organiziran v dva kompartmenta. Kot pri evkariontih se razlikujeta glede<br /> na nivo genske ekspresije: A kompartment je aktiven kromatin, ki vsebuje predvsem vzdrževalne<br /> gene, B kompartment pa manj aktiven kromatih, kjer se nahajajo neesencialni geni, ki se izražajo le v<br /> določenih okoliščinah. Za organizacijo kromatina na višjih nivojih so pri bakterijah in arhejah ključni<br /> proteinski kompleksi iz družine SMC (strukturno vzdrževanje kromosomov), kot so kohezini in<br /> kondenzini. Pri različnih vrstah arhej so odkrili več homologov tem proteinom, vendar so njihove<br /> molekularne fukncije zaenkrat zelo slabo raziskane. Pri Sulfolobus je za organizacijo ključen SMC-ju<br /> podoben protein koalescin, ki se veže na transkripcijsko manj aktivne dele kromatina ter z<br /> vzpodbujanjem njihovega zlitja pomaga pri kompartemizaciji genoma.<br /> <br /> Povečanje koncentracije koalescina v celici povzroči večjo kompartmentizacijo genoma, s tem pa<br /> večje utišanje genov v B kompartmentu in povečanje izražanja genov v A kompartmentu. Kot odziv<br /> na stresne pogoje pa so arheje Sulfolobus zmožne zmanjšati kompartmentizacijo in s tem povečati<br /> izražanje genov iz B kompartmenta. Pravilno delovanje dinamičnega sistema za spreminjanje<br /> genoma je pomembno za oblikovanje višje strukture kromosomov in pravilen odziv celice na<br /> spremembe v okolju.<br /> <br /> <br /> == Zaključek ==<br /> Vsaka vrsta arheje se je prilagodila na življensko okolje na svoj način in skladno s tem se je prilagodil<br /> tudi način kompaktiranja dednega materiala. Ker arheje živijo v zelo različnih in tudi ekstremnih<br /> okoljih, je za njih značilna velika raznolikost načinov organizacije DNA. Kompaktiranje dednega<br /> materiala je odvisno od pomožnih proteinov, ki pri tem pomagajo. Prva skupina proteinov, ki jih prav<br /> tako kot evkarionti sintetizirajo tudi nekatere vrste arhej so histoni, ki navijajo in organizirajo DNA v<br /> kompaktne arheosome. Alba proteini so najbolj razširjeni arhejski proteini za strukturo kormatina in<br /> so prisotni v vseh treh življenskih domenah. Obložijo DNA in tvorijo rigidne kromatinske filamente s<br /> kooperativno vezavo na dva nepovezana dela verige DNA. Alba proteini tekmujejo s histoni za<br /> vezavo na DNA, njihova specifičnost vezave pa se razlikuje med različnimi vrstami arhej. Manj<br /> razširjeni so Cren proteini, ki predvsem zaščitijo dedni material pred toplotno denaturacijo. Tudi<br /> Sul7d so pomožni proteini pomembni pri hipertermofilnih arhejah. Katalizirajo ponovno spajanje<br /> komplementarenih enojnih verig in omejujejo dodatno zvitje DNA. Pri arhejah so podobno kot pri<br /> evkariontih znanstveniki opazili višjo raven organizacije kromatina. Kromatin naj bi arheje<br /> organizirale v dva različna kompartmenta, ki se med seboj razlikujeta glede na vrsto genov, ki jih<br /> kodirata. Prvi kompartment kodira gene pomembne za rast in normalno delovanje celice, drugi pa<br /> kodira gene pomembne za odziv arhej na spremembo pogojev v okolju. Prepisovanje genov, je tako<br /> lahko ob ugodnih pogojih v okolju povečano v prvem kompartmentu in hkrati utišano v drugem, kar<br /> omogoča hitrejšo sintezo proteinov pomembnih za rast arhej. Ob spremembi pogojev pa je zaradi<br /> delitve genoma na kompartmente omogočeni hitrejše prepisovanje genov iz drugega kompartmenta<br /> in s tem hitrejši odziv arhej na spremembo. Dinamično deljenje genoma na kompartmente je tako<br /> kljunega pomena za preživetje in rast arhej.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> [1] Shawn P. Laursen, Samuel Bowerman, Karolin Luger. “Archaea: the final frontier of<br /> chromatin.” Journal of Molecular Biology (Marec 19, 2021).<br /> https://doi.org/10.1016/j.jmb.2020.166791.<br /> <br /> [2] Naomichi Takemata and Stephen D. Bell. “Emerging views of genome organization in<br /> Archaea.” Journal of Cell Science (Maj 18, 2020). https://doi.org/10.1242/jcs.243782.<br /> <br /> [3] Zhang, ZhenFeng, et al. “Archaeal Chromatin Proteins - Science China Life<br /> Sciences.” SpringerLink, Science China Press (Junij 27, 2012).<br /> https://link.springer.com/article/10.1007/s11427-012-4322-y.<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22021 2023-05-11T21:20:26Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>== Uvod ==<br /> Vsi organizmi morajo svoj genom varovati pred poškodbami, vedar hkrati omogočati njegovo<br /> transkripcijo in replikacijo. Za evkarionte in baterije je značilna visoka evolucijska ohranjenost<br /> organizacije DNA znotraj domene. Evkarionti imajo v jedru celice med 10 in 10.000 Mbp DNA. Ta je<br /> organizirana v nukleosome, ki jih tvori histonski oktamer in okoli 147 bp DNA. Več nukleosomov<br /> povezuje povezovalna DNA. Pri bakterijah, ki nimajo izoblikovanega jedra, se DNA nahaja v obliki<br /> nukleoida, krožnega kromosoma dolžine 0.1-10 Mbp v citosolu. Za kompaktiranje in varovanje DNA<br /> uporabljajo ogromno majhnih kationskih pomožnih proteinov oz. z nukleoidom povezanih proteinov<br /> (NAP). Za tretjo življenjsko domeno, arheje, pa je značilna velika raznolikost kompaktiranje dednega<br /> materiala. Pri arhejah pa najdemo tako NAP-je, kot tudi histone. Pomožni proteini so se pri različnih<br /> skupinah arhej, kot so termofili, halofili in acidofili, evolucijsko prilagodili na različna okolja. 4 glavne<br /> vrste proteinov, ki sodelujejo pri organizaciji kromatina pri arhejah so histoni, Alba, Cren7, in Sul7d.<br /> <br /> <br /> == Histoni ==<br /> Do odkritja prvega histona pri arheji Methanothermus fervidus leta 1990 je veljalo, da imajo histone<br /> le evkarionti. Pri M. fervidus kodirata histone 2 gena: HMfA in HMfB, ki lahko oblikujeta homo- in<br /> heterodimere, v nasprotju z evkarionti, pri katerih sta možni le heterodimerni obliki H3-H4 in H2A-<br /> H2B. HMfA in HMfB v raztopini obstajata v dimerni obliki (kot H2A-H2B pri evkariontih), v prisotnosti<br /> DNA pa njuni dimeri tetramerizirajo (kot H3-H4 dimeri). HMfA in HMfB sta kratki zaporedji (okoli 65<br /> AK) in razen značilnega histonskega zvitja nimajo nobenih strukturnih značilnosti, ki jih najdemo pri<br /> evkariontskih različicah (kationski rep, unikatni elemetni sekundarne strukture za stabilizacijo<br /> interkacij med histoni ter histoni in DNA). Z identikifacijo in sekvenciranjem novih vrst arhej so<br /> znanstevniki ugotovili, da večina njihovih genomov kodira histone, podobne HMfA in HMfB v M.<br /> fervidus. Osnovna enota kromatina pri arhejah je analogno evkariontskemu nukleosomu arheosom.<br /> Ta vsebuje od 3 do 5 histonskih dimerov, ki vežejo 90 - 150 bp DNA, povezujejo pa jih izredno kratki<br /> deli povezovalne DNA. Kasneje so sledila tudi odkritja histonov pri drugih vrsath arhej. Pri večini<br /> njihova histonska zaporedja kodirajo ortologe evkariontski H4 družini in so dolga 68 aminokislin.<br /> Razgradnja z mikrokoksko nukleazo je pokazala, da lahko maksimalna velikost arheosoma pri<br /> različnih vrstah arhej variira od 150 -300 bp. Ker pri arhejah zaenkrat še niso odkrili histonskih<br /> šaperonov, združitvenih faktorjev, od ATP odvisnih preureditvenih kompleksov ali drugih pomožnih<br /> proteinov, ki v evkariontih pomagajo pri nadzorovanju velikosti nukleosomov, še ni znano, kako<br /> arheje regulirajo dolžino navite DNA v arheosomih.<br /> <br /> <br /> == Alba ==<br /> Alba je najbolj razširjen arhejski protein za strukturo kromatina. Za razliko od histonov jo lahko<br /> najdemo v vseh treh življenjskih domenah. V arhejah so bili proteini Albe odkriti pod imeni, kot so<br /> Sac10b, Sso10b in Ssh10b. Kristalno strukturo Albe je določil Wardleworth. Struktura tvori dimer in<br /> ima mešano α-spiralo ter β-strukturo z visoko podobnostjo N-terminalni domeni DNaze I.<br /> Dimerizacija se ob vezavi na DNA pojavlja simetrično skozi drugo α-spiralo ter tretjo in četrto β-strukturo <br /> vsakega monomera. Glavne interakcije med dimerom Albe in DNA vključujejo kationske<br /> stranske verige, ki se dotikajo fosfatov vzdolž majhnega žleba DNA. Veliko arhejskih organizmov<br /> kodira dve različni družini Albe, imenovani Alba1 in Alba2, pri čemer se zaporedja med obema precej<br /> razlikujejo. Sam primer je organizem Sulfolobus solfataricus, kjer znaša enakost med proteinoma le<br /> 36%. S spektroskopijo NMR so dokazali, da tvorijo heterodimere v razmerju 1:1. Kristalne strukture<br /> kažejo enak način vezave kot homodimeri. Z EM so lahko videli, da tvorijo homodimeri Alba1 in<br /> heterodimeri Alba1-Alba2 podobne filamente na DNA. Razlike v fenotipu so bile opazne pri višjih<br /> razmerjih, kjer so heterodimeri tvorili kondenzirane oblike kromatina, homodimeri pa debele<br /> filamente. Ugotovili so, da sodelujejo homodimeri Alba1 kooperativno z DNA fragmenti, medtem ko<br /> heterodimeri ne kažejo enakega. Bolj učinkovito oblaganje DNA s homodimeri je torej neposredna<br /> posledica kooperativne vezave. Alba proteini kažejo pri različnih vrstah različno stopnjo specifičnosti<br /> zaporedja DNA. Na splošno velja, da izražajo homologi pri hipertermofilnih vrstah malo ali nič<br /> specifičnosti, nasprotno pa se homolog v mezofilni vrsti, Methanococcus maripaludis, selektivno<br /> veže na specifične lokacije po genomu. Medtem ko histoni drastično ukrivijo in ovijejo DNA v<br /> arheosome, Alba obloži DNA ter tvori rigidne kromatinske filamente. Ob prisotnosti Albe se lahko<br /> lokalna kondenzacija kromatina z arheosomi zmanjša, kar kaže, da tekmuje s histoni za vezavo na<br /> DNA. Alba je edinstvena tudi po tem, da se dobro veže na RNA duplekse, hkrati pa lahko olajša<br /> presnovo RNA. Znanstveniki menijo, da lahko Alba deluje tudi kot šaperon za molekule RNA.<br /> <br /> <br /> <br /> == Cren7 ==<br /> Poleg široko razširjenih proteinov, ki so odgovorni za strukturo kromatina, so nekatere arheje razvile<br /> tudi druge proteine, ki pomagajo strukturirati njihov genom. Cren7 je bil prvič identificiran leta 2008<br /> preko izločanja v Sulfolobus solfataricus kot povezovalni partner Sul7d. Je majhen in zelo ohranjen<br /> protein, ki predstavlja skoraj 1% celotnega. Znanstveniki so pokazali, da veže raje dvoverižno DNA, jo<br /> stabilizira proti toplotni denaturaciji in jo omejuje v negativne zavoje. Prva NMR struktura Cren7, ki<br /> jo jasno opredeljujejo kot SH3-domenski protein, je sestavljena iz petih β-verig, povezanih s štirimi<br /> zankami. To je dokazalo sposobnost Cren7 za upogibanje DNA pri 50°. Struktura je tudi poudarila<br /> pomembnost interakcije med β3-4 zanko in DNA preko stikov z manjšim žlebom. Izbris zanke je<br /> privedel do 60-kratnega zmanjšanja vezave na DNA. Za nadaljnjo raziskavo so izvedli simulacije<br /> molekularne dinamike na kristalnih strukturah Cren7, vezanih na DNA. Rezultati so pokazali, da je<br /> zanka β3-4 Cren7 pri vezavi močno stabilizirana. Simulacije tudi poudarjajo pomembnost ostankov,<br /> ki so ključni pri vezavi. Pri nadaljnjih študijah so uporabili proste energije razkroja in mutacije, da bi<br /> ugotovili, kako se vsak posamezen ostanek veže na DNA. Večina energije je prišla iz nepolarnih<br /> medsebojnih učinkov. Nazadnje so določili kristalno strukturo Cren7, ki je bil vezan na fragmente<br /> DNA, dolžine 18 in 20 bp. Strukture so razkrile dve lastnosti kromatina. Monomeri Cren7 se vežejo<br /> na DNA na nasprotnih straneh, kar preprečuje stik med njimi. Prav tako ustvari Cren7 neprekinjen S-oblikovan <br /> filament DNA in ima prednost za AT bogato DNA. Pri visokih koncentracijah proteina je<br /> Cren7 sposoben močno stisniti DNA preko vezi, v katerih se vežejo proteini z oddaljenimi monomeri,<br /> da ustvarijo visoko kondenzirana jedra.<br /> <br /> <br /> == Sul7d ==<br /> Hipertermofilne arheje iz rodu Sulfolobus sintetizirajo velike količine male, enostavne, DNA vezujoče<br /> proteine. Ti proteini, ki so pod skupnim imenom poznani kot Sul7d proteini, so bili v zadnjih treh<br /> desetletjih natančno raziskani. Proteini vežejo dvojno vijačnico DNA kot monomeri z malo zaporedno<br /> specifičnostjo. Vezava Sul7d proteina poviša temperaturni prag denaturacije DNA za celo do 40<br /> stopinj celzija. Prav tako Sul7d katalizirajo ponovno spajanje komplementarnih enojnih verig DNA pri<br /> visoki temperature in omejujejo negativno dvojno zvito DNA. Do danes je bila struktura nekaterih<br /> Sul7d proteinov že določena. Organizirani naj bi bili v strukturo podobno SH3 z beta sodčkom. Pri<br /> DNA-proteinskih kompleksih Sul7d veže DNA v malem žlebu. Dva hidrofobna ostanka Val26 in Met29<br /> sta vrinjena med bazne pare in tvorita ostro odprtino med baznimi pari v dvojni vijačnici. Odvijanje in<br /> prepogibanje DNA pa naj bi Sul7d strukturno omogočalo omejevanje dodatnega zvitja DNA. Sul7d<br /> proteini so v nekaterih rodih tudi monometilirani, vendar metilacija ne vpliva na afiniteto vezave<br /> Sul7d proteinov na DNA, saj metilirani lizinski aminokislinski ostanki najverjetneje niso locirani na<br /> mestih, kjer se Sul7d proteini vežejo na DNA. Številčnost Sul7d v celici skupaj z njihovo zmožnostjo<br /> nespecifične vezave in preprečevanjem dodatno zvite DNA, nam namiguje na njihovo pomembno<br /> vlogo pri kompaktiranju DNA in kromosomski organizaciji. Ta namigovanja so skladna z ugotovitvami,<br /> da Sul7d kompaktira sproščeno in pozivitno zvito DNA, ter stabilirizira dvojno zvito DNA. Sul7d<br /> proteini so tako zelo pomembni za ohranjanje DNA pri hipertermofilnih arhejah.<br /> <br /> <br /> == Višje ravni organizacije DNA ==<br /> Poleg lokalnega zvitja DNA igrajo zelo pomembno vlogo tudi višje ravni organizacije kromatina. Pri<br /> arheji Sulfolobus je genom organiziran v dva kompartmenta. Kot pri evkariontih se razlikujeta glede<br /> na nivo genske ekspresije: A kompartment je aktiven kromatin, ki vsebuje predvsem vzdrževalne<br /> gene, B kompartment pa manj aktiven kromatih, kjer se nahajajo neesencialni geni, ki se izražajo le v<br /> določenih okoliščinah. Za organizacijo kromatina na višjih nivojih so pri bakterijah in arhejah ključni<br /> proteinski kompleksi iz družine SMC (strukturno vzdrževanje kromosomov), kot so kohezini in<br /> kondenzini. Pri različnih vrstah arhej so odkrili več homologov tem proteinom, vendar so njihove<br /> molekularne fukncije zaenkrat zelo slabo raziskane. Pri Sulfolobus je za organizacijo ključen SMC-ju<br /> podoben protein koalescin, ki se veže na transkripcijsko manj aktivne dele kromatina ter z<br /> vzpodbujanjem njihovega zlitja pomaga pri kompartemizaciji genoma.<br /> <br /> Povečanje koncentracije koalescina v celici povzroči večjo kompartmentizacijo genoma, s tem pa<br /> večje utišanje genov v B kompartmentu in povečanje izražanja genov v A kompartmentu. Kot odziv<br /> na stresne pogoje pa so arheje Sulfolobus zmožne zmanjšati kompartmentizacijo in s tem povečati<br /> izražanje genov iz B kompartmenta. Pravilno delovanje dinamičnega sistema za spreminjanje<br /> genoma je pomembno za oblikovanje višje strukture kromosomov in pravilen odziv celice na<br /> spremembe v okolju.<br /> <br /> <br /> == Zaključek ==<br /> Vsaka vrsta arheje se je prilagodila na življensko okolje na svoj način in skladno s tem se je prilagodil<br /> tudi način kompaktiranja dednega materiala. Ker arheje živijo v zelo različnih in tudi ekstremnih<br /> okoljih, je za njih značilna velika raznolikost načinov organizacije DNA. Kompaktiranje dednega<br /> materiala je odvisno od pomožnih proteinov, ki pri tem pomagajo. Prva skupina proteinov, ki jih prav<br /> tako kot evkarionti sintetizirajo tudi nekatere vrste arhej so histoni, ki navijajo in organizirajo DNA v<br /> kompaktne arheosome. Alba proteini so najbolj razširjeni arhejski proteini za strukturo kormatina in<br /> so prisotni v vseh treh življenskih domenah. Obložijo DNA in tvorijo rigidne kromatinske filamente s<br /> kooperativno vezavo na dva nepovezana dela verige DNA. Alba proteini tekmujejo s histoni za<br /> vezavo na DNA, njihova specifičnost vezave pa se razlikuje med različnimi vrstami arhej. Manj<br /> razširjeni so Cren proteini, ki predvsem zaščitijo dedni material pred toplotno denaturacijo. Tudi<br /> Sul7d so pomožni proteini pomembni pri hipertermofilnih arhejah. Katalizirajo ponovno spajanje<br /> komplementarenih enojnih verig in omejujejo dodatno zvitje DNA. Pri arhejah so podobno kot pri<br /> evkariontih znanstveniki opazili višjo raven organizacije kromatina. Kromatin naj bi arheje<br /> organizirale v dva različna kompartmenta, ki se med seboj razlikujeta glede na vrsto genov, ki jih<br /> kodirata. Prvi kompartment kodira gene pomembne za rast in normalno delovanje celice, drugi pa<br /> kodira gene pomembne za odziv arhej na spremembo pogojev v okolju. Prepisovanje genov, je tako<br /> lahko ob ugodnih pogojih v okolju povečano v prvem kompartmentu in hkrati utišano v drugem, kar<br /> omogoča hitrejšo sintezo proteinov pomembnih za rast arhej. Ob spremembi pogojev pa je zaradi<br /> delitve genoma na kompartmente omogočeni hitrejše prepisovanje genov iz drugega kompartmenta<br /> in s tem hitrejši odziv arhej na spremembo. Dinamično deljenje genoma na kompartmente je tako<br /> kljunega pomena za preživetje in rast arhej.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> [1] Shawn P. Laursen, Samuel Bowerman, Karolin Luger. “Archaea: the final frontier of<br /> chromatin.” Journal of Molecular Biology (Marec 19, 2021).<br /> https://doi.org/10.1016/j.jmb.2020.166791.<br /> <br /> [2] Naomichi Takemata and Stephen D. Bell. “Emerging views of genome organization in<br /> Archaea.” Journal of Cell Science (Maj 18, 2020). https://doi.org/10.1242/jcs.243782.<br /> <br /> [3] Zhang, ZhenFeng, et al. “Archaeal Chromatin Proteins - Science China Life<br /> Sciences.” SpringerLink, Science China Press (27 June 2012).<br /> https://link.springer.com/article/10.1007/s11427-012-4322-y.<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22020 2023-05-11T20:49:47Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>== Uvod ==<br /> Vsi organizmi morajo svoj genom varovati pred poškodbami, vedar hkrati omogočati njegovo<br /> transkripcijo in replikacijo. Za evkarionte in baterije je značilna visoka evolucijska ohranjenost<br /> organizacije DNA znotraj domene. Evkarionti imajo v jedru celice med 10 in 10.000 Mbp DNA. Ta je<br /> organizirana v nukleosome, ki jih tvori histonski oktamer in okoli 147 bp DNA. Več nukleosomov<br /> povezuje povezovalna DNA. Pri bakterijah, ki nimajo izoblikovanega jedra, se DNA nahaja v obliki<br /> nukleoida, krožnega kromosoma dolžine 0.1-10 Mbp v citosolu. Za kompaktiranje in varovanje DNA<br /> uporabljajo ogromno majhnih kationskih pomožnih proteinov oz. z nukleoidom povezanih proteinov<br /> (NAP). Za tretjo življenjsko domeno, arheje, pa je značilna velika raznolikost kompaktiranje dednega<br /> materiala. Pri arhejah pa najdemo tako NAP-je, kot tudi histone. Pomožni proteini so se pri različnih<br /> skupinah arhej, kot so termofili, halofili in acidofili, evolucijsko prilagodili na različna okolja. 4 glavne<br /> vrste proteinov, ki sodelujejo pri organizaciji kromatina pri arhejah so histoni, Alba, Cren7, in Sul7d.<br /> <br /> <br /> == Histoni ==<br /> Do odkritja prvega histona pri arheji Methanothermus fervidus leta 1990 je veljalo, da imajo histone<br /> le evkarionti. Pri M. fervidus kodirata histone 2 gena: HMfA in HMfB, ki lahko oblikujeta homo- in<br /> heterodimere, v nasprotju z evkarionti, pri katerih sta možni le heterodimerni obliki H3-H4 in H2A-<br /> H2B. HMfA in HMfB v raztopini obstajata v dimerni obliki (kot H2A-H2B pri evkariontih), v prisotnosti<br /> DNA pa njuni dimeri tetramerizirajo (kot H3-H4 dimeri). HMfA in HMfB sta kratki zaporedji (okoli 65<br /> AK) in razen značilnega histonskega zvitja nimajo nobenih strukturnih značilnosti, ki jih najdemo pri<br /> evkariontskih različicah (kationski rep, unikatni elemetni sekundarne strukture za stabilizacijo<br /> interkacij med histoni ter histoni in DNA). Z identikifacijo in sekvenciranjem novih vrst arhej so<br /> znanstevniki ugotovili, da večina njihovih genomov kodira histone, podobne HMfA in HMfB v M.<br /> fervidus. Osnovna enota kromatina pri arhejah je analogno evkariontskemu nukleosomu arheosom.<br /> Ta vsebuje od 3 do 5 histonskih dimerov, ki vežejo 90 - 150 bp DNA, povezujejo pa jih izredno kratki<br /> deli povezovalne DNA. Kasneje so sledila tudi odkritja histonov pri drugih vrsath arhej. Pri večini<br /> njihova histonska zaporedja kodirajo ortologe evkariontski H4 družini in so dolga 68 aminokislin.<br /> Razgradnja z mikrokoksko nukleazo je pokazala, da lahko maksimalna velikost arheosoma pri<br /> različnih vrstah arhej variira od 150 -300 bp. Ker pri arhejah zaenkrat še niso odkrili histonskih<br /> šaperonov, združitvenih faktorjev, od ATP odvisnih preureditvenih kompleksov ali drugih pomožnih<br /> proteinov, ki v evkariontih pomagajo pri nadzorovanju velikosti nukleosomov, še ni znano, kako<br /> arheje regulirajo dolžino navite DNA v arheosomih.<br /> <br /> <br /> == Alba ==<br /> Alba je najbolj razširjen arhejski protein za strukturo kromatina. Za razliko od histonov jo lahko<br /> najdemo v vseh treh življenjskih domenah. V arhejah so bili proteini Albe odkriti pod imeni, kot so<br /> Sac10b, Sso10b in Ssh10b. Kristalno strukturo Albe je določil Wardleworth. Struktura tvori dimer in<br /> ima mešano α-spiralo ter β-strukturo z visoko podobnostjo N-terminalni domeni DNaze I.<br /> Dimerizacija se ob vezavi na DNA pojavlja simetrično skozi drugo α-spiralo ter tretjo in četrto β-strukturo <br /> vsakega monomera. Glavne interakcije med dimerom Albe in DNA vključujejo kationske<br /> stranske verige, ki se dotikajo fosfatov vzdolž majhnega žleba DNA. Veliko arhejskih organizmov<br /> kodira dve različni družini Albe, imenovani Alba1 in Alba2, pri čemer se zaporedja med obema precej<br /> razlikujejo. Sam primer je organizem Sulfolobus solfataricus, kjer znaša enakost med proteinoma le<br /> 36%. S spektroskopijo NMR so dokazali, da tvorijo heterodimere v razmerju 1:1. Kristalne strukture<br /> kažejo enak način vezave kot homodimeri. Z EM so lahko videli, da tvorijo homodimeri Alba1 in<br /> heterodimeri Alba1-Alba2 podobne filamente na DNA. Razlike v fenotipu so bile opazne pri višjih<br /> razmerjih, kjer so heterodimeri tvorili kondenzirane oblike kromatina, homodimeri pa debele<br /> filamente. Ugotovili so, da sodelujejo homodimeri Alba1 kooperativno z DNA fragmenti, medtem ko<br /> heterodimeri ne kažejo enakega. Bolj učinkovito oblaganje DNA s homodimeri je torej neposredna<br /> posledica kooperativne vezave. Alba proteini kažejo pri različnih vrstah različno stopnjo specifičnosti<br /> zaporedja DNA. Na splošno velja, da izražajo homologi pri hipertermofilnih vrstah malo ali nič<br /> specifičnosti, nasprotno pa se homolog v mezofilni vrsti, Methanococcus maripaludis, selektivno<br /> veže na specifične lokacije po genomu. Medtem ko histoni drastično ukrivijo in ovijejo DNA v<br /> arheosome, Alba obloži DNA ter tvori rigidne kromatinske filamente. Ob prisotnosti Albe se lahko<br /> lokalna kondenzacija kromatina z arheosomi zmanjša, kar kaže, da tekmuje s histoni za vezavo na<br /> DNA. Alba je edinstvena tudi po tem, da se dobro veže na RNA duplekse, hkrati pa lahko olajša<br /> presnovo RNA. Znanstveniki menijo, da lahko Alba deluje tudi kot šaperon za molekule RNA.<br /> <br /> <br /> <br /> == Cren7 ==<br /> Poleg široko razširjenih proteinov, ki so odgovorni za strukturo kromatina, so nekatere arheje razvile<br /> tudi druge proteine, ki pomagajo strukturirati njihov genom. Cren7 je bil prvič identificiran leta 2008<br /> preko izločanja v Sulfolobus solfataricus kot povezovalni partner Sul7d. Je majhen in zelo ohranjen<br /> protein, ki predstavlja skoraj 1% celotnega. Znanstveniki so pokazali, da veže raje dvoverižno DNA, jo<br /> stabilizira proti toplotni denaturaciji in jo omejuje v negativne zavoje. Prva NMR struktura Cren7, ki<br /> jo jasno opredeljujejo kot SH3-domenski protein, je sestavljena iz petih β-verig, povezanih s štirimi<br /> zankami. To je dokazalo sposobnost Cren7 za upogibanje DNA pri 50°. Struktura je tudi poudarila<br /> pomembnost interakcije med β3-4 zanko in DNA preko stikov z manjšim žlebom. Izbris zanke je<br /> privedel do 60-kratnega zmanjšanja vezave na DNA. Za nadaljnjo raziskavo so izvedli simulacije<br /> molekularne dinamike na kristalnih strukturah Cren7, vezanih na DNA. Rezultati so pokazali, da je<br /> zanka β3-4 Cren7 pri vezavi močno stabilizirana. Simulacije tudi poudarjajo pomembnost ostankov,<br /> ki so ključni pri vezavi. Pri nadaljnjih študijah so uporabili proste energije razkroja in mutacije, da bi<br /> ugotovili, kako se vsak posamezen ostanek veže na DNA. Večina energije je prišla iz nepolarnih<br /> medsebojnih učinkov. Nazadnje so določili kristalno strukturo Cren7, ki je bil vezan na fragmente<br /> DNA, dolžine 18 in 20 bp. Strukture so razkrile dve lastnosti kromatina. Monomeri Cren7 se vežejo<br /> na DNA na nasprotnih straneh, kar preprečuje stik med njimi. Prav tako ustvari Cren7 neprekinjen S-oblikovan <br /> filament DNA in ima prednost za AT bogato DNA. Pri visokih koncentracijah proteina je<br /> Cren7 sposoben močno stisniti DNA preko vezi, v katerih se vežejo proteini z oddaljenimi monomeri,<br /> da ustvarijo visoko kondenzirana jedra.<br /> <br /> <br /> == Sul7d ==<br /> Hipertermofilne arheje iz rodu Sulfolobus sintetizirajo velike količine male, enostavne, DNA vezujoče<br /> proteine. Ti proteini, ki so pod skupnim imenom poznani kot Sul7d proteini, so bili v zadnjih treh<br /> desetletjih natančno raziskani. Proteini vežejo dvojno vijačnico DNA kot monomeri z malo zaporedno<br /> specifičnostjo. Vezava Sul7d proteina poviša temperaturni prag denaturacije DNA za celo do 40<br /> stopinj celzija. Prav tako Sul7d katalizirajo ponovno spajanje komplementarnih enojnih verig DNA pri<br /> visoki temperature in omejujejo negativno dvojno zvito DNA. Do danes je bila struktura nekaterih<br /> Sul7d proteinov že določena. Organizirani naj bi bili v strukturo podobno SH3 z beta sodčkom. Pri<br /> DNA-proteinskih kompleksih Sul7d veže DNA v malem žlebu. Dva hidrofobna ostanka Val26 in Met29<br /> sta vrinjena med bazne pare in tvorita ostro odprtino med baznimi pari v dvojni vijačnici. Odvijanje in<br /> prepogibanje DNA pa naj bi Sul7d strukturno omogočalo omejevanje dodatnega zvitja DNA. Sul7d<br /> proteini so v nekaterih rodih tudi monometilirani, vendar metilacija ne vpliva na afiniteto vezave<br /> Sul7d proteinov na DNA, saj metilirani lizinski aminokislinski ostanki najverjetneje niso locirani na<br /> mestih, kjer se Sul7d proteini vežejo na DNA. Številčnost Sul7d v celici skupaj z njihovo zmožnostjo<br /> nespecifične vezave in preprečevanjem dodatno zvite DNA, nam namiguje na njihovo pomembno<br /> vlogo pri kompaktiranju DNA in kromosomski organizaciji. Ta namigovanja so skladna z ugotovitvami,<br /> da Sul7d kompaktira sproščeno in pozivitno zvito DNA, ter stabilirizira dvojno zvito DNA. Sul7d<br /> proteini so tako zelo pomembni za ohranjanje DNA pri hipertermofilnih arhejah.<br /> <br /> <br /> == Višje ravni organizacije DNA ==<br /> Poleg lokalnega zvitja DNA igrajo zelo pomembno vlogo tudi višje ravni organizacije kromatina. Pri<br /> arheji Sulfolobus je genom organiziran v dva kompartmenta. Kot pri evkariontih se razlikujeta glede<br /> na nivo genske ekspresije: A kompartment je aktiven kromatin, ki vsebuje predvsem vzdrževalne<br /> gene, B kompartment pa manj aktiven kromatih, kjer se nahajajo neesencialni geni, ki se izražajo le v<br /> določenih okoliščinah. Za organizacijo kromatina na višjih nivojih so pri bakterijah in arhejah ključni<br /> proteinski kompleksi iz družine SMC (strukturno vzdrževanje kromosomov), kot so kohezini in<br /> kondenzini. Pri različnih vrstah arhej so odkrili več homologov tem proteinom, vendar so njihove<br /> molekularne fukncije zaenkrat zelo slabo raziskane. Pri Sulfolobus je za organizacijo ključen SMC-ju<br /> podoben protein koalescin, ki se veže na transkripcijsko manj aktivne dele kromatina ter z<br /> vzpodbujanjem njihovega zlitja pomaga pri kompartemizaciji genoma.<br /> <br /> Povečanje koncentracije koalescina v celici povzroči večjo kompartmentizacijo genoma, s tem pa<br /> večje utišanje genov v B kompartmentu in povečanje izražanja genov v A kompartmentu. Kot odziv<br /> na stresne pogoje pa so arheje Sulfolobus zmožne zmanjšati kompartmentizacijo in s tem povečati<br /> izražanje genov iz B kompartmenta. Pravilno delovanje dinamičnega sistema za spreminjanje<br /> genoma je pomembno za oblikovanje višje strukture kromosomov in pravilen odziv celice na<br /> spremembe v okolju.<br /> <br /> <br /> == Zaključek ==<br /> Vsaka vrsta arheje se je prilagodila na življensko okolje na svoj način in skladno s tem se je prilagodil<br /> tudi način kompaktiranja dednega materiala. Ker arheje živijo v zelo različnih in tudi ekstremnih<br /> okoljih, je za njih značilna velika raznolikost načinov organizacije DNA. Kompaktiranje dednega<br /> materiala je odvisno od pomožnih proteinov, ki pri tem pomagajo. Prva skupina proteinov, ki jih prav<br /> tako kot evkarionti sintetizirajo tudi nekatere vrste arhej so histoni, ki navijajo in organizirajo DNA v<br /> kompaktne arheosome. Alba proteini so najbolj razširjeni arhejski proteini za strukturo kormatina in<br /> so prisotni v vseh treh življenskih domenah. Obložijo DNA in tvorijo rigidne kromatinske filamente s<br /> kooperativno vezavo na dva nepovezana dela verige DNA. Alba proteini tekmujejo s histoni za<br /> vezavo na DNA, njihova specifičnost vezave pa se razlikuje med različnimi vrstami arhej. Manj<br /> razširjeni so Cren proteini, ki predvsem zaščitijo dedni material pred toplotno denaturacijo. Tudi<br /> Sul7d so pomožni proteini pomembni pri hipertermofilnih arhejah. Katalizirajo ponovno spajanje<br /> komplementarenih enojnih verig in omejujejo dodatno zvitje DNA. Pri arhejah so podobno kot pri<br /> evkariontih znanstveniki opazili višjo raven organizacije kromatina. Kromatin naj bi arheje<br /> organizirale v dva različna kompartmenta, ki se med seboj razlikujeta glede na vrsto genov, ki jih<br /> kodirata. Prvi kompartment kodira gene pomembne za rast in normalno delovanje celice, drugi pa<br /> kodira gene pomembne za odziv arhej na spremembo pogojev v okolju. Prepisovanje genov, je tako<br /> lahko ob ugodnih pogojih v okolju povečano v prvem kompartmentu in hkrati utišano v drugem, kar<br /> omogoča hitrejšo sintezo proteinov pomembnih za rast arhej. Ob spremembi pogojev pa je zaradi<br /> delitve genoma na kompartmente omogočeni hitrejše prepisovanje genov iz drugega kompartmenta<br /> in s tem hitrejši odziv arhej na spremembo. Dinamično deljenje genoma na kompartmente je tako<br /> kljunega pomena za preživetje in rast arhej.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> [1] Shawn P. Laursen, Samuel Bowerman, Karolin Luger. “Archaea: the final frontier of<br /> chromatin.” Journal of Molecular Biology (Marec 19, 2021).<br /> https://doi.org/10.1016/j.jmb.2020.166791.<br /> <br /> [2] Naomichi Takemata and Stephen D. Bell. “Emerging views of genome organization in<br /> Archaea.” Journal of Cell Science (Maj 18, 2020). https://doi.org/10.1242/jcs.243782.<br /> <br /> [3] Zhang, ZhenFeng, et al. “Archaeal Chromatin Proteins - Science China Life<br /> Sciences.” SpringerLink, Science China Press, 27 June 2012,<br /> https://link.springer.com/article/10.1007/s11427-012-4322-y.<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22019 2023-05-11T20:30:55Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>== Uvod ==<br /> Vsi organizmi morajo svoj genom varovati pred poškodbami, vedar hkrati omogočati njegovo<br /> transkripcijo in replikacijo. Za evkarionte in baterije je značilna visoka evolucijska ohranjenost<br /> organizacije DNA znotraj domene. Evkarionti imajo v jedru celice med 10 in 10.000 Mbp DNA. Ta je<br /> organizirana v nukleosome, ki jih tvori histonski oktamer in okoli 147 bp DNA. Več nukleosomov<br /> povezuje povezovalna DNA. Pri bakterijah, ki nimajo izoblikovanega jedra, se DNA nahaja v obliki<br /> nukleoida, krožnega kromosoma dolžine 0.1-10 Mbp v citosolu. Za kompaktiranje in varovanje DNA<br /> uporabljajo ogromno majhnih kationskih pomožnih proteinov oz. z nukleoidom povezanih proteinov<br /> (NAP). Za tretjo življenjsko domeno, arheje, pa je značilna velika raznolikost kompaktiranje dednega<br /> materiala. Pri arhejah pa najdemo tako NAP-je, kot tudi histone. Pomožni proteini so se pri različnih<br /> skupinah arhej, kot so termofili, halofili in acidofili, evolucijsko prilagodili na različna okolja. 4 glavne<br /> vrste proteinov, ki sodelujejo pri organizaciji kromatina pri arhejah so histoni, Alba, Cren7, in Sul7d.<br /> <br /> <br /> == Histoni ==<br /> Do odkritja prvega histona pri arheji Methanothermus fervidus leta 1990 je veljalo, da imajo histone<br /> le evkarionti. Pri M. fervidus kodirata histone 2 gena: HMfA in HMfB, ki lahko oblikujeta homo- in<br /> heterodimere, v nasprotju z evkarionti, pri katerih sta možni le heterodimerni obliki H3-H4 in H2A-<br /> H2B. HMfA in HMfB v raztopini obstajata v dimerni obliki (kot H2A-H2B pri evkariontih), v prisotnosti<br /> DNA pa njuni dimeri tetramerizirajo (kot H3-H4 dimeri). HMfA in HMfB sta kratki zaporedji (okoli 65<br /> AK) in razen značilnega histonskega zvitja nimajo nobenih strukturnih značilnosti, ki jih najdemo pri<br /> evkariontskih različicah (kationski rep, unikatni elemetni sekundarne strukture za stabilizacijo<br /> interkacij med histoni ter histoni in DNA). Z identikifacijo in sekvenciranjem novih vrst arhej so<br /> znanstevniki ugotovili, da večina njihovih genomov kodira histone, podobne HMfA in HMfB v M.<br /> fervidus. Osnovna enota kromatina pri arhejah je analogno evkariontskemu nukleosomu arheosom.<br /> Ta vsebuje od 3 do 5 histonskih dimerov, ki vežejo 90 - 150 bp DNA, povezujejo pa jih izredno kratki<br /> deli povezovalne DNA. Kasneje so sledila tudi odkritja histonov pri drugih vrsath arhej. Pri večini<br /> njihova histonska zaporedja kodirajo ortologe evkariontski H4 družini in so dolga 68 aminokislin.<br /> Razgradnja z mikrokoksko nukleazo je pokazala, da lahko maksimalna velikost arheosoma pri<br /> različnih vrstah arhej variira od 150 -300 bp. Ker pri arhejah zaenkrat še niso odkrili histonskih<br /> šaperonov, združitvenih faktorjev, od ATP odvisnih preureditvenih kompleksov ali drugih pomožnih<br /> proteinov, ki v evkariontih pomagajo pri nadzorovanju velikosti nukleosomov, še ni znano, kako<br /> arheje regulirajo dolžino navite DNA v arheosomih.<br /> <br /> <br /> == Alba ==<br /> Alba je najbolj razširjen arhejski protein za strukturo kromatina. Za razliko od histonov jo lahko<br /> najdemo v vseh treh življenjskih domenah. V arhejah so bili proteini Albe odkriti pod imeni, kot so<br /> Sac10b, Sso10b in Ssh10b. Kristalno strukturo Albe je določil Wardleworth. Struktura tvori dimer in<br /> ima mešano α-spiralo ter β-strukturo z visoko podobnostjo N-terminalni domeni DNaze I.<br /> Dimerizacija se ob vezavi na DNA pojavlja simetrično skozi drugo α-spiralo ter tretjo in četrto β-strukturo <br /> vsakega monomera. Glavne interakcije med dimerom Albe in DNA vključujejo kationske<br /> stranske verige, ki se dotikajo fosfatov vzdolž majhnega žleba DNA. Veliko arhejskih organizmov<br /> kodira dve različni družini Albe, imenovani Alba1 in Alba2, pri čemer se zaporedja med obema precej<br /> razlikujejo. Sam primer je organizem Sulfolobus solfataricus, kjer znaša enakost med proteinoma le<br /> 36%. S spektroskopijo NMR so dokazali, da tvorijo heterodimere v razmerju 1:1. Kristalne strukture<br /> kažejo enak način vezave kot homodimeri. Z EM so lahko videli, da tvorijo homodimeri Alba1 in<br /> heterodimeri Alba1-Alba2 podobne filamente na DNA. Razlike v fenotipu so bile opazne pri višjih<br /> razmerjih, kjer so heterodimeri tvorili kondenzirane oblike kromatina, homodimeri pa debele<br /> filamente. Ugotovili so, da sodelujejo homodimeri Alba1 kooperativno z DNA fragmenti, medtem ko<br /> heterodimeri ne kažejo enakega. Bolj učinkovito oblaganje DNA s homodimeri je torej neposredna<br /> posledica kooperativne vezave. Alba proteini kažejo pri različnih vrstah različno stopnjo specifičnosti<br /> zaporedja DNA. Na splošno velja, da izražajo homologi pri hipertermofilnih vrstah malo ali nič<br /> specifičnosti, nasprotno pa se homolog v mezofilni vrsti, Methanococcus maripaludis, selektivno<br /> veže na specifične lokacije po genomu. Medtem ko histoni drastično ukrivijo in ovijejo DNA v<br /> arheosome, Alba obloži DNA ter tvori rigidne kromatinske filamente. Ob prisotnosti Albe se lahko<br /> lokalna kondenzacija kromatina z arheosomi zmanjša, kar kaže, da tekmuje s histoni za vezavo na<br /> DNA. Alba je edinstvena tudi po tem, da se dobro veže na RNA duplekse, hkrati pa lahko olajša<br /> presnovo RNA. Znanstveniki menijo, da lahko Alba deluje tudi kot šaperon za molekule RNA.<br /> <br /> <br /> <br /> == Cren7 ==<br /> Poleg široko razširjenih proteinov, ki so odgovorni za strukturo kromatina, so nekatere arheje razvile<br /> tudi druge proteine, ki pomagajo strukturirati njihov genom. Cren7 je bil prvič identificiran leta 2008<br /> preko izločanja v Sulfolobus solfataricus kot povezovalni partner Sul7d. Je majhen in zelo ohranjen<br /> protein, ki predstavlja skoraj 1% celotnega. Znanstveniki so pokazali, da veže raje dvoverižno DNA, jo<br /> stabilizira proti toplotni denaturaciji in jo omejuje v negativne zavoje. Prva NMR struktura Cren7, ki<br /> jo jasno opredeljujejo kot SH3-domenski protein, je sestavljena iz petih β-verig, povezanih s štirimi<br /> zankami. To je dokazalo sposobnost Cren7 za upogibanje DNA pri 50°. Struktura je tudi poudarila<br /> pomembnost interakcije med β3-4 zanko in DNA preko stikov z manjšim žlebom. Izbris zanke je<br /> privedel do 60-kratnega zmanjšanja vezave na DNA. Za nadaljnjo raziskavo so izvedli simulacije<br /> molekularne dinamike na kristalnih strukturah Cren7, vezanih na DNA. Rezultati so pokazali, da je<br /> zanka β3-4 Cren7 pri vezavi močno stabilizirana. Simulacije tudi poudarjajo pomembnost ostankov,<br /> ki so ključni pri vezavi. Pri nadaljnjih študijah so uporabili proste energije razkroja in mutacije, da bi<br /> ugotovili, kako se vsak posamezen ostanek veže na DNA. Večina energije je prišla iz nepolarnih<br /> medsebojnih učinkov. Nazadnje so določili kristalno strukturo Cren7, ki je bil vezan na fragmente<br /> DNA, dolžine 18 in 20 bp. Strukture so razkrile dve lastnosti kromatina. Monomeri Cren7 se vežejo<br /> na DNA na nasprotnih straneh, kar preprečuje stik med njimi. Prav tako ustvari Cren7 neprekinjen S-<br /> oblikovan filament DNA in ima prednost za AT bogato DNA. Pri visokih koncentracijah proteina je<br /> Cren7 sposoben močno stisniti DNA preko vezi, v katerih se vežejo proteini z oddaljenimi monomeri,<br /> da ustvarijo visoko kondenzirana jedra.<br /> <br /> <br /> == Sul7d ==<br /> Hipertermofilne arheje iz rodu Sulfolobus sintetizirajo velike količine male, enostavne, DNA vezujoče<br /> proteine. Ti proteini, ki so pod skupnim imenom poznani kot Sul7d proteini, so bili v zadnjih treh<br /> desetletjih natančno raziskani. Proteini vežejo dvojno vijačnico DNA kot monomeri z malo zaporedno<br /> specifičnostjo. Vezava Sul7d proteina poviša temperaturni prag denaturacije DNA za celo do 40<br /> stopinj celzija. Prav tako Sul7d katalizirajo ponovno spajanje komplementarnih enojnih verig DNA pri<br /> visoki temperature in omejujejo negativno dvojno zvito DNA. Do danes je bila struktura nekaterih<br /> Sul7d proteinov že določena. Organizirani naj bi bili v strukturo podobno SH3 z beta sodčkom. Pri<br /> DNA-proteinskih kompleksih Sul7d veže DNA v malem žlebu. Dva hidrofobna ostanka Val26 in Met29<br /> sta vrinjena med bazne pare in tvorita ostro odprtino med baznimi pari v dvojni vijačnici. Odvijanje in<br /> prepogibanje DNA pa naj bi Sul7d strukturno omogočalo omejevanje dodatnega zvitja DNA. Sul7d<br /> proteini so v nekaterih rodih tudi monometilirani, vendar metilacija ne vpliva na afiniteto vezave<br /> Sul7d proteinov na DNA, saj metilirani lizinski aminokislinski ostanki najverjetneje niso locirani na<br /> mestih, kjer se Sul7d proteini vežejo na DNA. Številčnost Sul7d v celici skupaj z njihovo zmožnostjo<br /> nespecifične vezave in preprečevanjem dodatno zvite DNA, nam namiguje na njihovo pomembno<br /> vlogo pri kompaktiranju DNA in kromosomski organizaciji. Ta namigovanja so skladna z ugotovitvami,<br /> da Sul7d kompaktira sproščeno in pozivitno zvito DNA, ter stabilirizira dvojno zvito DNA. Sul7d<br /> proteini so tako zelo pomembni za ohranjanje DNA pri hipertermofilnih arhejah.<br /> <br /> <br /> == Višje ravni organizacije DNA ==<br /> Poleg lokalnega zvitja DNA igrajo zelo pomembno vlogo tudi višje ravni organizacije kromatina. Pri<br /> arheji Sulfolobus je genom organiziran v dva kompartmenta. Kot pri evkariontih se razlikujeta glede<br /> na nivo genske ekspresije: A kompartment je aktiven kromatin, ki vsebuje predvsem vzdrževalne<br /> gene, B kompartment pa manj aktiven kromatih, kjer se nahajajo neesencialni geni, ki se izražajo le v<br /> določenih okoliščinah. Za organizacijo kromatina na višjih nivojih so pri bakterijah in arhejah ključni<br /> proteinski kompleksi iz družine SMC (strukturno vzdrževanje kromosomov), kot so kohezini in<br /> kondenzini. Pri različnih vrstah arhej so odkrili več homologov tem proteinom, vendar so njihove<br /> molekularne fukncije zaenkrat zelo slabo raziskane. Pri Sulfolobus je za organizacijo ključen SMC-ju<br /> podoben protein koalescin, ki se veže na transkripcijsko manj aktivne dele kromatina ter z<br /> vzpodbujanjem njihovega zlitja pomaga pri kompartemizaciji genoma.<br /> <br /> Povečanje koncentracije koalescina v celici povzroči večjo kompartmentizacijo genoma, s tem pa<br /> večje utišanje genov v B kompartmentu in povečanje izražanja genov v A kompartmentu. Kot odziv<br /> na stresne pogoje pa so arheje Sulfolobus zmožne zmanjšati kompartmentizacijo in s tem povečati<br /> izražanje genov iz B kompartmenta. Pravilno delovanje dinamičnega sistema za spreminjanje<br /> genoma je pomembno za oblikovanje višje strukture kromosomov in pravilen odziv celice na<br /> spremembe v okolju.<br /> <br /> <br /> == Zaključek ==<br /> Vsaka vrsta arheje se je prilagodila na življensko okolje na svoj način in skladno s tem se je prilagodil<br /> tudi način kompaktiranja dednega materiala. Ker arheje živijo v zelo različnih in tudi ekstremnih<br /> okoljih, je za njih značilna velika raznolikost načinov organizacije DNA. Kompaktiranje dednega<br /> materiala je odvisno od pomožnih proteinov, ki pri tem pomagajo. Prva skupina proteinov, ki jih prav<br /> tako kot evkarionti sintetizirajo tudi nekatere vrste arhej so histoni, ki navijajo in organizirajo DNA v<br /> kompaktne arheosome. Alba proteini so najbolj razširjeni arhejski proteini za strukturo kormatina in<br /> so prisotni v vseh treh življenskih domenah. Obložijo DNA in tvorijo rigidne kromatinske filamente s<br /> kooperativno vezavo na dva nepovezana dela verige DNA. Alba proteini tekmujejo s histoni za<br /> vezavo na DNA, njihova specifičnost vezave pa se razlikuje med različnimi vrstami arhej. Manj<br /> razširjeni so Cren proteini, ki predvsem zaščitijo dedni material pred toplotno denaturacijo. Tudi<br /> Sul7d so pomožni proteini pomembni pri hipertermofilnih arhejah. Katalizirajo ponovno spajanje<br /> komplementarenih enojnih verig in omejujejo dodatno zvitje DNA. Pri arhejah so podobno kot pri<br /> evkariontih znanstveniki opazili višjo raven organizacije kromatina. Kromatin naj bi arheje<br /> organizirale v dva različna kompartmenta, ki se med seboj razlikujeta glede na vrsto genov, ki jih<br /> kodirata. Prvi kompartment kodira gene pomembne za rast in normalno delovanje celice, drugi pa<br /> kodira gene pomembne za odziv arhej na spremembo pogojev v okolju. Prepisovanje genov, je tako<br /> lahko ob ugodnih pogojih v okolju povečano v prvem kompartmentu in hkrati utišano v drugem, kar<br /> omogoča hitrejšo sintezo proteinov pomembnih za rast arhej. Ob spremembi pogojev pa je zaradi<br /> delitve genoma na kompartmente omogočeni hitrejše prepisovanje genov iz drugega kompartmenta<br /> in s tem hitrejši odziv arhej na spremembo. Dinamično deljenje genoma na kompartmente je tako<br /> kljunega pomena za preživetje in rast arhej.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> [1] Shawn P. Laursen, Samuel Bowerman, Karolin Luger. “Archaea: the final frontier of<br /> chromatin.” Journal of Molecular Biology (Marec 19, 2021).<br /> https://doi.org/10.1016/j.jmb.2020.166791.<br /> <br /> [2] Naomichi Takemata and Stephen D. Bell. “Emerging views of genome organization in<br /> Archaea.” Journal of Cell Science (Maj 18, 2020). https://doi.org/10.1242/jcs.243782.<br /> <br /> [3] Zhang, ZhenFeng, et al. “Archaeal Chromatin Proteins - Science China Life<br /> Sciences.” SpringerLink, Science China Press, 27 June 2012,<br /> https://link.springer.com/article/10.1007/s11427-012-4322-y.<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22018 2023-05-11T19:36:25Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>Lara Rajterič (Uvod, Histoni, 1. odstavek Višjih ravni organizacije)<br /> <br /> Ivana Stojić (Alba, Cren7)<br /> <br /> Martin Kresal (Sul7d, 2. odstavek Višjih ravni organizacije, Zaključek)</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Talk:Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22017 2023-05-11T19:36:13Z

<p>Ivanastojic: New page: Lara Rajterič (Uvod, Histoni, 1. odstavek Višjih ravni organizacije) Ivana Stojić (Alba, Cren7) Martin Kresal (Sul7d, 2. odstavek Višjih ravni organizacije, Zaključek)</p> <hr /> <div>Lara Rajterič (Uvod, Histoni, 1. odstavek Višjih ravni organizacije)<br /> Ivana Stojić (Alba, Cren7)<br /> Martin Kresal (Sul7d, 2. odstavek Višjih ravni organizacije, Zaključek)</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22016 2023-05-11T19:27:50Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>== Uvod ==<br /> Vsi organizmi morajo svoj genom varovati pred poškodbami, vedar hkrati omogočati njegovo<br /> transkripcijo in replikacijo. Za evkarionte in baterije je značilna visoka evolucijska ohranjenost<br /> organizacije DNA znotraj domene. Evkarionti imajo v jedru celice med 10 in 10.000 Mbp DNA. Ta je<br /> organizirana v nukleosome, ki jih tvori histonski oktamer in okoli 147 bp DNA. Več nukleosomov<br /> povezuje povezovalna DNA. Pri bakterijah, ki nimajo izoblikovanega jedra, se DNA nahaja v obliki<br /> nukleoida, krožnega kromosoma dolžine 0.1-10 Mbp v citosolu. Za kompaktiranje in varovanje DNA<br /> uporabljajo ogromno majhnih kationskih pomožnih proteinov oz. z nukleoidom povezanih proteinov<br /> (NAP). Za tretjo življenjsko domeno, arheje, pa je značilna velika raznolikost kompaktiranje dednega<br /> materiala. Pri arhejah pa najdemo tako NAP-je, kot tudi histone. Pomožni proteini so se pri različnih<br /> skupinah arhej, kot so termofili, halofili in acidofili, evolucijsko prilagodili na različna okolja. 4 glavne<br /> vrste proteinov, ki sodelujejo pri organizaciji kromatina pri arhejah so histoni, Alba, Cren7, in Sul7d.<br /> <br /> <br /> == Histoni ==<br /> Do odkritja prvega histona pri arheji Methanothermus fervidus leta 1990 je veljalo, da imajo histone<br /> le evkarionti. Pri M. fervidus kodirata histone 2 gena: HMfA in HMfB, ki lahko oblikujeta homo- in<br /> heterodimere, v nasprotju z evkarionti, pri katerih sta možni le heterodimerni obliki H3-H4 in H2A-<br /> H2B. HMfA in HMfB v raztopini obstajata v dimerni obliki (kot H2A-H2B pri evkariontih), v prisotnosti<br /> DNA pa njuni dimeri tetramerizirajo (kot H3-H4 dimeri). HMfA in HMfB sta kratki zaporedji (okoli 65<br /> AK) in razen značilnega histonskega zvitja nimajo nobenih strukturnih značilnosti, ki jih najdemo pri<br /> evkariontskih različicah (kationski rep, unikatni elemetni sekundarne strukture za stabilizacijo<br /> interkacij med histoni ter histoni in DNA). Z identikifacijo in sekvenciranjem novih vrst arhej so<br /> znanstevniki ugotovili, da večina njihovih genomov kodira histone, podobne HMfA in HMfB v M.<br /> fervidus. Osnovna enota kromatina pri arhejah je analogno evkariontskemu nukleosomu arheosom.<br /> Ta vsebuje od 3 do 5 histonskih dimerov, ki vežejo 90 - 150 bp DNA, povezujejo pa jih izredno kratki<br /> deli povezovalne DNA. Kasneje so sledila tudi odkritja histonov pri drugih vrsath arhej. Pri večini<br /> njihova histonska zaporedja kodirajo ortologe evkariontski H4 družini in so dolga 68 aminokislin.<br /> Razgradnja z mikrokoksko nukleazo je pokazala, da lahko maksimalna velikost arheosoma pri<br /> različnih vrstah arhej variira od 150 -300 bp. Ker pri arhejah zaenkrat še niso odkrili histonskih<br /> šaperonov, združitvenih faktorjev, od ATP odvisnih preureditvenih kompleksov ali drugih pomožnih<br /> proteinov, ki v evkariontih pomagajo pri nadzorovanju velikosti nukleosomov, še ni znano, kako<br /> arheje regulirajo dolžino navite DNA v arheosomih.<br /> <br /> <br /> == Alba ==<br /> Alba je najbolj razširjen arhejski protein za strukturo kromatina. Za razliko od histonov jo lahko<br /> najdemo v vseh treh življenjskih domenah. V arhejah so bili proteini Albe odkriti pod imeni, kot so<br /> Sac10b, Sso10b in Ssh10b. Kristalno strukturo Albe je določil Wardleworth. Struktura tvori dimer in<br /> ima mešano α-spiralo ter β-strukturo z visoko podobnostjo N-terminalni domeni DNaze I.<br /> Dimerizacija se ob vezavi na DNA pojavlja simetrično skozi drugo α-spiralo ter tretjo in četrto β-<br /> strukturo vsakega monomera. Glavne interakcije med dimerom Albe in DNA vključujejo kationske<br /> stranske verige, ki se dotikajo fosfatov vzdolž majhnega žleba DNA. Veliko arhejskih organizmov<br /> kodira dve različni družini Albe, imenovani Alba1 in Alba2, pri čemer se zaporedja med obema precej<br /> razlikujejo. Sam primer je organizem Sulfolobus solfataricus, kjer znaša enakost med proteinoma le<br /> 36%. S spektroskopijo NMR so dokazali, da tvorijo heterodimere v razmerju 1:1. Kristalne strukture<br /> kažejo enak način vezave kot homodimeri. Z EM so lahko videli, da tvorijo homodimeri Alba1 in<br /> heterodimeri Alba1-Alba2 podobne filamente na DNA. Razlike v fenotipu so bile opazne pri višjih<br /> razmerjih, kjer so heterodimeri tvorili kondenzirane oblike kromatina, homodimeri pa debele<br /> filamente. Ugotovili so, da sodelujejo homodimeri Alba1 kooperativno z DNA fragmenti, medtem ko<br /> heterodimeri ne kažejo enakega. Bolj učinkovito oblaganje DNA s homodimeri je torej neposredna<br /> posledica kooperativne vezave. Alba proteini kažejo pri različnih vrstah različno stopnjo specifičnosti<br /> zaporedja DNA. Na splošno velja, da izražajo homologi pri hipertermofilnih vrstah malo ali nič<br /> specifičnosti, nasprotno pa se homolog v mezofilni vrsti, Methanococcus maripaludis, selektivno<br /> veže na specifične lokacije po genomu. Medtem ko histoni drastično ukrivijo in ovijejo DNA v<br /> arheosome, Alba obloži DNA ter tvori rigidne kromatinske filamente. Ob prisotnosti Albe se lahko<br /> lokalna kondenzacija kromatina z arheosomi zmanjša, kar kaže, da tekmuje s histoni za vezavo na<br /> DNA. Alba je edinstvena tudi po tem, da se dobro veže na RNA duplekse, hkrati pa lahko olajša<br /> presnovo RNA. Znanstveniki menijo, da lahko Alba deluje tudi kot šaperon za molekule RNA.<br /> <br /> <br /> <br /> == Cren7 ==<br /> Poleg široko razširjenih proteinov, ki so odgovorni za strukturo kromatina, so nekatere arheje razvile<br /> tudi druge proteine, ki pomagajo strukturirati njihov genom. Cren7 je bil prvič identificiran leta 2008<br /> preko izločanja v Sulfolobus solfataricus kot povezovalni partner Sul7d. Je majhen in zelo ohranjen<br /> protein, ki predstavlja skoraj 1% celotnega. Znanstveniki so pokazali, da veže raje dvoverižno DNA, jo<br /> stabilizira proti toplotni denaturaciji in jo omejuje v negativne zavoje. Prva NMR struktura Cren7, ki<br /> jo jasno opredeljujejo kot SH3-domenski protein, je sestavljena iz petih β-verig, povezanih s štirimi<br /> zankami. To je dokazalo sposobnost Cren7 za upogibanje DNA pri 50°. Struktura je tudi poudarila<br /> pomembnost interakcije med β3-4 zanko in DNA preko stikov z manjšim žlebom. Izbris zanke je<br /> privedel do 60-kratnega zmanjšanja vezave na DNA. Za nadaljnjo raziskavo so izvedli simulacije<br /> molekularne dinamike na kristalnih strukturah Cren7, vezanih na DNA. Rezultati so pokazali, da je<br /> zanka β3-4 Cren7 pri vezavi močno stabilizirana. Simulacije tudi poudarjajo pomembnost ostankov,<br /> ki so ključni pri vezavi. Pri nadaljnjih študijah so uporabili proste energije razkroja in mutacije, da bi<br /> ugotovili, kako se vsak posamezen ostanek veže na DNA. Večina energije je prišla iz nepolarnih<br /> medsebojnih učinkov. Nazadnje so določili kristalno strukturo Cren7, ki je bil vezan na fragmente<br /> DNA, dolžine 18 in 20 bp. Strukture so razkrile dve lastnosti kromatina. Monomeri Cren7 se vežejo<br /> na DNA na nasprotnih straneh, kar preprečuje stik med njimi. Prav tako ustvari Cren7 neprekinjen S-<br /> oblikovan filament DNA in ima prednost za AT bogato DNA. Pri visokih koncentracijah proteina je<br /> Cren7 sposoben močno stisniti DNA preko vezi, v katerih se vežejo proteini z oddaljenimi monomeri,<br /> da ustvarijo visoko kondenzirana jedra.<br /> <br /> <br /> == Sul7d ==<br /> Hipertermofilne arheje iz rodu Sulfolobus sintetizirajo velike količine male, enostavne, DNA vezujoče<br /> proteine. Ti proteini, ki so pod skupnim imenom poznani kot Sul7d proteini, so bili v zadnjih treh<br /> desetletjih natančno raziskani. Proteini vežejo dvojno vijačnico DNA kot monomeri z malo zaporedno<br /> specifičnostjo. Vezava Sul7d proteina poviša temperaturni prag denaturacije DNA za celo do 40<br /> stopinj celzija. Prav tako Sul7d katalizirajo ponovno spajanje komplementarnih enojnih verig DNA pri<br /> visoki temperature in omejujejo negativno dvojno zvito DNA. Do danes je bila struktura nekaterih<br /> Sul7d proteinov že določena. Organizirani naj bi bili v strukturo podobno SH3 z beta sodčkom. Pri<br /> DNA-proteinskih kompleksih Sul7d veže DNA v malem žlebu. Dva hidrofobna ostanka Val26 in Met29<br /> sta vrinjena med bazne pare in tvorita ostro odprtino med baznimi pari v dvojni vijačnici. Odvijanje in<br /> prepogibanje DNA pa naj bi Sul7d strukturno omogočalo omejevanje dodatnega zvitja DNA. Sul7d<br /> proteini so v nekaterih rodih tudi monometilirani, vendar metilacija ne vpliva na afiniteto vezave<br /> Sul7d proteinov na DNA, saj metilirani lizinski aminokislinski ostanki najverjetneje niso locirani na<br /> mestih, kjer se Sul7d proteini vežejo na DNA. Številčnost Sul7d v celici skupaj z njihovo zmožnostjo<br /> nespecifične vezave in preprečevanjem dodatno zvite DNA, nam namiguje na njihovo pomembno<br /> vlogo pri kompaktiranju DNA in kromosomski organizaciji. Ta namigovanja so skladna z ugotovitvami,<br /> da Sul7d kompaktira sproščeno in pozivitno zvito DNA, ter stabilirizira dvojno zvito DNA. Sul7d<br /> proteini so tako zelo pomembni za ohranjanje DNA pri hipertermofilnih arhejah.<br /> <br /> <br /> == Višje ravni organizacije DNA ==<br /> Poleg lokalnega zvitja DNA igrajo zelo pomembno vlogo tudi višje ravni organizacije kromatina. Pri<br /> arheji Sulfolobus je genom organiziran v dva kompartmenta. Kot pri evkariontih se razlikujeta glede<br /> na nivo genske ekspresije: A kompartment je aktiven kromatin, ki vsebuje predvsem vzdrževalne<br /> gene, B kompartment pa manj aktiven kromatih, kjer se nahajajo neesencialni geni, ki se izražajo le v<br /> določenih okoliščinah. Za organizacijo kromatina na višjih nivojih so pri bakterijah in arhejah ključni<br /> proteinski kompleksi iz družine SMC (strukturno vzdrževanje kromosomov), kot so kohezini in<br /> kondenzini. Pri različnih vrstah arhej so odkrili več homologov tem proteinom, vendar so njihove<br /> molekularne fukncije zaenkrat zelo slabo raziskane. Pri Sulfolobus je za organizacijo ključen SMC-ju<br /> podoben protein koalescin, ki se veže na transkripcijsko manj aktivne dele kromatina ter z<br /> vzpodbujanjem njihovega zlitja pomaga pri kompartemizaciji genoma.<br /> <br /> Povečanje koncentracije koalescina v celici povzroči večjo kompartmentizacijo genoma, s tem pa<br /> večje utišanje genov v B kompartmentu in povečanje izražanja genov v A kompartmentu. Kot odziv<br /> na stresne pogoje pa so arheje Sulfolobus zmožne zmanjšati kompartmentizacijo in s tem povečati<br /> izražanje genov iz B kompartmenta. Pravilno delovanje dinamičnega sistema za spreminjanje<br /> genoma je pomembno za oblikovanje višje strukture kromosomov in pravilen odziv celice na<br /> spremembe v okolju.<br /> <br /> <br /> == Zaključek ==<br /> Vsaka vrsta arheje se je prilagodila na življensko okolje na svoj način in skladno s tem se je prilagodil<br /> tudi način kompaktiranja dednega materiala. Ker arheje živijo v zelo različnih in tudi ekstremnih<br /> okoljih, je za njih značilna velika raznolikost načinov organizacije DNA. Kompaktiranje dednega<br /> materiala je odvisno od pomožnih proteinov, ki pri tem pomagajo. Prva skupina proteinov, ki jih prav<br /> tako kot evkarionti sintetizirajo tudi nekatere vrste arhej so histoni, ki navijajo in organizirajo DNA v<br /> kompaktne arheosome. Alba proteini so najbolj razširjeni arhejski proteini za strukturo kormatina in<br /> so prisotni v vseh treh življenskih domenah. Obložijo DNA in tvorijo rigidne kromatinske filamente s<br /> kooperativno vezavo na dva nepovezana dela verige DNA. Alba proteini tekmujejo s histoni za<br /> vezavo na DNA, njihova specifičnost vezave pa se razlikuje med različnimi vrstami arhej. Manj<br /> razširjeni so Cren proteini, ki predvsem zaščitijo dedni material pred toplotno denaturacijo. Tudi<br /> Sul7d so pomožni proteini pomembni pri hipertermofilnih arhejah. Katalizirajo ponovno spajanje<br /> komplementarenih enojnih verig in omejujejo dodatno zvitje DNA. Pri arhejah so podobno kot pri<br /> evkariontih znanstveniki opazili višjo raven organizacije kromatina. Kromatin naj bi arheje<br /> organizirale v dva različna kompartmenta, ki se med seboj razlikujeta glede na vrsto genov, ki jih<br /> kodirata. Prvi kompartment kodira gene pomembne za rast in normalno delovanje celice, drugi pa<br /> kodira gene pomembne za odziv arhej na spremembo pogojev v okolju. Prepisovanje genov, je tako<br /> lahko ob ugodnih pogojih v okolju povečano v prvem kompartmentu in hkrati utišano v drugem, kar<br /> omogoča hitrejšo sintezo proteinov pomembnih za rast arhej. Ob spremembi pogojev pa je zaradi<br /> delitve genoma na kompartmente omogočeni hitrejše prepisovanje genov iz drugega kompartmenta<br /> in s tem hitrejši odziv arhej na spremembo. Dinamično deljenje genoma na kompartmente je tako<br /> kljunega pomena za preživetje in rast arhej.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> [1] Shawn P. Laursen, Samuel Bowerman, Karolin Luger. “Archaea: the final frontier of<br /> chromatin.” Journal of Molecular Biology (Marec 19, 2021).<br /> https://doi.org/10.1016/j.jmb.2020.166791.<br /> <br /> [2] Naomichi Takemata and Stephen D. Bell. “Emerging views of genome organization in<br /> Archaea.” Journal of Cell Science (Maj 18, 2020). https://doi.org/10.1242/jcs.243782.<br /> <br /> [3] Zhang, ZhenFeng, et al. “Archaeal Chromatin Proteins - Science China Life<br /> Sciences.” SpringerLink, Science China Press, 27 June 2012,<br /> https://link.springer.com/article/10.1007/s11427-012-4322-y.<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22015 2023-05-11T19:27:17Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>== Uvod ==<br /> Vsi organizmi morajo svoj genom varovati pred poškodbami, vedar hkrati omogočati njegovo<br /> transkripcijo in replikacijo. Za evkarionte in baterije je značilna visoka evolucijska ohranjenost<br /> organizacije DNA znotraj domene. Evkarionti imajo v jedru celice med 10 in 10.000 Mbp DNA. Ta je<br /> organizirana v nukleosome, ki jih tvori histonski oktamer in okoli 147 bp DNA. Več nukleosomov<br /> povezuje povezovalna DNA. Pri bakterijah, ki nimajo izoblikovanega jedra, se DNA nahaja v obliki<br /> nukleoida, krožnega kromosoma dolžine 0.1-10 Mbp v citosolu. Za kompaktiranje in varovanje DNA<br /> uporabljajo ogromno majhnih kationskih pomožnih proteinov oz. z nukleoidom povezanih proteinov<br /> (NAP). Za tretjo življenjsko domeno, arheje, pa je značilna velika raznolikost kompaktiranje dednega<br /> materiala. Pri arhejah pa najdemo tako NAP-je, kot tudi histone. Pomožni proteini so se pri različnih<br /> skupinah arhej, kot so termofili, halofili in acidofili, evolucijsko prilagodili na različna okolja. 4 glavne<br /> vrste proteinov, ki sodelujejo pri organizaciji kromatina pri arhejah so histoni, Alba, Cren7, in Sul7d.<br /> <br /> <br /> == Histoni ==<br /> Do odkritja prvega histona pri arheji Methanothermus fervidus leta 1990 je veljalo, da imajo histone<br /> le evkarionti. Pri M. fervidus kodirata histone 2 gena: HMfA in HMfB, ki lahko oblikujeta homo- in<br /> heterodimere, v nasprotju z evkarionti, pri katerih sta možni le heterodimerni obliki H3-H4 in H2A-<br /> H2B. HMfA in HMfB v raztopini obstajata v dimerni obliki (kot H2A-H2B pri evkariontih), v prisotnosti<br /> DNA pa njuni dimeri tetramerizirajo (kot H3-H4 dimeri). HMfA in HMfB sta kratki zaporedji (okoli 65<br /> AK) in razen značilnega histonskega zvitja nimajo nobenih strukturnih značilnosti, ki jih najdemo pri<br /> evkariontskih različicah (kationski rep, unikatni elemetni sekundarne strukture za stabilizacijo<br /> interkacij med histoni ter histoni in DNA). Z identikifacijo in sekvenciranjem novih vrst arhej so<br /> znanstevniki ugotovili, da večina njihovih genomov kodira histone, podobne HMfA in HMfB v M.<br /> fervidus. Osnovna enota kromatina pri arhejah je analogno evkariontskemu nukleosomu arheosom.<br /> Ta vsebuje od 3 do 5 histonskih dimerov, ki vežejo 90 - 150 bp DNA, povezujejo pa jih izredno kratki<br /> deli povezovalne DNA. Kasneje so sledila tudi odkritja histonov pri drugih vrsath arhej. Pri večini<br /> njihova histonska zaporedja kodirajo ortologe evkariontski H4 družini in so dolga 68 aminokislin.<br /> Razgradnja z mikrokoksko nukleazo je pokazala, da lahko maksimalna velikost arheosoma pri<br /> različnih vrstah arhej variira od 150 -300 bp. Ker pri arhejah zaenkrat še niso odkrili histonskih<br /> šaperonov, združitvenih faktorjev, od ATP odvisnih preureditvenih kompleksov ali drugih pomožnih<br /> proteinov, ki v evkariontih pomagajo pri nadzorovanju velikosti nukleosomov, še ni znano, kako<br /> arheje regulirajo dolžino navite DNA v arheosomih.<br /> <br /> <br /> == Alba ==<br /> Alba je najbolj razširjen arhejski protein za strukturo kromatina. Za razliko od histonov jo lahko<br /> najdemo v vseh treh življenjskih domenah. V arhejah so bili proteini Albe odkriti pod imeni, kot so<br /> Sac10b, Sso10b in Ssh10b. Kristalno strukturo Albe je določil Wardleworth. Struktura tvori dimer in<br /> ima mešano α-spiralo ter β-strukturo z visoko podobnostjo N-terminalni domeni DNaze I.<br /> Dimerizacija se ob vezavi na DNA pojavlja simetrično skozi drugo α-spiralo ter tretjo in četrto β-<br /> strukturo vsakega monomera. Glavne interakcije med dimerom Albe in DNA vključujejo kationske<br /> stranske verige, ki se dotikajo fosfatov vzdolž majhnega žleba DNA. Veliko arhejskih organizmov<br /> kodira dve različni družini Albe, imenovani Alba1 in Alba2, pri čemer se zaporedja med obema precej<br /> razlikujejo. Sam primer je organizem Sulfolobus solfataricus, kjer znaša enakost med proteinoma le<br /> 36%. S spektroskopijo NMR so dokazali, da tvorijo heterodimere v razmerju 1:1. Kristalne strukture<br /> kažejo enak način vezave kot homodimeri. Z EM so lahko videli, da tvorijo homodimeri Alba1 in<br /> heterodimeri Alba1-Alba2 podobne filamente na DNA. Razlike v fenotipu so bile opazne pri višjih<br /> razmerjih, kjer so heterodimeri tvorili kondenzirane oblike kromatina, homodimeri pa debele<br /> filamente. Ugotovili so, da sodelujejo homodimeri Alba1 kooperativno z DNA fragmenti, medtem ko<br /> heterodimeri ne kažejo enakega. Bolj učinkovito oblaganje DNA s homodimeri je torej neposredna<br /> posledica kooperativne vezave. Alba proteini kažejo pri različnih vrstah različno stopnjo specifičnosti<br /> zaporedja DNA. Na splošno velja, da izražajo homologi pri hipertermofilnih vrstah malo ali nič<br /> specifičnosti, nasprotno pa se homolog v mezofilni vrsti, Methanococcus maripaludis, selektivno<br /> veže na specifične lokacije po genomu. Medtem ko histoni drastično ukrivijo in ovijejo DNA v<br /> arheosome, Alba obloži DNA ter tvori rigidne kromatinske filamente. Ob prisotnosti Albe se lahko<br /> lokalna kondenzacija kromatina z arheosomi zmanjša, kar kaže, da tekmuje s histoni za vezavo na<br /> DNA. Alba je edinstvena tudi po tem, da se dobro veže na RNA duplekse, hkrati pa lahko olajša<br /> presnovo RNA. Znanstveniki menijo, da lahko Alba deluje tudi kot šaperon za molekule RNA.<br /> <br /> <br /> <br /> == Cren7 ==<br /> Poleg široko razširjenih proteinov, ki so odgovorni za strukturo kromatina, so nekatere arheje razvile<br /> tudi druge proteine, ki pomagajo strukturirati njihov genom. Cren7 je bil prvič identificiran leta 2008<br /> preko izločanja v Sulfolobus solfataricus kot povezovalni partner Sul7d. Je majhen in zelo ohranjen<br /> protein, ki predstavlja skoraj 1% celotnega. Znanstveniki so pokazali, da veže raje dvoverižno DNA, jo<br /> stabilizira proti toplotni denaturaciji in jo omejuje v negativne zavoje. Prva NMR struktura Cren7, ki<br /> jo jasno opredeljujejo kot SH3-domenski protein, je sestavljena iz petih β-verig, povezanih s štirimi<br /> zankami. To je dokazalo sposobnost Cren7 za upogibanje DNA pri 50°. Struktura je tudi poudarila<br /> pomembnost interakcije med β3-4 zanko in DNA preko stikov z manjšim žlebom. Izbris zanke je<br /> privedel do 60-kratnega zmanjšanja vezave na DNA. Za nadaljnjo raziskavo so izvedli simulacije<br /> molekularne dinamike na kristalnih strukturah Cren7, vezanih na DNA. Rezultati so pokazali, da je<br /> zanka β3-4 Cren7 pri vezavi močno stabilizirana. Simulacije tudi poudarjajo pomembnost ostankov,<br /> ki so ključni pri vezavi. Pri nadaljnjih študijah so uporabili proste energije razkroja in mutacije, da bi<br /> ugotovili, kako se vsak posamezen ostanek veže na DNA. Večina energije je prišla iz nepolarnih<br /> medsebojnih učinkov. Nazadnje so določili kristalno strukturo Cren7, ki je bil vezan na fragmente<br /> DNA, dolžine 18 in 20 bp. Strukture so razkrile dve lastnosti kromatina. Monomeri Cren7 se vežejo<br /> na DNA na nasprotnih straneh, kar preprečuje stik med njimi. Prav tako ustvari Cren7 neprekinjen S-<br /> oblikovan filament DNA in ima prednost za AT bogato DNA. Pri visokih koncentracijah proteina je<br /> Cren7 sposoben močno stisniti DNA preko vezi, v katerih se vežejo proteini z oddaljenimi monomeri,<br /> da ustvarijo visoko kondenzirana jedra.<br /> <br /> <br /> == Sul7d ==<br /> Hipertermofilne arheje iz rodu Sulfolobus sintetizirajo velike količine male, enostavne, DNA vezujoče<br /> proteine. Ti proteini, ki so pod skupnim imenom poznani kot Sul7d proteini, so bili v zadnjih treh<br /> desetletjih natančno raziskani. Proteini vežejo dvojno vijačnico DNA kot monomeri z malo zaporedno<br /> specifičnostjo. Vezava Sul7d proteina poviša temperaturni prag denaturacije DNA za celo do 40<br /> stopinj celzija. Prav tako Sul7d katalizirajo ponovno spajanje komplementarnih enojnih verig DNA pri<br /> visoki temperature in omejujejo negativno dvojno zvito DNA. Do danes je bila struktura nekaterih<br /> Sul7d proteinov že določena. Organizirani naj bi bili v strukturo podobno SH3 z beta sodčkom. Pri<br /> DNA-proteinskih kompleksih Sul7d veže DNA v malem žlebu. Dva hidrofobna ostanka Val26 in Met29<br /> sta vrinjena med bazne pare in tvorita ostro odprtino med baznimi pari v dvojni vijačnici. Odvijanje in<br /> prepogibanje DNA pa naj bi Sul7d strukturno omogočalo omejevanje dodatnega zvitja DNA. Sul7d<br /> proteini so v nekaterih rodih tudi monometilirani, vendar metilacija ne vpliva na afiniteto vezave<br /> Sul7d proteinov na DNA, saj metilirani lizinski aminokislinski ostanki najverjetneje niso locirani na<br /> mestih, kjer se Sul7d proteini vežejo na DNA. Številčnost Sul7d v celici skupaj z njihovo zmožnostjo<br /> nespecifične vezave in preprečevanjem dodatno zvite DNA, nam namiguje na njihovo pomembno<br /> vlogo pri kompaktiranju DNA in kromosomski organizaciji. Ta namigovanja so skladna z ugotovitvami,<br /> da Sul7d kompaktira sproščeno in pozivitno zvito DNA, ter stabilirizira dvojno zvito DNA. Sul7d<br /> proteini so tako zelo pomembni za ohranjanje DNA pri hipertermofilnih arhejah.<br /> <br /> <br /> == Višje ravni organizacije DNA ==<br /> Poleg lokalnega zvitja DNA igrajo zelo pomembno vlogo tudi višje ravni organizacije kromatina. Pri<br /> arheji Sulfolobus je genom organiziran v dva kompartmenta. Kot pri evkariontih se razlikujeta glede<br /> na nivo genske ekspresije: A kompartment je aktiven kromatin, ki vsebuje predvsem vzdrževalne<br /> gene, B kompartment pa manj aktiven kromatih, kjer se nahajajo neesencialni geni, ki se izražajo le v<br /> določenih okoliščinah. Za organizacijo kromatina na višjih nivojih so pri bakterijah in arhejah ključni<br /> proteinski kompleksi iz družine SMC (strukturno vzdrževanje kromosomov), kot so kohezini in<br /> kondenzini. Pri različnih vrstah arhej so odkrili več homologov tem proteinom, vendar so njihove<br /> molekularne fukncije zaenkrat zelo slabo raziskane. Pri Sulfolobus je za organizacijo ključen SMC-ju<br /> podoben protein koalescin, ki se veže na transkripcijsko manj aktivne dele kromatina ter z<br /> vzpodbujanjem njihovega zlitja pomaga pri kompartemizaciji genoma.<br /> <br /> Povečanje koncentracije koalescina v celici povzroči večjo kompartmentizacijo genoma, s tem pa<br /> večje utišanje genov v B kompartmentu in povečanje izražanja genov v A kompartmentu. Kot odziv<br /> na stresne pogoje pa so arheje Sulfolobus zmožne zmanjšati kompartmentizacijo in s tem povečati<br /> izražanje genov iz B kompartmenta. Pravilno delovanje dinamičnega sistema za spreminjanje<br /> genoma je pomembno za oblikovanje višje strukture kromosomov in pravilen odziv celice na<br /> spremembe v okolju.<br /> <br /> <br /> == Zaključek ==<br /> Vsaka vrsta arheje se je prilagodila na življensko okolje na svoj način in skladno s tem se je prilagodil<br /> tudi način kompaktiranja dednega materiala. Ker arheje živijo v zelo različnih in tudi ekstremnih<br /> okoljih, je za njih značilna velika raznolikost načinov organizacije DNA. Kompaktiranje dednega<br /> materiala je odvisno od pomožnih proteinov, ki pri tem pomagajo. Prva skupina proteinov, ki jih prav<br /> tako kot evkarionti sintetizirajo tudi nekatere vrste arhej so histoni, ki navijajo in organizirajo DNA v<br /> kompaktne arheosome. Alba proteini so najbolj razširjeni arhejski proteini za strukturo kormatina in<br /> so prisotni v vseh treh življenskih domenah. Obložijo DNA in tvorijo rigidne kromatinske filamente s<br /> kooperativno vezavo na dva nepovezana dela verige DNA. Alba proteini tekmujejo s histoni za<br /> vezavo na DNA, njihova specifičnost vezave pa se razlikuje med različnimi vrstami arhej. Manj<br /> razširjeni so Cren proteini, ki predvsem zaščitijo dedni material pred toplotno denaturacijo. Tudi<br /> Sul7d so pomožni proteini pomembni pri hipertermofilnih arhejah. Katalizirajo ponovno spajanje<br /> komplementarenih enojnih verig in omejujejo dodatno zvitje DNA. Pri arhejah so podobno kot pri<br /> evkariontih znanstveniki opazili višjo raven organizacije kromatina. Kromatin naj bi arheje<br /> organizirale v dva različna kompartmenta, ki se med seboj razlikujeta glede na vrsto genov, ki jih<br /> kodirata. Prvi kompartment kodira gene pomembne za rast in normalno delovanje celice, drugi pa<br /> kodira gene pomembne za odziv arhej na spremembo pogojev v okolju. Prepisovanje genov, je tako<br /> lahko ob ugodnih pogojih v okolju povečano v prvem kompartmentu in hkrati utišano v drugem, kar<br /> omogoča hitrejšo sintezo proteinov pomembnih za rast arhej. Ob spremembi pogojev pa je zaradi<br /> delitve genoma na kompartmente omogočeni hitrejše prepisovanje genov iz drugega kompartmenta<br /> in s tem hitrejši odziv arhej na spremembo. Dinamično deljenje genoma na kompartmente je tako<br /> kljunega pomena za preživetje in rast arhej.<br /> <br /> <br /> == Viri ==<br /> [1] Shawn P. Laursen, Samuel Bowerman, Karolin Luger. “Archaea: the final frontier of<br /> chromatin.” Journal of Molecular Biology (Marec 19, 2021).<br /> https://doi.org/10.1016/j.jmb.2020.166791.<br /> [2] Naomichi Takemata and Stephen D. Bell. “Emerging views of genome organization in<br /> Archaea.” Journal of Cell Science (Maj 18, 2020). https://doi.org/10.1242/jcs.243782.<br /> [3] Zhang, ZhenFeng, et al. “Archaeal Chromatin Proteins - Science China Life<br /> Sciences.” SpringerLink, Science China Press, 27 June 2012,<br /> https://link.springer.com/article/10.1007/s11427-012-4322-y.<br /> <br /> [[Category:SEM]] [[Category:BMB]]</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Organizacija_kromatina_pri_arhejah&diff=22014 2023-05-11T19:20:07Z

<p>Ivanastojic: New page: == &#039;&#039;&#039;Organizacija kromatina pri arhejah&#039;&#039;&#039; ==</p> <hr /> <div>== '''Organizacija kromatina pri arhejah''' ==</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Molekularna_biologija_arhej&diff=22013 2023-05-11T19:16:39Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>Seminarji pri Molekularni biologiji v študijskem letu 2022/23 obravnavajo pogosto spregledane prokarionte - arheje - in predstavljajo nekatere ključne mehanizme prenosa genetske informacije pri teh mikroorganizmih, kakor tudi nekatere vidike njihove uporabe. Okvirni naslovi tem so navedeni na spodnjem seznamu.<br /> <br /> Vse teme temeljijo na preglednih člankih, kar pomeni, da obravnavajo zaključene teme, na katerih je bilo opravljenega že veliko dela. Zato je smiselno, da vsako temo obdelajo po trije študenti. Vsaka skupina mora pripraviti povzetek seminarja z vsaj 1200 besedami in ne več kot 1800 besedami in ga objaviti na tem wikiju. Povzetek ne vsebuje slikovnega gradiva, lahko pa vključuje povezave do slik in videov na spletu. Navedite do 5 ključnih virov (ti ne štejejo v vsoto 1200–1800 besed), ki ste jih uporabili.<br /> <br /> Vsaka skupina mora objaviti povzetek seminarja na wikiju najkasneje 24 h pred predstavitvijo svojega seminarja. Kateri del povzetka je napisal kdo, navedite v zavihku 'discussion'. Predstavitev naj bo dolga 15–20 minut, temu pa bo sledila razprava (pribl. 5 minut). Vsak član skupine mora predstaviti en del seminarja, pri čemer mora biti delo enakomerno razdeljeno med vse. Osredotočite se na osnovno temo, ki ste si jo izbrali, in vključite le malo splošnega uvoda, kjer je mogoče pa izpostavite ključne razlike v procesih med bakterijami, evkarionti in arhejami.<br /> <br /> Seminarske predstavitve bodo potekale od 15. do 24. maja 2023. V tem času ne bo klasičnih predavanj, torej bodo tako ponedeljkovi kot sredini termini namenjeni seminarjem.<br /> <br /> Vsebina seminarjev je izpitna snov. Iz teme seminarjev je ~10 % vprašanj na izpitu (oz. 10 % točk dobite za odgovore iz snovi seminarjev).<br /> <br /> Razdelitev seminarjev je potekala v okolju Google Drive, kjer so (bile) navedene povezave do izhodiščnih člankov, s katerimi lahko začnete iskanje literature. Večinoma navedeni viri ne zadoščajo, da bi pripravili kvaliteten 15-minutni seminar, zato boste morali pregledati tudi nekaj primarnih virov (raziskovalnih člankov), ki jih boste poiskali sami oz. jih boste našli citirane v preglednih člankih. Vaši seminarji naj se osredotočijo na osnovno temo iz naslova in naj nimajo dolgih splošnih uvodov. Seminarji si bodo namreč sledili dokaj hitro en za drugim, tako da boste osnove hitro osvojili in jih ni treba ponavljati.<br /> <br /> Ko boste pripravljali povzetek, naslov teme na spodnjem seznamu povežite z novo wiki stranjo, ki bo vsebovala povzetek. Na koncu besedila povzetka (pod viri) v novo vrstico dodajte oznako: &lt;nowiki&gt;[[Category:SEM]] [[Category:BMB]]&lt;/nowiki&gt;. Primer, kako so bili urejeni seminarji v prejšnjih letih, si lahko ogledate na strani [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Molekularna_biologija_koronavirusov Molekularna biologija koronavirusov (2020/21)].<br /> <br /> <br /> Seznam tem in referenti:<br /> <br /> 15. maj:&lt;br&gt;<br /> # [[Organizacija kromatina pri arhejah]] (Lara Rajterič, Ivana Stojić, Martin Kresal)&lt;br&gt;<br /> # Proteini SSB pri arhejah (Marcel Tušek, Teo Trost, Laura Simonič)&lt;br&gt;<br /> # [[Replikacija DNA pri arhejah]] (Primož Šenica Pavletič, Luka Fink, Maša Karčovnik)&lt;br&gt;<br /> # Transkripcija pri arhejah (Lena Kogoj, Zara Bunc, Nika Frelih)&lt;br&gt;<br /> <br /> 17. maj:&lt;br&gt;<br /> <br /> # Zgodnja evolucija transkripcijskih sistemov in ločitev arhej in bakterij (Tonja Jeromelj, Deni Krašna, Karidia Kolbl)&lt;br&gt;<br /> # Regulacija transkripcije pri arhejah (Tinkara Korošec, Žiga Koren, Pia Kristanc)&lt;br&gt;<br /> # Stabilizacija RNA pri hipertermofilnih arhejah (Janja Bohte, Mia Kobal, Karin Rak)&lt;br&gt;<br /> <br /> 22. maj:&lt;br&gt;<br /> <br /> # Nekodirajoča regulatorna RNA pri arhejah (Tin Vranješ, Tim Agrez) 10-15 min<br /> # Genetski kod pri arhejah (Lara Zupanc, Lucija Kovaček, Špela Auer)<br /> # Biogeneza ribosomov pri arhejah (Taja Pojbič, Naja Pečovnik Wutt, Matija Novel)<br /> # Prenosi DNA med arhejami (Ula Mikoš, Taja Mužič, Urša Lah)<br /> <br /> 24. maj:&lt;br&gt;<br /> # Mehanizmi popravljanja DNA pri arhejah (Filip Petrovič, Samo Pucihar, Aleš Poljanšek)<br /> # Virusi pri arhejah (Patricija Kolander, Leila Bohorc, Gal Kastelic)<br /> # Arheje v biotehnologiji (Miljan Trajković, Tea Amidović, Sofija Stevanović)</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2022&diff=21084 2022-11-27T22:11:31Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>= POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2022/23 =<br /> ==Tinkara Korošec - Vpliv bakterijskega oponašanja evkariontskih signalnih molekul na človeka==<br /> <br /> S koevolucijo patogenov in njegovih gostiteljev so oboji razvili svoje obrambne mehanizme. Pri nekaterih patogenih je ta proces vodil v evolucijo efektorskih proteinov, ki imitirajo evkariontske proteine in manipulirajo z gostiteljevimi signalnimi potimi. Pojav imenujemo imitacija molekul (angl. molecular mimicry). Gre za proteine, zelo podobne evkariontskim proteinom ali njihovim domenam. Patogene bakterije lahko imitirajo GTPazne regulatorje. Ti so dovzetni za biokemijske abnormalnosti, ki so direktno povezane z boleznimi. Največji skupek imitiranih proteinov so odkrili v bakterijskem rodu Legionella. Med okužbo patogen spremeni namembnost gostiteljske celice za optimizacijo pogojev, ki bakteriji omogočijo preživetje. Če se gostiteljske celice zdravijo, je tako okolje manj ugodno za bakterije in obolenje bo težje napredovalo. Z razumevanjem motivne imitacije preko kratkih linearnih motivov ali SLiM-ov, ki jo uporabljajo bakterije med okužbo, lahko razširimo spekter alternativ zdravljenja infekcij. S porastom rezistence na antibiotike, se je povečala tudi potreba po novih antibiotičnih terapijah. Obetavna alternativo antibiotikom predstavlja ciljanje gostitelja, da ta ustvari neugodno okolje za patogen, kar doseže s povzročanjem motenj v SLiM posredovanih interakcijah.<br /> <br /> ==Pia Kristanc - Toksini kot inhibitorji ionskih kanalov==<br /> <br /> Toksini so sestavine živalskih strupov, ki na žrtev delujejo na različne načine. Njihov cilj so pogosto ionski kanali, saj tako lahko že majhna količina strupa močno vpliva na veliko različnih procesov. Toksini pogosto delujejo kot inhibitorji. Kanal lahko inhibirajo tako, da zmotijo mehanizem odpiranja in zapiranja ali pa se vežejo direktno v poro in tako zamašijo kanal. Ionski kanali so tudi zanimivi kot tarče za zdravila, vendar je zelo težko ustvariti takšna, ki bi ciljala točno določen ionski kanal. Znanstveniki so zato začeli raziskovati toksine kot potencialna biološka zdravila. Primer takšnega že potrjenega zdravila je zikonotid, ki se uporablja kot analgetik. Pridobljen je iz strupa stožčastega polža in deluje kot inhibitor od napetosti odvisnega kalcijevega kanala, ki se nahaja v živčevju. Toksin blokira kanalsko poro in tako onemogoči njegovo delovanje. Drug primer sta dva toksina, ki blokirata ionske kanale za zaznavanje kisline (ASIC). Pri teh proton igra vlogo liganda, odgovornega za odprtje in zaprtje, zato je kanal direktno odvisen od pH okolja. Toksina, ki ga lahko inhibirata, sta mambalagin, pridobljen iz kače črne mambe, in π-heksatoksin-Hi1a, pridobljen iz avstralskega pajka. Prvi deluje kot analgetik, drugi pa izboljšuje posledice po ishemični kapi. Raziskovanje delovanja toksinov je pripomoglo k poznavanju delovanja ionskih kanalov, hkrati pa odpira možnosti za razvoj raznih zdravil, predvsem analgetikov, ki ne bi vsebovali opioidov.<br /> <br /> ==Marcel Tušek - Pomembnost mitofagije, njena vloga ter korelacija z Atg32 receptorjem==<br /> <br /> Mitofagija je specifičen proces, ki pomeni, da poteka avtofagija mitohondrija. Ta proces v celici je nastal evolucijsko. To lahko sklepamo po tem, da se aktivira v času pomanjkanja, kar je bilo preteklosti velikokrat prisotno, saj nismo vedno imeli dostopa do hrane. Poznamo tri vrste avtofagije. Celica ima dva procesa s katerima lahko uničuje visoko reaktivne kisikove radikale, ki nastanejo v času oksidativne fosforilacije. To sta mitofagija ter derivat NAC-a, saj obadva razgrajujeta te radikale. Razlika je, da NAC razgradi samo te radikale, medtem ko mitofagija pa kar celoten mitohondrij. Pri mitofagiji je trenutno znanih 32 proteinov, ki so specializirani samo za avtofagijo. Eden najpomembnejših izmed teh proteinov je Atg32, saj če on ni fosforiliran, mitofagija sploh ne more biti inducirana. Atg pomni, da je ta protein avtofagosomsko-povezan. Atg32 je transmembranski receptor, ki celici avtofagosomu sporoča, kam se naj veže. Najdemo ga na zunanji strani membrane mitohondrija. Pokazano je tudi bilo, da če Atg32 vežemo na peroksisome, jih je proces avtofagije sposoben razgraditi.<br /> <br /> ==Lucija Kovaček - Nekroptoza in njena vloga pri raku==<br /> Nekroptoza je oblika celične smrti, kjer celica nabrekne, membrana poči in sprosti se znotrajcelična vsebina. Ta vsebuje tudi molekulske vzorce povezane s poškodbo celic oziroma DAMP (angl. damage-associated molecular patterns), ki povzročijo provnetni odziv. Nekroptoza je pomembna zlasti pri regulaciji rasti tumorjev in imunskem odzivu. Regulirana je s proteinskimi kinazami povezanimi z receptorji (angl. receptor-interacting protein kinases) ali z RIP kinazami, bolj natančno z RIPK1 in RIPK3. Procesi signalizacije celične smrti imajo ključno vlogo pri regulaciji tumorjev, saj so se rakave celice prilagodile, tako da bi nekroptozi ubežale. RIP kinaze lahko vplivajo na rast tumorjev z uravnavanjem aktivnosti imunskih efektorjev v tumorskem mikrookolju. Smrt rakavih celic z nekroptozo, lahko tako trajno okrepi protitumorsko imunost. Kljub temu pa obstajajo primeri, pri katerih RIP kinaze povzročijo vnetje in pomagajo pri napredovanju tumorja. Znanstveniki zato želijo raziskati, kako je aktivnost RIP kinaz regulirana v tumorjih in v imunskih celicah ter kako se ti procesi med seboj usklajujejo. To nam bi pomagalo bolje razumeti tumorogenezo in možnosti njenega nadzora v prihodnosti. Šele ko bomo popolnoma razumeli mehanizem regulacije nekroptoze pri raku, bomo lahko zasnovali nove terapije za njegovo premagovanje, kjer ne bi več ogrožali imunskih celic.<br /> <br /> ==Luka Fink - Kako fosforilacija integrinov regulira celične stike in signalizacijo==<br /> Celična adhezija je bistvena za tvorbo organov, celično migracijo in interakcijo s ciljnimi celicami in zunajceličnim matriksom. Integrini so veliki proteinski heterodimeri α in β verige in tvorijo pomembno družino molekul celične adhezije. V zadnjih nekaj letih je prišlo do dramatičnega razvoja razumevanja regulacije integrina in izkazalo se je, da je fosforilacija le-tega temeljnega pomena. V tem seminarju želim razložiti, kako je aktivnost integrina regulirana z njegovo fosforilacijo. Proteinske kinaze in fosfataze inducirajo specifične fosforilacije in defosforilacije integrinov, kar jim omogoča uravnavanje dinamičnih interakcij s citoplazemskimi proteini. Eni izmed zunajceličnih ligandov, ki interagirajo z integrini so kolagen, fibrinogen, fibronektin in veliko drugih proteinov, ki imajo sekvenco, ki jo integrini lahko prepoznajo: –Arg–Gly–Asp– (RGD). Kratek citoplazemski podaljšek α in β podenote vzpostavlja povezave s citoskeletnimi proteini, ki ležijo pod plazmalemo: talin, α-aktinin, vinkulin, paxillin in drugi. Nekateri od teh delujejo kot pozitivni ali pa negativni regulatorji integrinov. S tem se dosežejo spremembe v celični adheziji in signalizaciji. LFA-1 (Lymphocyte function-associated antigen 1) integrin je bil uporabljen kot model za študijo adhezije. Je integrin, ki ga najdemo na limfocitih in levkocitih. Igra ključno vlogo pri migraciji levkocitov iz krvnega obtoka do tkiv. Fosforilacija α verige je nujno potrebna za indukcijo fosforilacije na β verigi v LFA-1. Signalni poti enega in drugega integrina, ki lahko aktivirata ali inaktivirata njuno funkcijo, sta nadzorovani s fosforilacijo β verige.<br /> <br /> ==Tin Vranjes - Strukturni pogled signalizacije z G proteini povezanih receptorjev v zunanjem segmentu paličice==<br /> V zunanjem segmentu paličice poteka fototransdukcija. To je prevzem svetlobnega signala in njegova pretvorba po signalni poti v spremembo membranskega potenciala paličice. Struktura zunanjega segmenta je specializirana za potek signalne poti, s kupom membranskih diskov med katerimi se nahajajo ključne komponente za fototransdukcijo. S krio-elektronsko tomografijo(krio-ET) lahko dobimo 3- dimenzionalne slike znotraj celičnih okolij z nanometrske ločljivosti in malo motečih artefaktov.V kombinaciji z drugimi metodami nam je omogočila narediti velikostno konsistenten model zunanjega segmenta paličice. Pri sprožitvi kaskade reakcij fototransdukcije in njeni regulaciji je ključen rodopsin in kompleksi, ki jih tvori v svoji aktivirani obliki, s trnsducinom, GRK1 in arestinom. Iz tomografskih slik in strukturnih podatkov o PDE6, ki pretvarja cGMP v neciklično obliko, in GCs, ki pretvarja GMP v ciklično obliko, lahko sklepamo, da proteina delujeta tudi kot steberna proteina pri ohranjanju razdalje med membranskimi cikli. Pri fotostimulacji lahko merimo intrinzične optične signale, ki so posledica podaljšanja fotoreceptorskih celic ob fotostimulaciji. To bi lahko omogočala zgradba PDE6, katerega konformacija se pri aktivaciji spremeni in s tem poveča dolžino med membranskimi cikli. Razumevanje strukture proteinov in okolja v katerem poteka fototransdukcije je ključno za razumevanje bolezni mrežnice.<br /> <br /> ==Teja Mohar - Encimi za popravilo metabolitov==<br /> V celici med seboj usklajeno deluje stotine metaboličnih encimov, ki so zelo specifični. A encimi niso popolni katalizatorji in zato, kljub njihovi visoki specifičnosti pod fiziološkimi razmerami, številni katalizirajo manj pogoste stranske reakcije, katerih rezultat so stranski produkti - nekanonični metaboliti. Lahko so neuporabna obremenitev metabolizma saj se lahko kopičijo v celicah in so lahko zaviralni in/ali reaktivni, kar včasih povzroči toksičnost. Zato so za trajno delovanje presnovnih poti potrebni mehanizmi za preprečevanje poškodb metabolitov ali za pretvorbo poškodovanih metabolitov nazaj v fiziološke oblike. Večje pomanjkanje encimov za popravilo metabolitov lahko pri ljudeh povzroči različne bolezni, pri višjih vretenčarjih pa ima lahko smrtonosne posledice. To kaže na njihovo pomembno vlogo pri celičnem metabolizmu. En popravljalni encim ima zmožnost katalizirati številne različne popravljalne reakcije. Velike metabolične poti pa lahko potrebujejo tudi več popravljalnih encimov. Glikoliza tako za popravilo napak potrebuje 10 popravljalnih encimov (G6PC3, PGP, ACYP1, NAXD, NAXE, L2HGDH, GLO1, GLO2, FN3K, MDP-1) in prenašalec (G6PT). Odkritje novih metabolitov, encimov in celotnih poti je omogočilo zdravljenje tudi prej slabo razumljenih bolezni. Glede na število popravljalnih encimov, ki so prisotni pri glikolizi je verjetno, da jih je treba odkriti še na stotine, ki ščitijo širok spekter presnovnih poti.<br /> <br /> ==Tea Amidović - Karakterizacija glikoproteoma==<br /> Glikozilacija, ena od najpogostejših posttranslacijskih modifikacij, spremeni proteine in lipide na različne načine, kar ima za posledico prodorno foliacijo celične površine. Kljub veliki kompleksnosti v živalskih sistemih imajo glikanske strukture ključne biološke in fiziološke vloge, pomagajo pri zvijanju proteinov in pri biološkem prepoznavanju. Proteinski glikokonjugati, ki nastanejo kot rezultat glikozilacije, lahko prispevajo k pomembnim biološkim funkcijami. Razumevanje biologije glikokonjugata na ravni konjugata lahko zagotovi pomembne vpoglede v razvoj bioloških označevalcev in zdravil. Ugotavljamo, da so glikokonjugati več kot vsota njihovih posameznih komponent glikana in proteina. Nove raziskave, ki so osredotočene na glikom, kažejo na združevanje glikoma in proteoma na vseh ravneh, od glikanskih nizov do glikoproteomike in krioelektronske mikroskopije. Popolna analiza glikoproteinskih konjugatov kot tudi njihovih komponent je zdaj mogoča zahvaljujoč novim metodam. Vse večja zbirka orodij za karakterizacijo strukture, interakcij in bioloških funkcij proteinskih glikokonjugatov za razumevanje in nadzorovanje teh skrivnostnih biomolekul postaja ključnega pomena za preučevanje glikoproteoma.<br /> <br /> ==Urša Lah - Acetil-CoA in njegova vloga pri regulaciji kromatina==<br /> Nastanek acetil-CoA je potreben za učinkovito regulacijo acetilacije histona v jedru. Acetilacija je do danes najbolj raziskana modifikacija histonov. Je proces, pri katerem gre za pripenjanje acetilne skupine iz acetil-CoA na N-terminalni repek enega od histonov. Acetil-CoA obstaja v dveh ločenih območjih v celici. Ločimo mitihondrijski in jedrski/citosolni acetil-CoA. Mitohondrijski izhaja predvsem iz delovanja encim piruvat dehidrogenaze in oksidacije maščobnih kislin. Citosolni acetil CoA pa je odgovoren za acetilacijo beljakovin in sintezo maščobnih kislin. Globalne ravni acetilacije histona so občutljive na razpoložljivost acetil-CoA v celici, ki niha kot odziv na razpoložljivost hranil ali presnovno reprogramiranje, ki je eden od znakov raka. ATP-citrat liaza (ACLY) je encim, ki proizvaja acetil-CoA iz citrata. Prisoten je tako v jedru, kot v citosolu. ACLY v jedru igra ključno vlogo pri ohranjanju acetilacije histona z vzdrževanjem acetil-CoA v jedru celic sesalcev, hkrati pa igra pomembno vlogo pri popravljanju DNK. Pomembno vlogo pa ima pri acetilaciji histona še encim ACSS2, ki pa neposredno uravnava tudi prostorski spomin pri sesalcih. Prav tako igra vlogo pri presnovi in tumorjih in je primerna tarča za raziskovanje v terapevtske namene. Acetilacija presnovnih encimov je zelo ohranjena tako pri prokariontih kot tudi pri evkariontih.<br /> <br /> <br /> ==Zara Bunc - Krebsov cikel kot tarča za zdravljenje raka==<br /> Vsak aerobni organizem se za pridobitev energije primarno zanaša na Krebsov cikel, ki predstavlja osrednjo pot metabolizma in sinteze makromolekul. Znano je, da se v primeru razvoja celic v rakave, celični metabolizem in posledično tudi Krebsov cikel znatno spremenita. Slednje je predvsem posledica nakopičenja genetskih mutacij. Sprva je bila kot glavna presnovna pot v metabolizmu rakavih celic izpostavljena glikoliza, vendar študije v zadnjih letih nakazujejo tudi na velik vpliv Krebsovega cikla. Slednji predstavlja pomemben vir energije za rakave celice, s čemer omogoči pospešen razvoj raka. Pri raziskovanju specifik poteka Krebsovega cikla v rakavih celicah, se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko raka zdravili s pomočjo vanj tarčno usmerjenih terapij. Posebnosti so se pojavile predvsem pri spremenjenih gorivih cikla (glukoza, glutamin, maščobne kisline), izražanju onkogenov in tumor supresorjev (MYC, P53, HIF, RAS) ter pri mutacijah encimov, ki sodelujejo v ciklu (SDH, FH, IDH). Obetavne so predvsem terapije, ki vključujejo inhibicijo določenih procesov z majhnimi molekulami. Ugotovili so, da ima zaenkrat najboljši terapevtski učinek inhibicija razgradnje glutamina (glutaminolize), saj je v rakavih celicah kot glavno gorivo cikla prisoten glutamin. Podobno efektivni so tudi inhibitorji mutiranih encimov cikla. Čeprav številne terapije že kažejo pozitivne učinke pri zaviranju razvoja raka, je trenutno večina še vedno v kliničnem testiranju.<br /> <br /> ==Žiga Koren - Vloga intermediatov Krebsovega cikla pri zaščiti pred ishemijo==<br /> Ishemična bolezen srca, eden od vodilnih vzrokov smrti po celem svetu, letno terja kar sedem milijonov žrtev. Med pojavom napada bolezni lahko pride do srčnomišičnega infarkta, kjer se pomembne venčne arterije močno zožajo ali popolnoma zaprejo. Znanstveniki so za boj proti njej predlagali že veliko število terapij, vključno z analizo vloge intermediatov Krebsovega cikla ob pojavu le-te. Med epizodami hipoksije pride do močno povečane proizvodnje sukcinata in fumarata, ki imata tako energijsko vlogo ob pomanjkanju kisika, kot signalno vlogo ob njegovi vrnitvi. Za pojasnitev povišanih koncentracij omenjenih intermediatov sta predlagani dve poti, pri prvi gre za preplet Cahillijevega cikla s Krebsovim, pri drugi pa prride do metabolizma aminokisline aspartat. Sukcinat je pomemben pri preprečevanju ubikvitinacije ob hipoksiji induciranega faktorja 1 (HIF1) in vezavi na na receptor Gpr91, fumarat pa igra ključno vlogo pri aktivaciji oksidativne poti z NF-E2 povezanega faktorja (NRF2). Načeloma so povečane koncentracije intermediatov koristne, a obstajajo tudi z dokazi podprte teorije, da tovrstno kopičenje predstavlja velik napor za celice, ki lahko posledično vodi do poškodb o ponovni vzpostavitvi krvnega toka. Do poškodb pride zaradi močno povečane proizvodnje reaktivnih kisikovih delcev, ki lahko vodi do odprtja mitohondrijskih tranzicijskih por in posledično tudi do aktivacije apoptoze.<br /> <br /> ==Deni Krašna - Krebsov cikel - zvezdišče viroimunometabolizma==<br /> Samorazmnoževalni proteinsko-nukleinsko kislinski kompleks, ali bolje rečeno virus, je samo intuitivno povezan z gostiteljevim metabolizmom. Brez ATP, ki ga ta zagotavlja se ni sposoben pritrditi niti na plazmalemo. Sinteza biomolekul in njihovih prekurzorjev, pomenbnih za virusno replikacijo ter brstenje, ravno tako pade na ramena gostiteljevega anabolizma. Zato ni nikakor čudno, da se virus razmnožuje z obzirom na Krebsov cikel. Le-tega med drugim zaradi njegove amfibolične lastnosti smatramo kot središče metabolizma. Nedavno pridobljeno znanje pa ga postavi tudi v središče virusne patogeneze in njenega razvoja. Zasidran proces, sicer skrit v mitohondriju in uravnan z vseh strani neba, pa je virusu težko oblegati, zato napade tudi anaplerotične reakcije. Med njimi na tudi poglavitne, piruvat – oksidirajoče reakcije, ter tako napoti gostiteljsko celico na kriva, vendar zanj ugodna pota. Celica pa ne ostane dolžna, svoje lovke véje iz globin, sicer že signalno signifikantnega cikla trikarboksilnih kislin, ter s svojimi signalno zmožnimi intermediarnimi metaboliti pokaže zobe in zažene vnetni, proti-virusni sistem. Imunoregulatorno funkcijo pa lahko pripišemo tudi nekaterim derivatom metabolitov TCA, ki predstaljajo odlično odskočno desko za pripravo terapevtskih učinkovin. Še posebej, ker se virus težko izogne znižanja plastičnosti metabolizma, in kompleksnosti prepeleta dinamike tako virusno kot gostiteljsko inducirane alarmacije.<br /> <br /> ==Tim David Agrež - Trenutni dosežki raziskav lncRNA v lipidnem metabolizmu in signalizaciji==<br /> V zadnjem času se izvajajo mnoge raziskave na dolgih nekodirajočih RNA in njihovi funkciji v organizmu, saj je samo področje še sorazmerno neraziskano. Če nam uspe pojasniti njihovo vlogo in mehanizem v regulaciji lipidnega metabolizma in signalizacije bi to lahko pomenilo velik preskok v zdravljenju mnogih bolezni povezanih z metabolizmom. Glede na to, kar nam je že poznano lahko z gotovostjo trdimo, da imajo lncRNA v metabolizmu in signalizaciji lipidov pomembno vlogo na praktično vsaki točki. V seminarju sem opisal nekatere izmed pomembnejših lncRNA in kako le te vplivajo na regulacijo metabolizma lipidov in njihovo vlogo pri sprejemanju signalov medcelične komunikacije preko lipidnih signalnih molekul.<br /> <br /> ==Aleš Poljanšek - Ketonska telesca in njihov vpliv na nevrodegenerativne bolezni==<br /> Nevrodegenerativne bolezni se pojavijo kot posledica propadanja nevronov in izgubljanja njihovih funkcij. Eden izmed glavnih vzrokov propadanja nevronov so motnje v metabolizmu, med katerimi je najbolj kritična motnja v metabolizmu glukoze, saj nevroni ne morejo proizvajati ATP-ja iz lipidov. Da bi ublažili hipometabolizem glukoze, so se znanstveniki posvetili izvajanju terapij, s katerimi bi povečali koncentracijo ketonski telesc v krvi. Ta lahko namreč delujejo kot nadomesten substrat v primeru nizke koncentracije glukoze v krvi ali zmanjšanja samega metabolizma glukoze. Sama ketonska telesca nastanejo v procesu, imenovanem ketogeneza, v katerem iz prostih maščobnih kislin v jetrnih celicah nastanejo ketonska telesca, med katerimi je najpomembnejši beta-hidroksibutirat, saj ga nevroni najlažje absorbirajo. Ta se nato sprostijo v kri in preko krvno-možganske pregrade nato vstopijo v možgane. Tam se ketonska telesca v procesu, imenovanem ketoliza, pretvorijo v acetil-CoA, ki se nato nadalje sintetizira v ATP. Ketonska telesca poleg tega, da služijo kot nadomesten substrat v nevronih, zmanjšujejo oksidativni stres, blažijo pa tudi nevroinflamacijo. V terapijah, pri katerih so zdravili različne nevrodegenerativne bolezni, se je pokazalo, da lahko s povečanjem koncentracije ketonskih telesc v krvi, za kar lahko poskrbimo s ketogeno dieto, z vnosom srednje-verižnih maščobnih kislin ali z vnosom ketonskih estrov, izboljšamo kognitivne sposobnosti, spomin in jezikovne sposobnosti pri Alzheimerjevi bolezni. Tovrstne terapije so bile učinkovite tudi pri Parkinsonovi bolezni in pri amiotrofični lateralni sklerozi.<br /> <br /> ==Tonja Jeromelj - Alteracije lipidnega metabolizma v rakavih matičnih celicah==<br /> Lipidi v celicah predstavljajo glavno zalogo energije, kot gradniki se vgrajujejo tudi v celične membrane. Lipidni metabolizem je pomemben za vzdrževanje življenja, ki v ravnovesju izkorišča sintezo in razgradnjo energijsko bogatih molekul. Ogromna količina podatkov, zbranih v preteklih letih nakazuje na pomemben vpliv lipidnega metabolizma v rakavih matičnih celicah (cancer stem cells – CSC). CSC predstavljajo majhno populacijo rakavih celic, ki imajo značilnosti zdravih matičnih celic, zlasti sposobnost, da generirajo vse vrste celic, ki jih najdemo v določenem vzorcu raka. CSC ali tumor-initiating cells (TIC) so zaradi svoje raznolikosti odporne na tradicionalno zdravljenje. Odgovorne so za metastaze in ponovitev bolezni pri rakavih pacientih. V njih se prepletajo metabolične in signalne poti, ki so značilne za rakave in matične celice. Lipidni metabolizem ima v teh celicah signifikantno vlogo saj predstavlja kompleksno mrežo fleksibilnih metaboličnih poti. V biosintezi maščobnih kislin CSC kot druge celice pridobivajo strukturne komponente, ki so ključne za celično proliferacijo. Encimi, ki sodelujejo v regulaciji in lipogenezi pa regulirajo signalne poti kot je Hippo-YAP/TAZ, ki jih povezujemo z ohranjanjem matičnosti. Oksidacija maščobnih kislin služi kot glavna metabolična pot za zadostitev visokim energijskim potrebam teh celic, brez nevarnosti, ki jih predstavljajo reaktivne kisikove spojine. Zaradi odvisnosti CSC od lipidnega metabolizma, postaja to tematika številnih kliničnih študij, ki se ukvarjajo z eliminacijo celotne populacije rakavih celic.<br /> <br /> ==Teo Trost - Oslabljen metabolizem razvejanih aminokislin==<br /> Razvejane aminokisline (BCAA), levcin, izolevcin in valin, igrajo ključno vlogo pri zdravju. So esencialne, njihov metabolizem pa je precej kompleksen in medorgansko odvisen. Poteka v mitohondrijih, prva stopnja lahko poteka tudi v mišičnem tkivu, druga pa v jetrih. Napake v metabolizmu lahko vodijo do kopičenja intermediatov (metabolitov) ali pa kar celih BCAA. Povišana koncentracija BCAA v krvi lahko aktivira tarčni protein rapamicina (mTOR), ki se aktivira tudi z inzulinom. Ko je mTOR aktiviran, se aktivira tudi ribosomska proteinska kinaza S6, ki pa fosforilira in s tem inaktivira inzulinski receptorski substrat, kar pa vodi do blokirane inzulinske signalizacije. Posledica tega je tudi razvoj diabetes mellitus tipa 2. Oslabljen metabolizem BCAA pa lahko rezultira tudi kot bolezen javorjevega sirupa ali številne kardiometabolične bolezni zaradi zamenjave metabolnega goriva v srčni mišici (iz glukoze na BCAA). Ugotavljali so tudi povezavo med telesno aktivnostjo in BCAA in ali je povišana koncentracija BCAA pri idealnih pogojih škodljiva zdravju ali ne. Prav tako so se začele izvajati študije, ki bi ugotovile potencialno povezavo med BCAA in PDAC oziroma vrsto raka trebušne slinavke, ki je pogosto povezan z ljudmi, diagnosticiranimi z debelostjo in/ali diabetesom.<br /> <br /> ==Leila Bohorč - Katabolizem lizina pri rastlinah: vloga saharopinske poti pri odzivu na abiotski in biotski stres==<br /> Suše, poplave, ekstremne temperature, patogeni… pri rastlinah povzročajo abiotski oziroma biotski stres. Na to se morajo ustrezno odzvat in prilagodit metabolizem, da ga zaščitijo pred posledicami dehidracije, osmotskega in oksidativnega stresa, pomanjkanja hranilnih snovi in ATP, okužb… Sprožijo se različne metabolne poti, med njimi tudi katabolizem aminokisline lizin. Ta se ob stresu začne nabirat v celici, kar sproži saharopinsko pot, po kateri se lizin preko saharopina in α-aminoadipat semialdehida z encimom LKR/SDH pretvori v pipekolat. Lizin predstavlja tudi alternativni substrat za celično dihanje, saj se α-aminoadipat semialdehid lahko preko α-aminoadipata pretvori tudi v acetil-CoA. Pri nekaterih reakcijah se elektroni direktno prenesejo v dihalno verigo, na koncu pa acetil-CoA seveda vstopi v Krebsov cikel. Ob biotskem stresu iz lizina preko intermediata dehidropipekolične kisline nastane pipekolat in se nato pretvori v N-hidroksipipekolat, ki je ena izmed ključnih molekul, ki pri rastlini regulirajo sprožitev obrambnega mehanizma sistemsko pridobljene odpornosti, ki zdrave dele rastline ščiti pred morebitno okužbo. Znanstveniki predvidevajo, da tudi pipekolat, ki nastane v saharopinski poti sodeluje v imunskem odzivu rastline. Čeprav biotski stres aktivira tudi encime saharopinske poti, sama NHP pot nanjo nima vpliva.<br /> <br /> ==Lara Rajterič - Vloga metabolizma razvejanih aminokislin pri zdravljenju raka==<br /> Razvejane aminokisline, levcin, izolevcin in valin, so esencialne aminokisline, ki so v celicah vključene v številne metabolne procese. Razvejane aminokisline in njihovi katabolni produkti sodelujejo v različnih celičnih mehanizmih, kot so preskrba celic z energijo, anabolizem in katabolizem proteinov ter signalna transdukcija. V zadnjem času se vse več študij ukvarja z raziskovanjem sprememb v metabolizmu aminokislin. Izkazalo se je, da so le te močan faktor v karcinogenezi, ki vključuje celično rast, delitev, migracijo itd. Tumorske celice imajo namreč neomejeno sposobnost delitve, kar močno poveča njihove energetske potrebe. Posledično se morajo prilagoditi oz. reprogramirati svoj metabolizem tako, da lahko sploh preživijo v okolju z relativno malo razpoložjivimi hranili. Za razumevanje reprogramiranja metabolizma aminokislin je pomembno predvsem poznavanje delovanja proteinov, ki v njem sodelujejo. Najpomembnejši v tem procesu so katabolni encimi transaminaze razvejanih aminokislin (BCAT1 in 2), kompleks dehidrogenaza razvejanih aminokislin v povezavi s svojo kinazo in fosfatazo (BCKDH-BCKDK-PPM1K kompleks), transporterji aminokislin in njihovi metaboliti. Globje razumevanje njihovega delovanja in spremenjene ekspresije predstavlja veliko možnost za napredek pri razvoju diagnostičnih pristopov za odkrivanje in terapij za zdravljenje nekaterih rakavih obolenj.<br /> <br /> ==Ivana Stojić - Motnje cikla sečnine v povezavi z zgodnjimi znaki raka==<br /> Cikel sečnine je glavna pot, po kateri sesalci odstranjujejo odpadni dušik. Specifične spremembe v izražanju večine encimov se pojavljajo v številnih tumorjih, kar vodi do splošnega presnovnega znaka, imenovanega disregulacija. Pri več vrstah raka je izražanje proteinov cikla sečnine ne regulirano, kar zagotavlja presnovne koristi za preživetje in rast tumorja. Glavne spremembe, opisane v izražanju encimov cikla pri različnih oblikah raka na različnih stopnjah, so dinamične in jih je zato treba obravnavati na poseben način. Disregulacija izzove preusmeritev dušika ter poveča sintezo pirimidina, ki povzroči spremembe na genomskem podpisu, katerega sestavljajo mutacija na ravni DNA, RNA in proteinov. Mutacijsko prevladovanje je povezano s povečanim številom hidrofobnih tumorskih antigenov in boljšim odzivom na zaviralce imunskih kontrolnih točk, neodvisno od mutacijske obremenitve. Cikel sečnine je bil ovrednoten na podlagi motenj v jetrih, izoliranih iz kahektičnih podgan s tumorjem, kjer se je sinteza sečnine avtoinhibirala v prisotnosti mnogih substratov. Sečnina v krvi je bila višja pri podganah s tumorjem, kar kaže na povečano sintezo sečnine. Razumevanje aktivnosti poti cikla sečnine je ključno za interakcije med rakom in imunskimi celicami ter diagnozo za zdravljenje raka. <br /> <br /> ==Špela Auer - Kompleks II (sukcinat dehidrogenaza)==<br /> Celično dihanje je proces v katerem živa bitja pridobivajo ATP. Eden izmed procesov v tej metabolni poti je oksidativna fosforilacija, katere del je tudi encim sukcinat dehidrogenaza (SDH) oziroma kompleks II. Je povezovalni člen med Krebsovim ciklom in oksidativno fosforilacijo, saj oksidira sukcinat v fumarat, potem pa elektrone prenese preko FAD in treh [Fe-S] centrov na ubikinon. Encim je sestavljen iz 4 podenot (podenote A, B, C in D), ki imajo vsaka svojo funkcijo. Zorenje encima omogočajo sestavljalni faktorji. Najpomembnejši so SDHAF1, SDHAF2, SDHAF3 in SDHAF4. SDHAF1 omogoča vezavo treh [Fe-S] centrov na podenoto B s pomočjo proteinov ISCU, HSPA9 in HSC20, pri tem naj bi pomagal še SDHAF3. SDHAF2 pritrja FAD na podenoto A, SDHAF4 pa zmanjšuje avtooksidacijo. Delovanje SDH-ja je regulirano s pomočjo sukcinatnih kompetitorjev (npr. malat), ubikinonskih inhibitorjev (karboksin) in posttranslacijskih modifikacij, kamor prištevamo fosforilacije, acetilacije in sukcinilacije. Fosforilacija (poteče kot odgovor na nastanek reaktivnih kisikovih spojin), deacetilacija (odstrani acetilni del na SDHA, da se substrat lažje veže) in sukcinilacija povečajo SDH aktivnost; obratni procesi pa jo zmanjšajo. Mutacije sukcinat dehidrogenaze so povezane s številnimi boleznimi, ki jih v osnovi delimo na rakave in nevrodegenerativne bolezni, med njih med drugim spadajo tudi hipertenzija, palpitacija, različne vrste raka in paragangliomov, je pa to področje še precej neraziskano.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Povzetki_seminarjev_2022&diff=21082 2022-11-25T15:10:54Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>= POVZETKI SEMINARJEV BIOKEMIJA 2022/23 =<br /> ==Tinkara Korošec - Vpliv bakterijskega oponašanja evkariontskih signalnih molekul na človeka==<br /> <br /> S koevolucijo patogenov in njegovih gostiteljev so oboji razvili svoje obrambne mehanizme. Pri nekaterih patogenih je ta proces vodil v evolucijo efektorskih proteinov, ki imitirajo evkariontske proteine in manipulirajo z gostiteljevimi signalnimi potimi. Pojav imenujemo imitacija molekul (angl. molecular mimicry). Gre za proteine, zelo podobne evkariontskim proteinom ali njihovim domenam. Patogene bakterije lahko imitirajo GTPazne regulatorje. Ti so dovzetni za biokemijske abnormalnosti, ki so direktno povezane z boleznimi. Največji skupek imitiranih proteinov so odkrili v bakterijskem rodu Legionella. Med okužbo patogen spremeni namembnost gostiteljske celice za optimizacijo pogojev, ki bakteriji omogočijo preživetje. Če se gostiteljske celice zdravijo, je tako okolje manj ugodno za bakterije in obolenje bo težje napredovalo. Z razumevanjem motivne imitacije preko kratkih linearnih motivov ali SLiM-ov, ki jo uporabljajo bakterije med okužbo, lahko razširimo spekter alternativ zdravljenja infekcij. S porastom rezistence na antibiotike, se je povečala tudi potreba po novih antibiotičnih terapijah. Obetavna alternativo antibiotikom predstavlja ciljanje gostitelja, da ta ustvari neugodno okolje za patogen, kar doseže s povzročanjem motenj v SLiM posredovanih interakcijah.<br /> <br /> ==Pia Kristanc - Toksini kot inhibitorji ionskih kanalov==<br /> <br /> Toksini so sestavine živalskih strupov, ki na žrtev delujejo na različne načine. Njihov cilj so pogosto ionski kanali, saj tako lahko že majhna količina strupa močno vpliva na veliko različnih procesov. Toksini pogosto delujejo kot inhibitorji. Kanal lahko inhibirajo tako, da zmotijo mehanizem odpiranja in zapiranja ali pa se vežejo direktno v poro in tako zamašijo kanal. Ionski kanali so tudi zanimivi kot tarče za zdravila, vendar je zelo težko ustvariti takšna, ki bi ciljala točno določen ionski kanal. Znanstveniki so zato začeli raziskovati toksine kot potencialna biološka zdravila. Primer takšnega že potrjenega zdravila je zikonotid, ki se uporablja kot analgetik. Pridobljen je iz strupa stožčastega polža in deluje kot inhibitor od napetosti odvisnega kalcijevega kanala, ki se nahaja v živčevju. Toksin blokira kanalsko poro in tako onemogoči njegovo delovanje. Drug primer sta dva toksina, ki blokirata ionske kanale za zaznavanje kisline (ASIC). Pri teh proton igra vlogo liganda, odgovornega za odprtje in zaprtje, zato je kanal direktno odvisen od pH okolja. Toksina, ki ga lahko inhibirata, sta mambalagin, pridobljen iz kače črne mambe, in π-heksatoksin-Hi1a, pridobljen iz avstralskega pajka. Prvi deluje kot analgetik, drugi pa izboljšuje posledice po ishemični kapi. Raziskovanje delovanja toksinov je pripomoglo k poznavanju delovanja ionskih kanalov, hkrati pa odpira možnosti za razvoj raznih zdravil, predvsem analgetikov, ki ne bi vsebovali opioidov.<br /> <br /> ==Marcel Tušek - Pomembnost mitofagije, njena vloga ter korelacija z Atg32 receptorjem==<br /> <br /> Mitofagija je specifičen proces, ki pomeni, da poteka avtofagija mitohondrija. Ta proces v celici je nastal evolucijsko. To lahko sklepamo po tem, da se aktivira v času pomanjkanja, kar je bilo preteklosti velikokrat prisotno, saj nismo vedno imeli dostopa do hrane. Poznamo tri vrste avtofagije. Celica ima dva procesa s katerima lahko uničuje visoko reaktivne kisikove radikale, ki nastanejo v času oksidativne fosforilacije. To sta mitofagija ter derivat NAC-a, saj obadva razgrajujeta te radikale. Razlika je, da NAC razgradi samo te radikale, medtem ko mitofagija pa kar celoten mitohondrij. Pri mitofagiji je trenutno znanih 32 proteinov, ki so specializirani samo za avtofagijo. Eden najpomembnejših izmed teh proteinov je Atg32, saj če on ni fosforiliran, mitofagija sploh ne more biti inducirana. Atg pomni, da je ta protein avtofagosomsko-povezan. Atg32 je transmembranski receptor, ki celici avtofagosomu sporoča, kam se naj veže. Najdemo ga na zunanji strani membrane mitohondrija. Pokazano je tudi bilo, da če Atg32 vežemo na peroksisome, jih je proces avtofagije sposoben razgraditi.<br /> <br /> ==Lucija Kovaček - Nekroptoza in njena vloga pri raku==<br /> Nekroptoza je oblika celične smrti, kjer celica nabrekne, membrana poči in sprosti se znotrajcelična vsebina. Ta vsebuje tudi molekulske vzorce povezane s poškodbo celic oziroma DAMP (angl. damage-associated molecular patterns), ki povzročijo provnetni odziv. Nekroptoza je pomembna zlasti pri regulaciji rasti tumorjev in imunskem odzivu. Regulirana je s proteinskimi kinazami povezanimi z receptorji (angl. receptor-interacting protein kinases) ali z RIP kinazami, bolj natančno z RIPK1 in RIPK3. Procesi signalizacije celične smrti imajo ključno vlogo pri regulaciji tumorjev, saj so se rakave celice prilagodile, tako da bi nekroptozi ubežale. RIP kinaze lahko vplivajo na rast tumorjev z uravnavanjem aktivnosti imunskih efektorjev v tumorskem mikrookolju. Smrt rakavih celic z nekroptozo, lahko tako trajno okrepi protitumorsko imunost. Kljub temu pa obstajajo primeri, pri katerih RIP kinaze povzročijo vnetje in pomagajo pri napredovanju tumorja. Znanstveniki zato želijo raziskati, kako je aktivnost RIP kinaz regulirana v tumorjih in v imunskih celicah ter kako se ti procesi med seboj usklajujejo. To nam bi pomagalo bolje razumeti tumorogenezo in možnosti njenega nadzora v prihodnosti. Šele ko bomo popolnoma razumeli mehanizem regulacije nekroptoze pri raku, bomo lahko zasnovali nove terapije za njegovo premagovanje, kjer ne bi več ogrožali imunskih celic.<br /> <br /> ==Luka Fink - Kako fosforilacija integrinov regulira celične stike in signalizacijo==<br /> Celična adhezija je bistvena za tvorbo organov, celično migracijo in interakcijo s ciljnimi celicami in zunajceličnim matriksom. Integrini so veliki proteinski heterodimeri α in β verige in tvorijo pomembno družino molekul celične adhezije. V zadnjih nekaj letih je prišlo do dramatičnega razvoja razumevanja regulacije integrina in izkazalo se je, da je fosforilacija le-tega temeljnega pomena. V tem seminarju želim razložiti, kako je aktivnost integrina regulirana z njegovo fosforilacijo. Proteinske kinaze in fosfataze inducirajo specifične fosforilacije in defosforilacije integrinov, kar jim omogoča uravnavanje dinamičnih interakcij s citoplazemskimi proteini. Eni izmed zunajceličnih ligandov, ki interagirajo z integrini so kolagen, fibrinogen, fibronektin in veliko drugih proteinov, ki imajo sekvenco, ki jo integrini lahko prepoznajo: –Arg–Gly–Asp– (RGD). Kratek citoplazemski podaljšek α in β podenote vzpostavlja povezave s citoskeletnimi proteini, ki ležijo pod plazmalemo: talin, α-aktinin, vinkulin, paxillin in drugi. Nekateri od teh delujejo kot pozitivni ali pa negativni regulatorji integrinov. S tem se dosežejo spremembe v celični adheziji in signalizaciji. LFA-1 (Lymphocyte function-associated antigen 1) integrin je bil uporabljen kot model za študijo adhezije. Je integrin, ki ga najdemo na limfocitih in levkocitih. Igra ključno vlogo pri migraciji levkocitov iz krvnega obtoka do tkiv. Fosforilacija α verige je nujno potrebna za indukcijo fosforilacije na β verigi v LFA-1. Signalni poti enega in drugega integrina, ki lahko aktivirata ali inaktivirata njuno funkcijo, sta nadzorovani s fosforilacijo β verige.<br /> <br /> ==Tin Vranjes - Strukturni pogled signalizacije z G proteini povezanih receptorjev v zunanjem segmentu paličice==<br /> V zunanjem segmentu paličice poteka fototransdukcija. To je prevzem svetlobnega signala in njegova pretvorba po signalni poti v spremembo membranskega potenciala paličice. Struktura zunanjega segmenta je specializirana za potek signalne poti, s kupom membranskih diskov med katerimi se nahajajo ključne komponente za fototransdukcijo. S krio-elektronsko tomografijo(krio-ET) lahko dobimo 3- dimenzionalne slike znotraj celičnih okolij z nanometrske ločljivosti in malo motečih artefaktov.V kombinaciji z drugimi metodami nam je omogočila narediti velikostno konsistenten model zunanjega segmenta paličice. Pri sprožitvi kaskade reakcij fototransdukcije in njeni regulaciji je ključen rodopsin in kompleksi, ki jih tvori v svoji aktivirani obliki, s trnsducinom, GRK1 in arestinom. Iz tomografskih slik in strukturnih podatkov o PDE6, ki pretvarja cGMP v neciklično obliko, in GCs, ki pretvarja GMP v ciklično obliko, lahko sklepamo, da proteina delujeta tudi kot steberna proteina pri ohranjanju razdalje med membranskimi cikli. Pri fotostimulacji lahko merimo intrinzične optične signale, ki so posledica podaljšanja fotoreceptorskih celic ob fotostimulaciji. To bi lahko omogočala zgradba PDE6, katerega konformacija se pri aktivaciji spremeni in s tem poveča dolžino med membranskimi cikli. Razumevanje strukture proteinov in okolja v katerem poteka fototransdukcije je ključno za razumevanje bolezni mrežnice.<br /> <br /> ==Teja Mohar - Encimi za popravilo metabolitov==<br /> V celici med seboj usklajeno deluje stotine metaboličnih encimov, ki so zelo specifični. A encimi niso popolni katalizatorji in zato, kljub njihovi visoki specifičnosti pod fiziološkimi razmerami, številni katalizirajo manj pogoste stranske reakcije, katerih rezultat so stranski produkti - nekanonični metaboliti. Lahko so neuporabna obremenitev metabolizma saj se lahko kopičijo v celicah in so lahko zaviralni in/ali reaktivni, kar včasih povzroči toksičnost. Zato so za trajno delovanje presnovnih poti potrebni mehanizmi za preprečevanje poškodb metabolitov ali za pretvorbo poškodovanih metabolitov nazaj v fiziološke oblike. Večje pomanjkanje encimov za popravilo metabolitov lahko pri ljudeh povzroči različne bolezni, pri višjih vretenčarjih pa ima lahko smrtonosne posledice. To kaže na njihovo pomembno vlogo pri celičnem metabolizmu. En popravljalni encim ima zmožnost katalizirati številne različne popravljalne reakcije. Velike metabolične poti pa lahko potrebujejo tudi več popravljalnih encimov. Glikoliza tako za popravilo napak potrebuje 10 popravljalnih encimov (G6PC3, PGP, ACYP1, NAXD, NAXE, L2HGDH, GLO1, GLO2, FN3K, MDP-1) in prenašalec (G6PT). Odkritje novih metabolitov, encimov in celotnih poti je omogočilo zdravljenje tudi prej slabo razumljenih bolezni. Glede na število popravljalnih encimov, ki so prisotni pri glikolizi je verjetno, da jih je treba odkriti še na stotine, ki ščitijo širok spekter presnovnih poti.<br /> <br /> ==Tea Amidović - Karakterizacija glikoproteoma==<br /> Glikozilacija, ena od najpogostejših posttranslacijskih modifikacij, spremeni proteine in lipide na različne načine, kar ima za posledico prodorno foliacijo celične površine. Kljub veliki kompleksnosti v živalskih sistemih imajo glikanske strukture ključne biološke in fiziološke vloge, pomagajo pri zvijanju proteinov in pri biološkem prepoznavanju. Proteinski glikokonjugati, ki nastanejo kot rezultat glikozilacije, lahko prispevajo k pomembnim biološkim funkcijami. Razumevanje biologije glikokonjugata na ravni konjugata lahko zagotovi pomembne vpoglede v razvoj bioloških označevalcev in zdravil. Ugotavljamo, da so glikokonjugati več kot vsota njihovih posameznih komponent glikana in proteina. Nove raziskave, ki so osredotočene na glikom, kažejo na združevanje glikoma in proteoma na vseh ravneh, od glikanskih nizov do glikoproteomike in krioelektronske mikroskopije. Popolna analiza glikoproteinskih konjugatov kot tudi njihovih komponent je zdaj mogoča zahvaljujoč novim metodam. Vse večja zbirka orodij za karakterizacijo strukture, interakcij in bioloških funkcij proteinskih glikokonjugatov za razumevanje in nadzorovanje teh skrivnostnih biomolekul postaja ključnega pomena za preučevanje glikoproteoma.<br /> <br /> ==Urša Lah - Acetil-CoA in njegova vloga pri regulaciji kromatina==<br /> Nastanek acetil-CoA je potreben za učinkovito regulacijo acetilacije histona v jedru. Acetilacija je do danes najbolj raziskana modifikacija histonov. Je proces, pri katerem gre za pripenjanje acetilne skupine iz acetil-CoA na N-terminalni repek enega od histonov. Acetil-CoA obstaja v dveh ločenih območjih v celici. Ločimo mitihondrijski in jedrski/citosolni acetil-CoA. Mitohondrijski izhaja predvsem iz delovanja encim piruvat dehidrogenaze in oksidacije maščobnih kislin. Citosolni acetil CoA pa je odgovoren za acetilacijo beljakovin in sintezo maščobnih kislin. Globalne ravni acetilacije histona so občutljive na razpoložljivost acetil-CoA v celici, ki niha kot odziv na razpoložljivost hranil ali presnovno reprogramiranje, ki je eden od znakov raka. ATP-citrat liaza (ACLY) je encim, ki proizvaja acetil-CoA iz citrata. Prisoten je tako v jedru, kot v citosolu. ACLY v jedru igra ključno vlogo pri ohranjanju acetilacije histona z vzdrževanjem acetil-CoA v jedru celic sesalcev, hkrati pa igra pomembno vlogo pri popravljanju DNK. Pomembno vlogo pa ima pri acetilaciji histona še encim ACSS2, ki pa neposredno uravnava tudi prostorski spomin pri sesalcih. Prav tako igra vlogo pri presnovi in tumorjih in je primerna tarča za raziskovanje v terapevtske namene. Acetilacija presnovnih encimov je zelo ohranjena tako pri prokariontih kot tudi pri evkariontih.<br /> <br /> <br /> ==Zara Bunc - Krebsov cikel kot tarča za zdravljenje raka==<br /> Vsak aerobni organizem se za pridobitev energije primarno zanaša na Krebsov cikel, ki predstavlja osrednjo pot metabolizma in sinteze makromolekul. Znano je, da se v primeru razvoja celic v rakave, celični metabolizem in posledično tudi Krebsov cikel znatno spremenita. Slednje je predvsem posledica nakopičenja genetskih mutacij. Sprva je bila kot glavna presnovna pot v metabolizmu rakavih celic izpostavljena glikoliza, vendar študije v zadnjih letih nakazujejo tudi na velik vpliv Krebsovega cikla. Slednji predstavlja pomemben vir energije za rakave celice, s čemer omogoči pospešen razvoj raka. Pri raziskovanju specifik poteka Krebsovega cikla v rakavih celicah, se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko raka zdravili s pomočjo vanj tarčno usmerjenih terapij. Posebnosti so se pojavile predvsem pri spremenjenih gorivih cikla (glukoza, glutamin, maščobne kisline), izražanju onkogenov in tumor supresorjev (MYC, P53, HIF, RAS) ter pri mutacijah encimov, ki sodelujejo v ciklu (SDH, FH, IDH). Obetavne so predvsem terapije, ki vključujejo inhibicijo določenih procesov z majhnimi molekulami. Ugotovili so, da ima zaenkrat najboljši terapevtski učinek inhibicija razgradnje glutamina (glutaminolize), saj je v rakavih celicah kot glavno gorivo cikla prisoten glutamin. Podobno efektivni so tudi inhibitorji mutiranih encimov cikla. Čeprav številne terapije že kažejo pozitivne učinke pri zaviranju razvoja raka, je trenutno večina še vedno v kliničnem testiranju.<br /> <br /> ==Žiga Koren - Vloga intermediatov Krebsovega cikla pri zaščiti pred ishemijo==<br /> Ishemična bolezen srca, eden od vodilnih vzrokov smrti po celem svetu, letno terja kar sedem milijonov žrtev. Med pojavom napada bolezni lahko pride do srčnomišičnega infarkta, kjer se pomembne venčne arterije močno zožajo ali popolnoma zaprejo. Znanstveniki so za boj proti njej predlagali že veliko število terapij, vključno z analizo vloge intermediatov Krebsovega cikla ob pojavu le-te. Med epizodami hipoksije pride do močno povečane proizvodnje sukcinata in fumarata, ki imata tako energijsko vlogo ob pomanjkanju kisika, kot signalno vlogo ob njegovi vrnitvi. Za pojasnitev povišanih koncentracij omenjenih intermediatov sta predlagani dve poti, pri prvi gre za preplet Cahillijevega cikla s Krebsovim, pri drugi pa prride do metabolizma aminokisline aspartat. Sukcinat je pomemben pri preprečevanju ubikvitinacije ob hipoksiji induciranega faktorja 1 (HIF1) in vezavi na na receptor Gpr91, fumarat pa igra ključno vlogo pri aktivaciji oksidativne poti z NF-E2 povezanega faktorja (NRF2). Načeloma so povečane koncentracije intermediatov koristne, a obstajajo tudi z dokazi podprte teorije, da tovrstno kopičenje predstavlja velik napor za celice, ki lahko posledično vodi do poškodb o ponovni vzpostavitvi krvnega toka. Do poškodb pride zaradi močno povečane proizvodnje reaktivnih kisikovih delcev, ki lahko vodi do odprtja mitohondrijskih tranzicijskih por in posledično tudi do aktivacije apoptoze.<br /> <br /> ==Deni Krašna - Krebsov cikel - zvezdišče viroimunometabolizma==<br /> Samorazmnoževalni proteinsko-nukleinsko kislinski kompleks, ali bolje rečeno virus, je samo intuitivno povezan z gostiteljevim metabolizmom. Brez ATP, ki ga ta zagotavlja se ni sposoben pritrditi niti na plazmalemo. Sinteza biomolekul in njihovih prekurzorjev, pomenbnih za virusno replikacijo ter brstenje, ravno tako pade na ramena gostiteljevega anabolizma. Zato ni nikakor čudno, da se virus razmnožuje z obzirom na Krebsov cikel. Le-tega med drugim zaradi njegove amfibolične lastnosti smatramo kot središče metabolizma. Nedavno pridobljeno znanje pa ga postavi tudi v središče virusne patogeneze in njenega razvoja. Zasidran proces, sicer skrit v mitohondriju in uravnan z vseh strani neba, pa je virusu težko oblegati, zato napade tudi anaplerotične reakcije. Med njimi na tudi poglavitne, piruvat – oksidirajoče reakcije, ter tako napoti gostiteljsko celico na kriva, vendar zanj ugodna pota. Celica pa ne ostane dolžna, svoje lovke véje iz globin, sicer že signalno signifikantnega cikla trikarboksilnih kislin, ter s svojimi signalno zmožnimi intermediarnimi metaboliti pokaže zobe in zažene vnetni, proti-virusni sistem. Imunoregulatorno funkcijo pa lahko pripišemo tudi nekaterim derivatom metabolitov TCA, ki predstaljajo odlično odskočno desko za pripravo terapevtskih učinkovin. Še posebej, ker se virus težko izogne znižanja plastičnosti metabolizma, in kompleksnosti prepeleta dinamike tako virusno kot gostiteljsko inducirane alarmacije.<br /> <br /> ==Tim David Agrež - Trenutni dosežki raziskav lncRNA v lipidnem metabolizmu in signalizaciji==<br /> V zadnjem času se izvajajo mnoge raziskave na dolgih nekodirajočih RNA in njihovi funkciji v organizmu, saj je samo področje še sorazmerno neraziskano. Če nam uspe pojasniti njihovo vlogo in mehanizem v regulaciji lipidnega metabolizma in signalizacije bi to lahko pomenilo velik preskok v zdravljenju mnogih bolezni povezanih z metabolizmom. Glede na to, kar nam je že poznano lahko z gotovostjo trdimo, da imajo lncRNA v metabolizmu in signalizaciji lipidov pomembno vlogo na praktično vsaki točki. V seminarju sem opisal nekatere izmed pomembnejših lncRNA in kako le te vplivajo na regulacijo metabolizma lipidov in njihovo vlogo pri sprejemanju signalov medcelične komunikacije preko lipidnih signalnih molekul.<br /> <br /> ==Aleš Poljanšek - Ketonska telesca in njihov vpliv na nevrodegenerativne bolezni==<br /> Nevrodegenerativne bolezni se pojavijo kot posledica propadanja nevronov in izgubljanja njihovih funkcij. Eden izmed glavnih vzrokov propadanja nevronov so motnje v metabolizmu, med katerimi je najbolj kritična motnja v metabolizmu glukoze, saj nevroni ne morejo proizvajati ATP-ja iz lipidov. Da bi ublažili hipometabolizem glukoze, so se znanstveniki posvetili izvajanju terapij, s katerimi bi povečali koncentracijo ketonski telesc v krvi. Ta lahko namreč delujejo kot nadomesten substrat v primeru nizke koncentracije glukoze v krvi ali zmanjšanja samega metabolizma glukoze. Sama ketonska telesca nastanejo v procesu, imenovanem ketogeneza, v katerem iz prostih maščobnih kislin v jetrnih celicah nastanejo ketonska telesca, med katerimi je najpomembnejši beta-hidroksibutirat, saj ga nevroni najlažje absorbirajo. Ta se nato sprostijo v kri in preko krvno-možganske pregrade nato vstopijo v možgane. Tam se ketonska telesca v procesu, imenovanem ketoliza, pretvorijo v acetil-CoA, ki se nato nadalje sintetizira v ATP. Ketonska telesca poleg tega, da služijo kot nadomesten substrat v nevronih, zmanjšujejo oksidativni stres, blažijo pa tudi nevroinflamacijo. V terapijah, pri katerih so zdravili različne nevrodegenerativne bolezni, se je pokazalo, da lahko s povečanjem koncentracije ketonskih telesc v krvi, za kar lahko poskrbimo s ketogeno dieto, z vnosom srednje-verižnih maščobnih kislin ali z vnosom ketonskih estrov, izboljšamo kognitivne sposobnosti, spomin in jezikovne sposobnosti pri Alzheimerjevi bolezni. Tovrstne terapije so bile učinkovite tudi pri Parkinsonovi bolezni in pri amiotrofični lateralni sklerozi.<br /> <br /> ==Tonja Jeromelj - Alteracije lipidnega metabolizma v rakavih matičnih celicah==<br /> Lipidi v celicah predstavljajo glavno zalogo energije, kot gradniki se vgrajujejo tudi v celične membrane. Lipidni metabolizem je pomemben za vzdrževanje življenja, ki v ravnovesju izkorišča sintezo in razgradnjo energijsko bogatih molekul. Ogromna količina podatkov, zbranih v preteklih letih nakazuje na pomemben vpliv lipidnega metabolizma v rakavih matičnih celicah (cancer stem cells – CSC). CSC predstavljajo majhno populacijo rakavih celic, ki imajo značilnosti zdravih matičnih celic, zlasti sposobnost, da generirajo vse vrste celic, ki jih najdemo v določenem vzorcu raka. CSC ali tumor-initiating cells (TIC) so zaradi svoje raznolikosti odporne na tradicionalno zdravljenje. Odgovorne so za metastaze in ponovitev bolezni pri rakavih pacientih. V njih se prepletajo metabolične in signalne poti, ki so značilne za rakave in matične celice. Lipidni metabolizem ima v teh celicah signifikantno vlogo saj predstavlja kompleksno mrežo fleksibilnih metaboličnih poti. V biosintezi maščobnih kislin CSC kot druge celice pridobivajo strukturne komponente, ki so ključne za celično proliferacijo. Encimi, ki sodelujejo v regulaciji in lipogenezi pa regulirajo signalne poti kot je Hippo-YAP/TAZ, ki jih povezujemo z ohranjanjem matičnosti. Oksidacija maščobnih kislin služi kot glavna metabolična pot za zadostitev visokim energijskim potrebam teh celic, brez nevarnosti, ki jih predstavljajo reaktivne kisikove spojine. Zaradi odvisnosti CSC od lipidnega metabolizma, postaja to tematika številnih kliničnih študij, ki se ukvarjajo z eliminacijo celotne populacije rakavih celic.<br /> <br /> ==Teo Trost - Oslabljen metabolizem razvejanih aminokislin==<br /> Razvejane aminokisline (BCAA), levcin, izolevcin in valin, igrajo ključno vlogo pri zdravju. So esencialne, njihov metabolizem pa je precej kompleksen in medorgansko odvisen. Poteka v mitohondrijih, prva stopnja lahko poteka tudi v mišičnem tkivu, druga pa v jetrih. Napake v metabolizmu lahko vodijo do kopičenja intermediatov (metabolitov) ali pa kar celih BCAA. Povišana koncentracija BCAA v krvi lahko aktivira tarčni protein rapamicina (mTOR), ki se aktivira tudi z inzulinom. Ko je mTOR aktiviran, se aktivira tudi ribosomska proteinska kinaza S6, ki pa fosforilira in s tem inaktivira inzulinski receptorski substrat, kar pa vodi do blokirane inzulinske signalizacije. Posledica tega je tudi razvoj diabetes mellitus tipa 2. Oslabljen metabolizem BCAA pa lahko rezultira tudi kot bolezen javorjevega sirupa ali številne kardiometabolične bolezni zaradi zamenjave metabolnega goriva v srčni mišici (iz glukoze na BCAA). Ugotavljali so tudi povezavo med telesno aktivnostjo in BCAA in ali je povišana koncentracija BCAA pri idealnih pogojih škodljiva zdravju ali ne. Prav tako so se začele izvajati študije, ki bi ugotovile potencialno povezavo med BCAA in PDAC oziroma vrsto raka trebušne slinavke, ki je pogosto povezan z ljudmi, diagnosticiranimi z debelostjo in/ali diabetesom.<br /> <br /> ==Leila Bohorč - Katabolizem lizina pri rastlinah: vloga saharopinske poti pri odzivu na abiotski in biotski stres==<br /> Suše, poplave, ekstremne temperature, patogeni… pri rastlinah povzročajo abiotski oziroma biotski stres. Na to se morajo ustrezno odzvat in prilagodit metabolizem, da ga zaščitijo pred posledicami dehidracije, osmotskega in oksidativnega stresa, pomanjkanja hranilnih snovi in ATP, okužb… Sprožijo se različne metabolne poti, med njimi tudi katabolizem aminokisline lizin. Ta se ob stresu začne nabirat v celici, kar sproži saharopinsko pot, po kateri se lizin preko saharopina in α-aminoadipat semialdehida z encimom LKR/SDH pretvori v pipekolat. Lizin predstavlja tudi alternativni substrat za celično dihanje, saj se α-aminoadipat semialdehid lahko preko α-aminoadipata pretvori tudi v acetil-CoA. Pri nekaterih reakcijah se elektroni direktno prenesejo v dihalno verigo, na koncu pa acetil-CoA seveda vstopi v Krebsov cikel. Ob biotskem stresu iz lizina preko intermediata dehidropipekolične kisline nastane pipekolat in se nato pretvori v N-hidroksipipekolat, ki je ena izmed ključnih molekul, ki pri rastlini regulirajo sprožitev obrambnega mehanizma sistemsko pridobljene odpornosti, ki zdrave dele rastline ščiti pred morebitno okužbo. Znanstveniki predvidevajo, da tudi pipekolat, ki nastane v saharopinski poti sodeluje v imunskem odzivu rastline. Čeprav biotski stres aktivira tudi encime saharopinske poti, sama NHP pot nanjo nima vpliva.<br /> <br /> ==Lara Rajterič - Vloga metabolizma razvejanih aminokislin pri zdravljenju raka==<br /> Razvejane aminokisline, levcin, izolevcin in valin, so esencialne aminokisline, ki so v celicah vključene v številne metabolne procese. Razvejane aminokisline in njihovi katabolni produkti sodelujejo v različnih celičnih mehanizmih, kot so preskrba celic z energijo, anabolizem in katabolizem proteinov ter signalna transdukcija. V zadnjem času se vse več študij ukvarja z raziskovanjem sprememb v metabolizmu aminokislin. Izkazalo se je, da so le te močan faktor v karcinogenezi, ki vključuje celično rast, delitev, migracijo itd. Tumorske celice imajo namreč neomejeno sposobnost delitve, kar močno poveča njihove energetske potrebe. Posledično se morajo prilagoditi oz. reprogramirati svoj metabolizem tako, da lahko sploh preživijo v okolju z relativno malo razpoložjivimi hranili. Za razumevanje reprogramiranja metabolizma aminokislin je pomembno predvsem poznavanje delovanja proteinov, ki v njem sodelujejo. Najpomembnejši v tem procesu so katabolni encimi transaminaze razvejanih aminokislin (BCAT1 in 2), kompleks dehidrogenaza razvejanih aminokislin v povezavi s svojo kinazo in fosfatazo (BCKDH-BCKDK-PPM1K kompleks), transporterji aminokislin in njihovi metaboliti. Globje razumevanje njihovega delovanja in spremenjene ekspresije predstavlja veliko možnost za napredek pri razvoju diagnostičnih pristopov za odkrivanje in terapij za zdravljenje nekaterih rakavih obolenj.<br /> <br /> ==Ivana Stojić - Motnje cikla sečnine v povezavi z zgodnjimi znaki raka==<br /> Cikel sečnine je glavna pot, po kateri sesalci odstranjujejo odpadni dušik. Ugotavljamo, da se specifične spremembe v izražanju večine encimov pojavljajo v številnih tumorjih, kar vodi do splošnega presnovnega znaka, imenovanega disregulacija. Izražanje proteinov cika sečnine je ne-regulirano pri več vrstah raka, kar zagotavlja presnovne koristi za preživetje in rast tumorja. Glavne spremembe, opisane v izražanju encimov cikla pri različnih oblikah raka na različnih stopnjah, so dinamične in jih je zato treba obravnavati na način, specifičen za kontekst. Disregulacija izzove preusmeritev dušika ter poveča sintezo pirimidina, ki ima za posledico genomski podpis, katerega sestavljajo mutacija na ravni DNA, RNA in beljakovin. Mutacijska pristranskost je povezana s povečanim številom hidrofobnih tumorskih antigenov in boljšim odzivom na zaviralce imunskih kontrolnih točk neodvisno od mutacijske obremenitve. Cikel sečnine je bil ovrednoten v jetrih, izoliranih iz kahektičnih podgan s tumorjem, kjer se je sečnina sama zmanjšala v prisotnosti mnogih substratov. Sečnina v krvi je bila višja pri podganah s tumorjem, kar kaže na višje stopnje proizvodnje sečnine. Razumevanje aktivnosti poti cikla sečnine ima posledice za interakcije med rakom in imunskimi celicami ter diagnozo za zdravljenje raka.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2022&diff=21010 2022-10-21T10:55:12Z

<p>Ivanastojic: /* Seznam seminarjev */</p> <hr /> <div>= Biokemijski seminar =<br /> doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve<br /> |-<br /> ! Tinkara Korošec<br /> | 12 || Vpliv bakterijskega oponašanja evkariontskih signalih molekul na človeka || Martin Kresal || Lena Kogoj || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Marcel Tušek<br /> | 12 || Pomembnost Atg32 receptorja v mitofagiji || Laura Trček || Naja Pečovnik Wutt || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Pia Kristanc<br /> | 12 || Toksini kot inhibitorji ionskih kanalov || Filip Petrovič || Matija Novel || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Samo Pucihar<br /> | 12 || || Patricija Kolander || Sofija Stevanović || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Luka Fink<br /> | 12 || || Tonja Jeromelj || Martin Kresal || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Tin Vranješ<br /> | 12 || || Marcel Tušek || Laura Trček || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Lucija Kovaček<br /> | 12 || Nekroptoza in njena vloga pri raku || Pia Kristanc || Filip Petrovič || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Mark Varlamov<br /> | 12 || || Samo Pucihar || Patricija Kolander || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Klemen Justin<br /> | 14-15 || || Luka Fink || Tonja Jeromelj || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Teja Mohar<br /> | 14-15 || || Tin Vranješ || Marcel Tušek || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Tea Amidović<br /> | 14-15 || || Lucija Kovaček || Pia Kristanc || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Taja Pojbič<br /> | 14-15 || || Mark Varlamov || Samo Pucihar || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Deni Krašna<br /> | 16 || || Klemen Justin || Luka Fink || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Zara Bunc<br /> | 16 || Krebsov cikel kot tarča za zdravljenje raka || Teja Mohar || Tin Vranješ || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Urša Lah<br /> | 16 || || Tea Amidović || Lucija Kovaček || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Žiga Koren<br /> | 16 || || Taja Pojbič || Mark Varlamov || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Tim-David Agrež<br /> | 17 || || Deni Krašna || Klemen Justin || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Aleš Poljanšek<br /> | 17 || || Zara Bunc || Teja Mohar || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Tonja Jeromelj<br /> | 17 || || Urša Lah || Tea Amidović || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Miha Tomšič<br /> | 17 || || Žiga Koren || Taja Pojbič || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Leila Bohorč<br /> | 18 || || Tim-David Agrež || Deni Krašna || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Teo Trost<br /> | 18 || || Aleš Poljanšek || Zara Bunc || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Ivana Stojić<br /> | 18 || Motnje cikla sečnine v povezavi z zgodnjimi znaki raka || Tinkara Korošec || Urša Lah || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Lara Rajterič<br /> | 18 || || Miha Tomšič || Žiga Koren || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Primož Šenica Pavletič<br /> | 19 || || Leila Bohorč || Tim-David Agrež || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Špela Auer<br /> | 19 || || Teo Trost || Aleš Poljanšek || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Gal Kastelic<br /> | 19 || || Ivana Stojić || Tinkara Korošec || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Miljan Trajković<br /> | 19 || || Lara Rajterič || Miha Tomšič || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Taja Mužič<br /> | 20 || || Primož Šenica Pavletič || Leila Bohorč || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Mia Kobal<br /> | 20 || || Špela Auer || Teo Trost || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Laura Simonič<br /> | 20 || || Gal Kastelic || Ivana Stojić || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Karin Rak<br /> | 20 || || Miljan Trajković || Lara Rajterič || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Ula Mikoš<br /> | 21 || || Taja Mužič || Primož Šenica Pavletič || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lara Zupanc<br /> | 21 || || Mia Kobal || Špela Auer || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lena Kogoj<br /> | 21 || SPM lipidi || Laura Simonič || Gal Kastelic || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Naja Pečovnik Wutt<br /> | 22 || || Karin Rak || Miljan Trajković || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Matija Novel<br /> | 22 || Kreatin in protitumorna imuniteta T celic || Ula Mikoš || Taja Mužič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Sofija Stevanović<br /> | 22 || || Lara Zupanc || Mia Kobal || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Martin Kresal<br /> | 23 || || Lena Kogoj || Laura Simonič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Laura Trček<br /> | 23 || || Naja Pečovnik Wutt || Karin Rak || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Filip Petrovič<br /> | 23 || || Matija Novel || Ula Mikoš || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |-<br /> ! Patricija Kolander<br /> | 23 || || Sofija Stevanović || Lara Zupanc || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |}<br /> <br /> *številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada<br /> Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. <br /> Prosim, da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.<br /> <br /> == Gradivo za predavanja ==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &lt;font color=red&gt; pregledni &lt;/font&gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo, in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [https://libgen.is/ tukaj].<br /> <br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev 2021|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju '''v 200 besedah''' (+- dvajset besed) - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. Pvzetek je tudi del pisnega izdelka.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5–12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &lt;font color=red&gt;2700 do 3000 besed &lt;/font&gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &lt;font color=red&gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;/font&gt;<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli, v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva, določenega v tabeli, določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15-18 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji. Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili, vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].<br /> * Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.<br /> * Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate, poimenujete po naslednjem receptu:<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.docx za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx<br /> * 312_BIO_Priimek_ime_final.docx za končno verzijo seminarja<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.docx za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.pptx za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx<br /> * &lt;font color=green&gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&lt;/font&gt;<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje&amp;nbsp;... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &lt;font color=green&gt;zeleno&lt;/font&gt;.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> &lt;font color=green&gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.<br /> Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.&lt;/font&gt;<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &quot;in&quot;. <br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2022&diff=21009 2022-10-21T10:09:02Z

<p>Ivanastojic: /* Seznam seminarjev */</p> <hr /> <div>= Biokemijski seminar =<br /> doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve<br /> |-<br /> ! Tinkara Korošec<br /> | 12 || Vpliv bakterijskega oponašanja evkariontskih signalih molekul na človeka || Martin Kresal || Lena Kogoj || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Marcel Tušek<br /> | 12 || Pomembnost Atg32 receptorja v mitofagiji || Laura Trček || Naja Pečovnik Wutt || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Pia Kristanc<br /> | 12 || Toksini kot inhibitorji ionskih kanalov || Filip Petrovič || Matija Novel || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Samo Pucihar<br /> | 12 || || Patricija Kolander || Sofija Stevanović || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Luka Fink<br /> | 12 || || Tonja Jeromelj || Martin Kresal || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Tin Vranješ<br /> | 12 || || Marcel Tušek || Laura Trček || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Lucija Kovaček<br /> | 12 || Nekroptoza in njena vloga pri raku || Pia Kristanc || Filip Petrovič || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Mark Varlamov<br /> | 12 || || Samo Pucihar || Patricija Kolander || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Klemen Justin<br /> | 14-15 || || Luka Fink || Tonja Jeromelj || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Teja Mohar<br /> | 14-15 || || Tin Vranješ || Marcel Tušek || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Tea Amidović<br /> | 14-15 || || Lucija Kovaček || Pia Kristanc || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Taja Pojbič<br /> | 14-15 || || Mark Varlamov || Samo Pucihar || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Deni Krašna<br /> | 16 || || Klemen Justin || Luka Fink || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Zara Bunc<br /> | 16 || Krebsov cikel kot tarča za zdravljenje raka || Teja Mohar || Tin Vranješ || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Urša Lah<br /> | 16 || || Tea Amidović || Lucija Kovaček || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Žiga Koren<br /> | 16 || || Taja Pojbič || Mark Varlamov || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Tim-David Agrež<br /> | 17 || || Deni Krašna || Klemen Justin || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Aleš Poljanšek<br /> | 17 || || Zara Bunc || Teja Mohar || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Tonja Jeromelj<br /> | 17 || || Urša Lah || Tea Amidović || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Miha Tomšič<br /> | 17 || || Žiga Koren || Taja Pojbič || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Leila Bohorč<br /> | 18 || || Tim-David Agrež || Deni Krašna || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Teo Trost<br /> | 18 || || Aleš Poljanšek || Zara Bunc || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Ivana Stojić<br /> | 18 || Motnje v ciklu sečnine - zgodnji znaki raka || Tinkara Korošec || Urša Lah || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Lara Rajterič<br /> | 18 || || Miha Tomšič || Žiga Koren || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Primož Šenica Pavletič<br /> | 19 || || Leila Bohorč || Tim-David Agrež || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Špela Auer<br /> | 19 || || Teo Trost || Aleš Poljanšek || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Gal Kastelic<br /> | 19 || || Ivana Stojić || Tinkara Korošec || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Miljan Trajković<br /> | 19 || || Lara Rajterič || Miha Tomšič || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Taja Mužič<br /> | 20 || || Primož Šenica Pavletič || Leila Bohorč || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Mia Kobal<br /> | 20 || || Špela Auer || Teo Trost || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Laura Simonič<br /> | 20 || || Gal Kastelic || Ivana Stojić || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Karin Rak<br /> | 20 || || Miljan Trajković || Lara Rajterič || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Ula Mikoš<br /> | 21 || || Taja Mužič || Primož Šenica Pavletič || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lara Zupanc<br /> | 21 || || Mia Kobal || Špela Auer || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lena Kogoj<br /> | 21 || SPM lipidi || Laura Simonič || Gal Kastelic || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Naja Pečovnik Wutt<br /> | 22 || || Karin Rak || Miljan Trajković || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Matija Novel<br /> | 22 || Kreatin in protitumorna imuniteta T celic || Ula Mikoš || Taja Mužič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Sofija Stevanović<br /> | 22 || || Lara Zupanc || Mia Kobal || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Martin Kresal<br /> | 23 || || Lena Kogoj || Laura Simonič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Laura Trček<br /> | 23 || || Naja Pečovnik Wutt || Karin Rak || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Filip Petrovič<br /> | 23 || || Matija Novel || Ula Mikoš || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |-<br /> ! Patricija Kolander<br /> | 23 || || Sofija Stevanović || Lara Zupanc || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |}<br /> <br /> *številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada<br /> Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. <br /> Prosim, da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.<br /> <br /> == Gradivo za predavanja ==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &lt;font color=red&gt; pregledni &lt;/font&gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo, in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [https://libgen.is/ tukaj].<br /> <br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev 2021|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju '''v 200 besedah''' (+- dvajset besed) - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. Pvzetek je tudi del pisnega izdelka.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5–12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &lt;font color=red&gt;2700 do 3000 besed &lt;/font&gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &lt;font color=red&gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;/font&gt;<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli, v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva, določenega v tabeli, določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15-18 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji. Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili, vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].<br /> * Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.<br /> * Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate, poimenujete po naslednjem receptu:<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.docx za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx<br /> * 312_BIO_Priimek_ime_final.docx za končno verzijo seminarja<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.docx za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.pptx za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx<br /> * &lt;font color=green&gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&lt;/font&gt;<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje&amp;nbsp;... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &lt;font color=green&gt;zeleno&lt;/font&gt;.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> &lt;font color=green&gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.<br /> Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.&lt;/font&gt;<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &quot;in&quot;. <br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2022&diff=21008 2022-10-21T09:25:36Z

<p>Ivanastojic: /* Seznam seminarjev */</p> <hr /> <div>= Biokemijski seminar =<br /> doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve<br /> |-<br /> ! Tinkara Korošec<br /> | 12 || Vpliv bakterijskega oponašanja evkariontskih signalih molekul na človeka || Martin Kresal || Lena Kogoj || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Marcel Tušek<br /> | 12 || Pomembnost Atg32 receptorja v mitofagiji || Laura Trček || Naja Pečovnik Wutt || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Pia Kristanc<br /> | 12 || Toksini kot inhibitorji ionskih kanalov || Filip Petrovič || Matija Novel || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Samo Pucihar<br /> | 12 || || Patricija Kolander || Sofija Stevanović || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Luka Fink<br /> | 12 || || Tonja Jeromelj || Martin Kresal || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Tin Vranješ<br /> | 12 || || Marcel Tušek || Laura Trček || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Lucija Kovaček<br /> | 12 || Nekroptoza in njena vloga pri raku || Pia Kristanc || Filip Petrovič || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Mark Varlamov<br /> | 12 || || Samo Pucihar || Patricija Kolander || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Klemen Justin<br /> | 14-15 || || Luka Fink || Tonja Jeromelj || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Teja Mohar<br /> | 14-15 || || Tin Vranješ || Marcel Tušek || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Tea Amidović<br /> | 14-15 || || Lucija Kovaček || Pia Kristanc || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Taja Pojbič<br /> | 14-15 || || Mark Varlamov || Samo Pucihar || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Deni Krašna<br /> | 16 || || Klemen Justin || Luka Fink || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Zara Bunc<br /> | 16 || Krebsov cikel kot tarča za zdravljenje raka || Teja Mohar || Tin Vranješ || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Urša Lah<br /> | 16 || || Tea Amidović || Lucija Kovaček || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Žiga Koren<br /> | 16 || || Taja Pojbič || Mark Varlamov || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Tim-David Agrež<br /> | 17 || || Deni Krašna || Klemen Justin || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Aleš Poljanšek<br /> | 17 || || Zara Bunc || Teja Mohar || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Tonja Jeromelj<br /> | 17 || || Urša Lah || Tea Amidović || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Miha Tomšič<br /> | 17 || || Žiga Koren || Taja Pojbič || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Leila Bohorč<br /> | 18 || || Tim-David Agrež || Deni Krašna || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Teo Trost<br /> | 18 || || Aleš Poljanšek || Zara Bunc || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Ivana Stojić<br /> | 18 || Motnje delovanja sečnine - zgodnji znaki raka || Tinkara Korošec || Urša Lah || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Lara Rajterič<br /> | 18 || || Miha Tomšič || Žiga Koren || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Primož Šenica Pavletič<br /> | 19 || || Leila Bohorč || Tim-David Agrež || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Špela Auer<br /> | 19 || || Teo Trost || Aleš Poljanšek || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Gal Kastelic<br /> | 19 || || Ivana Stojić || Tinkara Korošec || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Miljan Trajković<br /> | 19 || || Lara Rajterič || Miha Tomšič || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Taja Mužič<br /> | 20 || || Primož Šenica Pavletič || Leila Bohorč || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Mia Kobal<br /> | 20 || || Špela Auer || Teo Trost || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Laura Simonič<br /> | 20 || || Gal Kastelic || Ivana Stojić || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Karin Rak<br /> | 20 || || Miljan Trajković || Lara Rajterič || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Ula Mikoš<br /> | 21 || || Taja Mužič || Primož Šenica Pavletič || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lara Zupanc<br /> | 21 || || Mia Kobal || Špela Auer || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lena Kogoj<br /> | 21 || SPM lipidi || Laura Simonič || Gal Kastelic || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Naja Pečovnik Wutt<br /> | 22 || || Karin Rak || Miljan Trajković || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Matija Novel<br /> | 22 || Kreatin in protitumorna imuniteta T celic || Ula Mikoš || Taja Mužič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Sofija Stevanović<br /> | 22 || || Lara Zupanc || Mia Kobal || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Martin Kresal<br /> | 23 || || Lena Kogoj || Laura Simonič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Laura Trček<br /> | 23 || || Naja Pečovnik Wutt || Karin Rak || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Filip Petrovič<br /> | 23 || || Matija Novel || Ula Mikoš || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |-<br /> ! Patricija Kolander<br /> | 23 || || Sofija Stevanović || Lara Zupanc || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |}<br /> <br /> *številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada<br /> Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. <br /> Prosim, da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.<br /> <br /> == Gradivo za predavanja ==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &lt;font color=red&gt; pregledni &lt;/font&gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo, in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [https://libgen.is/ tukaj].<br /> <br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev 2021|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju '''v 200 besedah''' (+- dvajset besed) - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. Pvzetek je tudi del pisnega izdelka.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5–12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &lt;font color=red&gt;2700 do 3000 besed &lt;/font&gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &lt;font color=red&gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;/font&gt;<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli, v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva, določenega v tabeli, določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15-18 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji. Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili, vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].<br /> * Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.<br /> * Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate, poimenujete po naslednjem receptu:<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.docx za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx<br /> * 312_BIO_Priimek_ime_final.docx za končno verzijo seminarja<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.docx za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.pptx za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx<br /> * &lt;font color=green&gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&lt;/font&gt;<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje&amp;nbsp;... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &lt;font color=green&gt;zeleno&lt;/font&gt;.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> &lt;font color=green&gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.<br /> Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.&lt;/font&gt;<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &quot;in&quot;. <br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=BIO2_Seminar_2022&diff=21007 2022-10-20T21:50:28Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>= Biokemijski seminar =<br /> doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! ime in priimek !! poglavje !! naslov seminarja !! recenzent 1 !! recenzent 2 !! datum oddaje !! datum recenzije !! datum predstavitve<br /> |-<br /> ! Tinkara Korošec<br /> | 12 || Vpliv bakterijskega oponašanja evkariontskih signalih molekul na človeka || Martin Kresal || Lena Kogoj || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Marcel Tušek<br /> | 12 || Pomembnost Atg32 receptorja v mitofagiji || Laura Trček || Naja Pečovnik Wutt || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Pia Kristanc<br /> | 12 || Toksini kot inhibitorji ionskih kanalov || Filip Petrovič || Matija Novel || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Samo Pucihar<br /> | 12 || || Patricija Kolander || Sofija Stevanović || 24/10/20 || 25/10/20 || 26/10/20<br /> |-<br /> ! Luka Fink<br /> | 12 || || Tonja Jeromelj || Martin Kresal || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Tin Vranješ<br /> | 12 || || Marcel Tušek || Laura Trček || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Lucija Kovaček<br /> | 12 || Nekroptoza in njena vloga pri raku || Pia Kristanc || Filip Petrovič || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Mark Varlamov<br /> | 12 || || Samo Pucihar || Patricija Kolander || 28/10/20 || 31/10/20 || 02/11/20<br /> |-<br /> ! Klemen Justin<br /> | 14-15 || || Luka Fink || Tonja Jeromelj || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Teja Mohar<br /> | 14-15 || || Tin Vranješ || Marcel Tušek || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Tea Amidović<br /> | 14-15 || || Lucija Kovaček || Pia Kristanc || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Taja Pojbič<br /> | 14-15 || || Mark Varlamov || Samo Pucihar || 04/11/20 || 07/11/20 || 09/11/20<br /> |-<br /> ! Deni Krašna<br /> | 16 || || Klemen Justin || Luka Fink || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Zara Bunc<br /> | 16 || Krebsov cikel kot tarča za zdravljenje raka || Teja Mohar || Tin Vranješ || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Urša Lah<br /> | 16 || || Tea Amidović || Lucija Kovaček || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Žiga Koren<br /> | 16 || || Taja Pojbič || Mark Varlamov || 11/11/20 || 14/11/20 || 16/11/20<br /> |-<br /> ! Tim-David Agrež<br /> | 17 || || Deni Krašna || Klemen Justin || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Aleš Poljanšek<br /> | 17 || || Zara Bunc || Teja Mohar || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Tonja Jeromelj<br /> | 17 || || Urša Lah || Tea Amidović || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Miha Tomšič<br /> | 17 || || Žiga Koren || Taja Pojbič || 18/11/20 || 21/11/20 || 23/11/20<br /> |-<br /> ! Leila Bohorč<br /> | 18 || || Tim-David Agrež || Deni Krašna || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Teo Trost<br /> | 18 || || Aleš Poljanšek || Zara Bunc || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Ivana Stojić<br /> | 18 || Motnje delovanja sečnine v povezavi z zgodnjimi znaki raka || Tinkara Korošec || Urša Lah || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Lara Rajterič<br /> | 18 || || Miha Tomšič || Žiga Koren || 25/11/20 || 28/11/20 || 30/11/20<br /> |-<br /> ! Primož Šenica Pavletič<br /> | 19 || || Leila Bohorč || Tim-David Agrež || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Špela Auer<br /> | 19 || || Teo Trost || Aleš Poljanšek || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Gal Kastelic<br /> | 19 || || Ivana Stojić || Tinkara Korošec || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Miljan Trajković<br /> | 19 || || Lara Rajterič || Miha Tomšič || 02/12/20 || 05/12/20 || 07/12/20<br /> |-<br /> ! Taja Mužič<br /> | 20 || || Primož Šenica Pavletič || Leila Bohorč || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Mia Kobal<br /> | 20 || || Špela Auer || Teo Trost || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Laura Simonič<br /> | 20 || || Gal Kastelic || Ivana Stojić || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Karin Rak<br /> | 20 || || Miljan Trajković || Lara Rajterič || 09/12/20 || 12/12/20 || 14/12/20<br /> |-<br /> ! Ula Mikoš<br /> | 21 || || Taja Mužič || Primož Šenica Pavletič || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lara Zupanc<br /> | 21 || || Mia Kobal || Špela Auer || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Lena Kogoj<br /> | 21 || SPM lipidi || Laura Simonič || Gal Kastelic || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Naja Pečovnik Wutt<br /> | 22 || || Karin Rak || Miljan Trajković || 16/12/20 || 19/12/20 || 21/12/20<br /> |-<br /> ! Matija Novel<br /> | 22 || Kreatin in protitumorna imuniteta T celic || Ula Mikoš || Taja Mužič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Sofija Stevanović<br /> | 22 || || Lara Zupanc || Mia Kobal || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Martin Kresal<br /> | 23 || || Lena Kogoj || Laura Simonič || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Laura Trček<br /> | 23 || || Naja Pečovnik Wutt || Karin Rak || 30/12/20 || 02/01/21 || 04/01/21<br /> |-<br /> ! Filip Petrovič<br /> | 23 || || Matija Novel || Ula Mikoš || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |-<br /> ! Patricija Kolander<br /> | 23 || || Sofija Stevanović || Lara Zupanc || 06/01/21 || 09/01/21 || 11/01/21<br /> |}<br /> <br /> *številka v okencu za temo pomeni poglavje v Lehningerju, v katerega naj izbrana tema spada<br /> Razporeditev je začasna in se lahko še spremeni, načeloma pa se termini do vključno 18. poglavja ne bodo spreminjali. <br /> Prosim, da mi sporočite morebitne napake ali če vas nisem razporedil.<br /> <br /> == Gradivo za predavanja ==<br /> Gradivo za predavanja in seminarje najdete na http://bio.ijs.si/~zajec/bio2/<br /> username: bio2<br /> password: samozame<br /> <br /> ==Naloga==<br /> '''Vaša naloga za seminar je:&lt;br&gt;'''<br /> Samostojno pripraviti seminar o seminarski temi, ki vam je bila dodeljena. Za osnovo morate vzeti &lt;font color=red&gt; pregledni &lt;/font&gt; članek iz revije, ki ima faktor vpliva nad 5 (npr. [http://www.sciencedirect.com/science/journal/09680004/ TIBS]. Poiskati morate še vsaj tri znanstvene članke, ki se nanašajo na opisano temo, in jih uporabiti kot podlago za seminarsko nalogo! Članki so dostopni [https://libgen.is/ tukaj].<br /> <br /> Za pripravo seminarja velja naslednje:&lt;br&gt;<br /> * [[BIO2 Povzetki seminarjev 2021|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju '''v 200 besedah''' (+- dvajset besed) - najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. Pvzetek je tudi del pisnega izdelka.<br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge na ~5–12 straneh A4 (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo &lt;font color=red&gt;2700 do 3000 besed &lt;/font&gt;, a ne več kot 3500 besed. Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike, bolje več. &lt;font color=red&gt;Eno sliko morate narisati sami in to pod sliko posebej označiti. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. &lt;/font&gt;<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli, v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva, določenega v tabeli, določijo popravke (v elektronski obliki) in podajo oceno pisnega dela. Popravljen seminar oddajte z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/poslji/ tega obrazca].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 15-18 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.<br /> * Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti podajo oceno predstavitve in postavijo najmanj dve vprašanji. Vsi ostali morajo postaviti še dve dodatni vprašanji v okviru celega seminarskega obdobja. Vprašanja, ki ste jih postavili, vpišite na [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdV9OFlNzI3XyS8FRGnuIbG89gwH_36uwz29ocigV--2CXSbQ/viewform tukaj].<br /> * Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik na dan predstavitve do polnoči.<br /> * Seminarska naloga in povzetek morajo biti v slovenskem jeziku, razen za študente, katerih materni jezik ni slovenščina. Ti lahko oddajo seminar v angleškem jeziku.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki mi jih pošiljate, poimenujete po naslednjem receptu:<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.docx za seminar, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor.docx<br /> * 312_BIO_Priimek_ime_final.docx za končno verzijo seminarja<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime_rec_Priimek2.docx za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. 312_BIO_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * 312_BIO_Priimek_Ime.pptx za prezentacijo, npr 312_BIO_Guncar_Gregor.pptx<br /> * &lt;font color=green&gt;312_BIO_Priimek_ime_poprava.doc(x) za popravljeno končno verzijo seminarja, če so popravki manjši&lt;/font&gt;<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://docs.google.com/forms/d/1EQDYwFO-DEzZ2R7jf8DhLqIeV4FFxRd3-ScceEASpt4/viewform recenzentsko poročilo] na spletu. Recenzentsko poročilo morate oddati najkasneje do 21:00, en dan pred predstavitvijo seminarja.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik odda svoje mnenje o predstavitvi takoj po predstavitvi z online glasovanjem.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje&amp;nbsp;... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana &lt;font color=green&gt;zeleno&lt;/font&gt;.<br /> Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.<br /> Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.zveza-zotks.si/gzm/dokumenti/literatura.html Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;<br /> '''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;<br /> <br /> Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;<br /> Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;<br /> Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). <br /> <br /> '''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;<br /> &lt;font color=green&gt;Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C.<br /> Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, 317, str. 632-638.&lt;/font&gt;<br /> <br /> Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;<br /> Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.<br /> <br /> Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;<br /> C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;<br /> <br /> V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica &quot;in&quot;. <br /> <br /> <br /> '''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;<br /> Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;<br /> strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;<br /> Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=TBK_2022_Povzetki_seminarjev&diff=20497 2022-04-29T00:15:27Z

<p>Ivanastojic: </p> <hr /> <div>=== Korošec, Tinkara: Superbakterije in novi pristopi k razumevanju vzroka rezistence ===<br /> Nekatere bakterije so za nas esencialne, medtem ko patogeni sevi lahko povzročajo življenjsko ogrožujoča obolenja. Zaradi desetletij nepravilne uporabe antibiotičnih sredstev, so bakterije nanje razvile rezistenco. Imenujemo jih tudi superbakterije, ena najbolj razvpitih je MRSA, ki ima razvito rezistenco na β-laktamske antibiotike in na močnejše antibiotične učinkovine, kot je trimetoprim (TMP). Gre za inhibitor encima dihidrofolat reduktaze (DHFR), ključnega pri procesih celičnega podvojevanja. Redukcijo na encimu katalizira kofaktor NADPH. Zaradi pojava rezistence bakterij na omenjen inhibitor, so v razvoju novi, preko propargila vezani antibiotiki (PLA). Raziskave so bile izvedene preko računalniških orodij, kjer so izdelali visoko resolucijske kristalne strukture kompleksov med PLA enantiomerami, NADPH izomerama in SaDHFR WT ali F98Y, le-ti v različnih kombinacijah. Opazili so, da se NADPH pojavlja v dveh konformacijah, običajni β-NADPH in še nikoli videni anomeri t-NADPH. Ocenjena je bila tudi učinkovitost različnih PLA enantiomer na WT in mutirani SaDHFR. Izkazalo se je, da sta R-27 in S-27 najučinkovitejši PLA enantiomeri, vendar imata ob vezavi na DHFR različni preferenci za NADPH izomeri. Ker imata enantiomeri različni stopnji učinkovitosti proti F98Y SaDHFR, ta fenomen poimenujemo kiralni izogib (angl. chiral evasion). Gre za pojav, ko encim izrablja konfiguracijsko in kiralno razliko svojega kofaktorja za izogib inhibitorju.<br /> <br /> === Kogoj, Lena: Umetno narejene proteinske mišice zdaj realnost ===<br /> Mišice so zelo kompleksen sistem v živalskih organizmih, ki je ključen za njihov obstoj, saj s pomočjo avtonomnih kontrakcij omogoča bitjem premikanje. Raziskovalna ekipa Univerze v Freiburgu je uspela razviti mišicam podoben material iz naravnih proteinov, ki izvaja kontrakcije avtonomno. Osnova narejenega materiala je elastin, naraven vlaknast zelo elastičen protein, ki se pojavlja v vezivnih tkivih sesalcev in omogoča vrnitev tkiva v prvotno obliko po kontrakciji oziroma raztegovanju. Po zgledu tega proteina so znanstveniki uspeli razviti dva elastinu podobna proteina (ELP) s formulama (DSY)16 in (VRY)16, od katerih se prvi odzove na spremembe pH, drugi pa na spremembe temperature. Znanstveniki so skombinirali ta dva proteina s pomočjo fotokemičnega premreženja, s čemer so oblikovali dvoslojen material. V takem materialu so uspeli vzpostaviti ritmične kontrakcije, ki jih poganja pH oscilirajoča reakcija, ki v ta namen porablja kemično energijo. Vir goriva je natrijev sulfit (Na2SO3). V pH oscilirajoči reakciji, med katero se pH periodično spreminja, se kemijska energija spremeni v mehansko energijo – pride do upogibanja. Kontrakcije se da zagnati ali zaustavili s pomočjo temperaturnih sprememb. Umetna mišica je za zdaj zgolj prototip, vendar je zaradi velike odpornosti, trajnosti, trpežnosti in potencialne možnosti povezovanja s specifičnimi tkivi zelo primerna za aplikacijo v protetiki, farmaciji, rekonstruktivni medicini in robotiki.<br /> <br /> === Krašna, Deni: Odkrit ključ za nadzor celične smrti ===<br /> Proces celične smrti je v človeškem telesu popolnoma običajen proces, večinoma zaželen, saj je pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravega organizma. Je strogo reguliran in ga lahko motnja zlahka zasuka v škodljiv način. Kot ključni regulator celičnega preživetja, inflamacije in celične smrti poznamo RIPK1 , katerega kinazna funkcija je nujna za izražanje apoptoze in nekroptoze. Zato je nujen strog post-translacijski nadzor. Izkaže se, da je dosežen s fosforilacijo aktivnih mest lociranih na serinskih in treoninskih aminokislinskih ostankih. O tem sicer pomembnem procesu, pa je še vedno znanega precej malo. Zato se je ta raziskava lotila ravno tega problema. Z uporabo kopice metod, med drugim tudi CRISPR-celogenomski izključitveni pregled, so znanstveniki prišli do spoznanja, da pomembno vlogo igra PPP1R3G s pripadajočo PP1γ katalitsko podenoto, ki defosforilira inhibitorna mesta kinaze. V eksperimentalnem delu so bili pomembni tudi mutanti. Znanstvenikom je proces uspelo potrditi tudi v živih organizmih, in sicer na miškah. Raziskava svojo pomembnost nosi v terapevtskih vodah, saj se s uperjenjem proti PP1R3G/PP1γ odpirajo vrata za zdravljenje inflamatornih bolezenskih stanj.<br /> <br /> === Mezek, Tajda: Multipla skleroza verjetno posledica okužbe z Epstein-Barr virusom ===<br /> Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen centralnega živčevja. Za bolezen je značilno, da povroča razgradnjo mielinske ovojnice in postopoma poškodbe živčnih vlaken v možganih in hrbetnjači. Hkrati prizadane različna področja možganov in hrbtenjače, zato se kaže s širokim spektrom simptomov, ki so posledica upočasnjenega in/ali prekinjenega prevajanja živčnih impulzov. Točen vzrok bolezni ni znan, raziskave na podlagi večletnih hipotez pa so prvič potrdile povezavo bolezni z preteklo okužbo z Epstein-Barr virusom, izvedeno na serumskih vzorcih ameriških vojakov, ki so bili v času služenja diagnosticirani z multiplo sklerozo. V vzorcih se je vrednost nevrofilamentov (oligoclonal bands), ki so pokazatelji nevrološke degeneracije, značilne za multiplo sklerozo zvišal le v vzorcih po okužbi z Epstein-Barr virusom. Pri patogenezi multiple skleroze so ključni limfociti-B in limfociti-T, medtem ko Epstein-Barr virus napade limfocite-B in epitelne celice sluznic. Rezultate niso povezali z nobenim drugim do zdaj najverjetnejšim rizičnim faktorjem bolezni, kot sta genske predispozicije in nizke ravni vitamina D. To je velik korak v nadaljevanju zdravljenja in preprečevanja bolezni, saj se bo odkrivanje zdravil navezalo na vzročni razlog in ne le na zaviranje celic imunskega sistema. Z razvojem cepiva ali specifičnih protivirusnih zdravil za Epstein-Barr virus bo multipla skleroza lahko postala preprečljiva ali ozdravljiva.<br /> <br /> === Fink, Luka: Protitumorsko zdravilo spodbuja hujšanje pri miših ===<br /> Pokazano je bilo, da povišani nivoji rastnega diferenciacijskega faktorja 15 (GDF15) zmanjšajo vnos hrane in posledično znižajo telesno maso, z aktivacijo receptorja glial-derived neurotropic factor (GDNF) v zadnjih možganih. To je alpha receptor, ki ga kodira gen GFRAL pri glodavcih in nečloveških primatih. Endogena indukcija tega peptida lahko predstavlja rešitev za zdravljenje debelosti. V študiji so s pomočjo drug-screening metod našli majhno molekulo kamptotecin (CPT), ki je bila prej uporabljena kot antitumorna učikovina, ki je lahko potencialen inducer hormona GDF15. Oralno doziranje CPT-ja je povišalo nivoje GDF15 v dietno-induciranih debelih miših, s tem, da je dvignilo nivoje ekspresije GDF15, v največji meri v jetrih, z aktivacijo stresnega odziva. Anorektičen efekt GDF15 je zmanjšal vnos hrane in posledično zmanjšal telesno maso, nivoje krvnega sladkorja in nivoje hepatičnega maščevja v debelih miših. Ravno nasprotno se zgodi, ko je GDF15 inhibiran z AAV8 in CPT izgubi svoje koristne učinke. In pričakovano, CPT ni zmanjšal vnosa hrane v miših brez GFRAL, kljub visokim nivojem GDF15. Te rezultati kažejo na to, da bi bil lahko CPT uporabljen kot učinkovina proti prekomerni telesni masi, z aktivacijo GDF15-GFRAL poti.<br /> <br /> === Rajterič, Lara: Z novim sistemom do hitrejšega nadzora nad nanodelci za dostavo zdravil ===<br /> V zadnjih letih se je RNA terapija uveljavila kot nova kategorija terapevtskega sredstva za preprečevanje in zdravljenje različnih bolezni. Ker pa ima RNA molekula lastnosti, ki ji preprečujejo direkten vstop v celico, so znanstveniki razvili lipidne nanodelce, ki RNA molekulam omogočijo vstop v tarčne celice. Lipidne nanodelce običajno najprej testirajo na miših, nato se premaknejo na primate, ko so bolj sorodni ljudem, šele nato pa pridejo na vrsto klinična testiranja na ljudeh. Ker pa dostava te delcev pri različnih vrstah organizmov zaradi različnih signalnih poti v celicah poteka nekoliko drugače, je tudi celoten proces preizkušanja precej dolgotrajen in drag. Na Inštitutu za tehnologijo v Georgii so znanstveniki zato razvili sistem SANDS, ki jim omogoča simultano primerjavo genov, ki vplivajo na dostavo lipidnih nanodelcev v celice miši, primatov in ljudi, in to vse znotraj posebno zasnovanih poskusnih miši. Ta proces testiranja lipidnih nanodelcev precej skrajša in ekonomizira. S študijo so zanstveniki prišli do podatkov o dostavi LNP-jev do celic, ki lahko naredijo raziskave na prekliničnih vrstah bolj napovedne za testiranja na ljudeh, kar bi lahko omogočilo hitrejši razvoj RNA terapij.<br /> <br /> === Mikoš, Ula: Unikaten tubulin, ki se v bakteriji igra skrivalnice ===<br /> ''Naegleria gruberi'' je enocelični evkariont, ki je lahko v obliki amebe in bičkarja. Ameba ne vsebuje mikrotubulov, razen v obdobju celične delitve, ko tvori mikrotubulske snope, ki sestavljajo delitveno vreteno. Mitoza je zaprta, kar pomeni, da se delitveno vrteno tvori znotraj jedrca, ki se ohranja čez celotno mitozo. Razdeli se šele, ko se delitveno vreteno dovolj podaljša. Same snope sestavlja med 3 in 6 mikrotubulov, med 10 do 30 teh snopov, ki so zavrteni največkrat v desno, pa sestavlja vreteno. S podaljševanjem delitvenega vrtena se zasuk manjša, število snopov pa se poveča. V zgodnji metafazi so prisotni le primerni mikrotubuli, ki segajo čez celotno delitveno vrteno, v pozni metafazi, pa se sintetizirajo še sekundarni mikrotubuli, ki se nahajajo le na sredini vrtena. Diferenciacija amebe v bičkarja traja do 120 minut, vendar je ta oblika le začasna. Bičkar se po maksimalno 300 minutah spremeni nazaj v amebo, mikrotubuli se razstavijo in tubulin se razgradi. Mitotski mikrotubuli se razlikujejo od mikrotubulov, ki se sintetizirajo v bičkarju. Razlika je v tubulinu, ki gradi mikrotubule. Mitotski α in β-tubulin je bolj divergenten, kot α in β-tubulin bičkarjev. Sledi sklep, da je tubulin bičkarjev pod strožjim nadzorom. Divergentnost tubulina nam lahko omogoča razvoj zdravila, ki bo delovalo na divergenten tubulin v sorodni ''fowleri'', ki je človeški zajedavec, človeškega pa ne bo poškodoval.<br /> <br /> === Mužič, Taja: Smrtonosna kombinacija, ki neposredno sproži celično smrt ===<br /> Apoptoza je vpletena v številne biološke procese in je zato med najbolj aktualnimi področji biomedicinskih raziskav. Notranja pot apoptoze je odvisna od dejavnikov, ki se sprostijo iz mitohondrijev. Proapoptotični protein BAX in protein DRP1 se med apoptozo kolokalizirata na mitohondrijih. Oba imata pri procesu pomebno vlogo. BAX nadzoruje permeabilnost zunanje membrane mitohondrija, DRP1 pa pomaga pri sproščanju citokroma c v citosol. Povezava med proteinoma je bila ugotovljena že pred desetletji, funkcionalni pomen te pa je ostal neznan. Skupini znanstvenikov iz Univerze v Kölnu je uspelo pokazati, da imata BAX in DRP1 fizično interakcijo in da se le-ta poveča med apoptozo. Proteina se namreč lokalizirata do ločljivosti 30nm, približno tolikšna pa je tudi velikost oligomerov, ki jih tvorita. Da proteina tvorita kompleks, so dokazali s fuzijskimi proteini RA in GB, ki oddajajo fluorescenco samo, če so del istega kompleksa. Poleg tega so meritve pokazale tudi, da je za tvorbo kompleksa teh proteinov potreben N-konec proteina BAX, ter da se ti pojavijo samo v membranskem okolju. Z dimerizacijo proteinov jim je uspelo raziskati funkcionalne vloge interakcije med omenjenima proteinoma. Rezultatati so pokazali, da medsebojna interakcija proteinov spodbuja kopičenje na mitohondrijih kot tudi aktivacijo BAX, kar povzroči indukcijo apoptoze.<br /> <br /> === Auer, Špela: Vpliv proteina na vnetja ===<br /> Vnetje je biološki odziv imunskega sistema, ki ga lahko povzročajo patogeni, poškodovane celice in toksini. Vsako vnetje more naše telo tudi zatreti, če pa do tega ne pride, se lahko razvije kronično vnetje, ki lahko povzroči bolezenska stanja, npr. revmatoidni artritis. Prav pri bolnikih z revmatoidnim artritisom so prvič identificirali protein sekretorna fosfolipaza A2-IIA (sPLA2-IIA). Encim sPLA2-IIA hidrolizira predvsem fosfolipide membran bakterijskih celic v maščobne kisline in lizofosfolipide ter sodeluje pri proizvajanju lipidnih mediatorjev, npr. eikozanoidov, ki povzročajo vnetja. V raziskavi ''Dore et al. (2022)'' so opazovali vpliv encima sPLA2-IIA na miših. Pri miših s prekomerno izraženim encimom so opazili spontano otekanje vratu, kar je verjetno posledica razgradnje bakterijskih membran v mikrobioti miši, kjer je nastala arahidonska kislina, ki se pretvori v eikozanoide. Drugi možen razlog za vnetje je različna sestava mikrobiote (prisotnost različnih bakterij) ob prisotnosti oz. odsotnosti sPLA2-IIA. Na podlagi rezultatov so zaključili, da bi lahko lokalna inhibicija sPLA2-IIA ublažila vnetni proces, ki poslabša določene vnetne bolezni. Prav tako bi lahko blokiranje bakterijskih provnetnih lipidov (nastali z delovanjem encima), ki se potem pretvorijo v eikozanoide, zmanjšalo simptome pri ljudeh s sistemskimi vnetnimi boleznimi.<br /> <br /> === Laura, Simonič: Yin in Yang mitohondrijske arhitekture ===<br /> Kriste so uvihanja notranje membrane mitohondrijev, na katerih poteka oksidativna fosforilacija. Sposobnost dinamičnega preoblikovanja mitohondrijskih membran je ključna mehanizma za prilagajanje mitohondrijev na spreminjajoče fiziološke potrebe in metabolne pogoje njihove okolice. Mitohondrijsko stično mesto in organizacijski sistem krist (MICOS) in F1Fo-ATP sintaza sta proteinska mehanizma, ključna za vzdrževanje arhitekture notranje mitohondrijske membrane. MICOS se nahaja na spojih krist, ki so povezava krist z izravnanim preostankom notranje membrane. MICOS spodbuja nastanek spojev krist, F1Fo-ATP sintaza pa ima glavno vlogo pri oblikovanju obodov na notranjem delu krist. Ta proteinska mehanizma imata antagonistično vlogo pri organizaciji arhitekture notranje membrane mitohondrijev. Najnovejše raziskave dinamike oblike mitohondrijev se osredotočajo na delovanje podenote Mic10, ki je ena izmed najpomembnejših enot kompleksa MICOS. Mic10 se selektivno veže z dimerno obliko ATP sintaze in s tem poveča nastajanje oligomerov ATP sintaze. Mic10 ima pri izoblikovanju arhitekture notranje membrane mitohondrijev dvojno vlogo. Zraven osrednje vloge Mic10 pri oblikovanju spojev krist, kot ena izmed glavnih podenot kompleksa MICOS, majhen delež Mic10 vstopa v interakcije s F1Fo-ATP sintazo. Slednja povezava stabilizira dimerno in oligomerno obliko ATP sintaze.<br /> <br /> === Lah, Urša: Kolibaktin, bakterijski toksin, ki sproži indukcijo profaga ===<br /> Kolibaktin je kemično nestabilna majhna molekula genotoksina, ki lahko tvori medverižne navzkrižne povezave v DNK in je povezan s pojavom bakterijsko povzročenega kolorektalnega raka pri ljudeh. Proizvajajo ga samo bakterijski sevi, ki vsebujejo genomski otok poliketid sintaze (pks) ali biosintetični genski grozd clb. Natančneje je znano, da poškodbe DNK, ki jih povzroči ultravijolično obsevanje ali kemična obdelava, aktivira litično replikacijo profagov v bakterijah. Zaradi tega so se znanstveniki spraševali ali lahko kolibaktin vpliva na bakterijske populacije z aktivacijo rezidenčnih profagov. Da bi preverili ali proizvodnja kolibaktina spremeni obnašanje profagov v sosednjih lizogenih, ki ne proizvajajo kolibaktina, so okužili divji tip E.Coli BW25113 s fagom lambda in ta lizogen sokulturno združili z pks+ ali pks- E.Coli. Rezultati so pokazali na to, da proizvodnja kolibaktina posebej vpliva na bakterije, ki nosijo profage, tako da povzroča litični razvoj. Pokazali so tudi, da je kolibaktin širok induktor, zaščito pred njem pa predstavlja 170 aminokislinski protein. Čeprav lahko obstajajo druge funkcije kolibaktina, odkritje, da inducira profage zagotovi en mehanizem s katerim bi proizvodnja in imunost na ta naravni produkt lahko zagotovila konkurenčno prednost pred ostalimi mikroorganizmi.<br /> <br /> === Kristanc, Pia: pH odgovoren za bakterijsko rezistenco ===<br /> Mnoge patogene bakterije proizvajajo SMR (angl. small multidrug resistance) proteine, ki so vrsta transmembranskih transportnih proteinov in so odgovorni tudi za rezistenco bakterij proti antibiotikom. Delujejo tako, da prenesejo molekulo antibiotika skozi membrano iz bakterije. Eden izmed teh proteinov je homodimer EmrE. To je bakterijski transmembranski protein, ki transportira poliaromatske kationske substrate s pomočjo protonske iztočne črpalke. Mehanizem transporta substrata skozi membrano je odvisen od strukturne spremembe EmrE proteina. Znano je, da je strukturna sprememba posledica različnega pH; v citoplazmi je namreč pH višji, v periplazmi pa nižji. Znanstveniki so v tej raziskavi s pomočjo substrata 4-fluoro-tetrafenilfosfonijevega iona (F4-TPP+) še enkrat določili že znano strukturo v nižjem pH ter uspešno določili tudi prej neznano strukturo v višjem pH. Za nižji pH so izbrali pH 5,8, za višji pa 8,0. Z uporabo jedrske magnetne resonance v trdnem stanju (angl. solid-state NMR) in merjenjem razdalj med vodiki in fluori v substratu so uspešno določili tudi drugo strukturo in ključne razlike med njima. Glavna razlika je, da je v nižjem pH eden od E14 protoniran, v višjem pa sta obadva deprotonirana. V tej raziskavi so ugotovili, da sta lahko TPP+ substrat in proton na protein vezana hkrati. Njuna vezava in odcepljanje potekata neodvisno od prisotnosti drugega, saj sta E14 ostanka dovolj narazen, da ne pride do elektrostatskih interakcij.<br /> <br /> === Tušek, Marcel: Turbo prepis genov v rokah proteina ===<br /> Protein, ki se mnogokrat uporablja v času polimerizacije, se imenuje NDF (nucleosome-destabilizing factor/nukleosomskodestabilizacijski faktor). NDF ima PWWP motiv, ki ima interakcijo z nukleosomi blizu dvojic. NDF nato destabilizira nukleosome v neodvisnosti ATP-ja in povzroči transkripcijo v polimerizaciji II, v očiščenem in definiranem transkripcijskem sistemu ter hkrati v celičnem jedru. V primeru, da pride do pomanjkanja NDF proteina, pride do vse skupnega zmanjšanja RNK nivojev v mnogih genih. Pri ljudeh najdemo NDF protein v vseh tkivih in zelo velikih količinah. Hkrati je esencialen v matičnih celicah, pri raku na dojkah pa se prikaže v prevelikih količinah. To pomeni, da je NDF protein dodan v genska telesa med aktivacijo transkripcije, ob čemer olajšuje transkripcije polimerizacije II v nukleosomih. NDF je rekruiran v genska telesa in ta rekrucija je v spremstvu zvišanja transkripcijskih nivojev od mnogih NDF-obogatenih genov. Zaradi tega ima NDF pomembno vlogo pri genski aktivaciji. Še eden faktor vreden omembe je, da je protein bolj prisoten pri daljših genih kot pri krajših, saj mora v daljših destabilizirati več nukleosomov. Pomembno je, da ločujemo NDF protein od FACT proteina. FACT vzpodbuja razstavljanje in hkrati sestavljanje nukleosomov med gensko transkripcijo, DNK replikacijo in popravljanjem DNK. Mehanizem, ki ga FACT uporablja za vzdrževanje integritete kromatina med polimerizacijo, je lajšanje odstranitve H2A-H2B dimera.<br /> <br /> === Mohar, Teja: (Bio) zaznavanje proteinskih interakcij ===<br /> WDR proteini so vsestranski pri posredovanju številnih protein-protein interakcijah (PPI) in igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju encimskih kompleksov. Pogosto so vpleteni v procesiranje celičnih signalov in služijo kot opora velikim molekulam. Velike motnje v njihovem fizičnem povezovanju z drugimi proteini pa lahko privedejo do patoloških stanj. Kljub njihovi pomembnosti so številne selektivne in dinamične interakcije WDR-jev s številnimi proteinskimi substrati neznane. Biološke in sintetične nanopore služijo kot močno orodje za vzorčenje reverzibilnih protein-peptid in protein-protein interakcij v raztopini. Cilj znanstvenikov je bilo ustvariti zelo občutljivo napravo sposobno zaznavanja in merjenja WDR5 - s kromatinom povezanega WD40 ponavljajočega proteina 5. Glavna ovira pri zaznavanju WDR-jev z uporabo nanopore je v velikosti. WDR-ji so preveliki, da bi vstopili skozi nanoporo, zato morajo biti te interakcije preučene zunaj lumna nanopore. Težavi so odpravili z inženirsko izdelano proteinsko nanoporo na katero so vezali ligand WDR5 proteina - MLL4Win. Nanopora pa vključuje tudi peptidni adapter na svojem N-koncu. Ligand WDR5 proteina, vezan na poro, mora vstopiti v votlino WDR5 proteina. Znanstveniki so dokazali, da je ta proteinska nanopora sposobna vzorčiti kompleksne vezne vmesnike. Lahko se uporablja tudi za proučevanje drugih WDR-jev in sistemov vezave, ki vsebujejo brazde. Dokazali so tudi, da lahko ta proteinska nanopora zazna tudi zelo šibke interakcije, kar razširi spekter uporabe nanopore in poudari njeno pomembno občutljivost.<br /> <br /> === Petrovič, Filip: Reprogramiranje možganskih tumorjev ===<br /> Gliome so podvrsta možganskih tumorjev. So rakava obolenja GLIA celic, ki obdajajo nevrone v možganih. Glioblastome so zelo agresivna oblike »naprednih« gliom (Stage 3, Stage 4 Cancer). Eden izmed glavnih razlogov za nastanek tumorjev je hipometilacija DNA. Metilacija DNA je vezava CH3 skupin na adenin in timin, s čemer se regulira izražanje genov: geni, ki so hipermetilirani na promotorskih regijah, se ne bodo izražali. Predhodno je znano, da določene mutacije na genih IDH1 in IDH2 povečajo metilacijo CpG regij v promotorskih regijah DNA tumorskih celic, kar vodi do boljše prognoze (lažji potek bolezni, več možnosti za ozdravljenje,…). Raziskovalce je zanimalo, ali je mogoče metilacijo DNA povečati tudi pri posameznikih, pri katerih IDH1/2 mutaciji nista prisotni. To so poskušali doseči s kombinacijo 3 zdravil: Temozolomide, Bevacizumat in L-Metilfolat, še posebej jih je zanimal slednji. V raziskavi je sodelovalo 14 pacientov različnih starosti, spolov in brez mutacij IDH1/2, ki so prejemali različne doze že prej omenjenih zdravil. 13 pacientov je umrlo (ob času izida članka), vendar je bila njihova povprečna življenjska doba daljša od pacientov s podobno diagnozo, ki takega zdravja ne prejemajo(9,6 mesecev proti 8,5 mesecev). Raziskovalci so s primerjanjem metilacije DNA pred začetkom zdravljenja in po smrti ugotovili, da se je metilacija CpG regij povečala.<br /> <br /> === Kastelic, Gal: Avtofagija vskoči na pomoč pri celjenju ran ===<br /> Avtofagija, mehanizem stresnih odzivov v celicah, je v celici največkrat prisotna pri razgradnji virusov in bakterij, ali pa pri recikliranju celici lastnih snovi, a pojavlja se tudi pri celjenju ran. Ko se rana celi, proces avtofagije sproži in uravnava proteinski kompleks TORC1. Znanstveniki so z izvajanjem poskusov na sadnih mušicah ugotovili, da celice okoli rane z avtofagijo selektivno razgradijo lastno celično membrano, pri čemer apikalna in bazalna stran ostaneta nedotaknjeni. S tem se meje med celicami porušijo in nastane velika večjedrna celica oz. sincicij, ki služi kot zaščita pred tujki in nudi mehansko stabilnost, avtofagija pa je potrebna tudi za čiščenje ostankov v celicah, ki obkrožajo rano. Da res pride do razgradnje celičnih sten, so znanstveniki dokazali z iskanjem GFP-pozitivnih celic. Za aktivacijo avtofagije so potrebni geni Atg1, Atg5, Atg6, Atg7 in Atg12, znanstveniki pa so z onemogočanjem avtofagije z zatiranjem vsakega od teh genov ugotovili, da so edini nujno potrebni geni Atg1, Atg5 in Atg6. Pravilno delovanje TORC1 potrebno za preprečevanje uničenja povrhnjice ličinke z avtofagijo, saj je lateralna plazemska membrana potencialni vir avtofagosomskih membran, TORC1 pa ima osrednjo regulacijsko funkcijo v celični presnovi. Disfunkcija avtofagije pa poveča tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, pa tudi za raka in okužbe.<br /> <br /> === Brajer, Mirta: Sodelovanje virusov in bakterij pri nastanku raka ===<br /> Glavni povzročitelj raka materničnega vratu je HPV virus, ki se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe. K nastanku raka pripomore okužba z bolj kancerogenimi oblikami virusa, saj 70% primerov povzročata HPV16 in HPV18, zraven pa lahko sodelujejo še drugi dejavniki, naprimer imunološko stanje posameznika, hormoni, ter sočasne okužbe z drugimi patogeni, v raziskavi so se osredotočili na sodelovanje s patogeno bakterijo Chlamydia trachomatis je najbolj pogosta spolno prenosljiva bakterija. Za raziskovanje vplivov obeh okužb, so znanstveniki uporabili organoide iz večslojnega epitelja materničnega vratu žensk ter iz miši pridobljenih epiteljnih celic materničnega vratu, ki dajejo ostalim celicam oporo. Organoid se samoorganizira v tkivo podobno slojevitem skvamoznem epitelju materničnega vratu. V človeške celice so integrirali HPV16 E6E7 onkogene. Celice z E6E7 onkogeni so bile podobne normalnim celicam, vendar so opazili manjše razlike. Fiziološke celice na različne načine želijo popraviti poškodbe, naprimer kot popravljanje z izrezom baze (BER), popravljanje neujemanja (MMR), popravljanje z izrezom nukleotidov (NER), homologna rekombinacija (HR) in kot signalna pot p53, nasprotno te procese uravnavata oba patogeni. Ekspresija HPV E6E7 aktivira te poti, medtem ko jih C. trachomatis zavira. Razumevanje kako delujejo mehanizmi nastanka raka, sploh pri pogostih patogenih, je pomembno za njihovo čimboljše razumevanje in posledično zmožnost preprečevanja raka, ki ga povzročajo patogeni organizmi.<br /> <br /> === Malik, Lara: Dvostranska molekula lahko utiša problematične gene ===<br /> Zdravljenje avtoimunskih bolezni in rakavih obolenj predstavlja velik izziv za raziskovalce, saj gre v večini za zdravljenje simptomov. V samem korenu teh bolezni je pretirano izražanje genov, zaradi česar pride do nekontrolirane celične aktivnosti. ASO (ang. antisense oligonucleotide) zdravljenje je predmet veliko raziskav v zadnjem desetletju, a šele pred kratkim se je skupini raziskovalcem z univerze v Tokiju uspelo dokopati do učinkovitejše oblike zdravljenja, imenovane Toc-HDO. Gre za heterodupleks oligonukleotidno molekulo, na katero je vezan α-tokoferol, vrsta E vitamina. Je dvodelna molekula zgrajena iz DNA in komplementarne RNA. Toc-HDO cilja na določene problematične gene, zaradi katerih pride do previsokega nivoja belih krvničk in s tem pretiranega imunskega odziva, ki pa vodi v vnetja in obolenja. Poskus na miših, ki so jim vnesli Toc-HDO, je pri ciljanju genov Itga4, Malat1 in Dmpk prinesel spodbudne rezultate, ki odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave tega mehanizma. Poleg tega so z različnimi metodami iskali vezavne proteine za Toc-HDO.<br /> <br /> === Novel, Matija: Umetni proteini kot osnovni gradniki bioplastike ===<br /> Raziskovalci so z bioinženiringom ustvarili protein, s katerim se lahko proizvede material, ki ima podobne lastnosti kakor plastika. Takim materialom, ki so izdelani z namenom, da bi plastiko zamenjali, jim pravimo bioplastika. Iščejo se materiali z enakimi lastnosti, a s sposobnostjo, da bi se lahko material zlahka recikliral oziroma, da bi se lahko celo sam razgradil s pomočjo bakterij in gliv. Takemu materialu pravimo, da je biorazgradljiv. Pri bioplastiki narejeni iz umetnih ELP proteinov se je izkazalo, da procesi za njeno proizvodnjo, obdelavo ter razgradnjo so poceni in niso energijsko zahtevni, kar dejansko vpliva na odločitve tovarn in industrij ali bodo material proizvedli in uporabljali ali ne. Ubistvu s podrobnimi raziskavami se je ugotovilo, da ta umetno narejen protein ima veliko več uporabnih lastnosti kot se je sprva mislilo. Poleg teh, omenjenih zgoraj, ima še zelo dobro biokompatibilnost, biorazgradljivost, po želji prilagodljive strukturne in mehanske lastnosti, je netopen v organskih topilih, peptidna sekvenca proteina ima zelo dobro sposobnost shranjevanja informacij ter ima sposobnost hemostaze za preprečevanje in zaustavitev krvavitev. Vse to nudi možnost materialu, da bila ustrezna zamenjava za nekatere plastične materiale, ki se uporabljajo za vsakdanjo rabo in vemo, da so planetu in ljudem škodljive.<br /> <br /> === Kolenc, Klara: Odkrito kako virusi povzročijo avtoimune bolezni ===<br /> Avtoimune bolezni nastanejo kot posledica avtoimunosti. Le ta je imunski odziv organizma na lastne nepoškodovane celice in organe. Imunski sistem je definiran kot obramba pred okužbo s tujki iz okolja in morebitnimi poškodbami celic, torej deluje kot obrambni mehanizem za zaščito pred razvojem bolezni. Imunski sistem lahko delimo na prirojen in pridobljen, cilj katerih je uničenje patogenov, ki so prišli v naše telo. Pri imunskem odzivu so najpomembnejše celice, limfocite T in B ter antigen predstavitvene celice, ki antigen predstavijo. Avtoimunost bi lahko torej predstavili kot nepravilno delovanje imunskega sistema, kar lahko povzročijo različni faktorji, en izmed katerih so tudi virusi. V tej raziskavi je bilo raziskano, kako okužba z mišjim Roseolovirusom (MVR) v otroštvu lahko povzroči razvoj avtoimunega gastritisa (AIG) pri odrasli miši. Okužba z Roseolovirusom pa so lahko primerjali z okužbo z ''Thymic viruse'' (MTV), saj povzročita podoben imunski odziv telesa. Oba napadeta CD4+T celice, ki so izredno pomembne komponente imunskega sistema. AIG je povezan z aktivacijo avtoreaktivnih CD4+T celic in autoprotiteles. Regulator avtoimunosti(AIRE) (The autoimmune regulator transcription factor) vzbudi izražanje antigenov. Genetsko pomanjkanje le tega pa lahko povzroči razvoj avtoimunih bolezni.<br /> <br /> === Koren, Žiga: Toksin v buldoških mravljah lahko pomaga odkriti nov način lajšanja dolgoročnih bolečin pri ljudeh ===<br /> Mravlje, iz družine Formicidae, so zares raznolika in zanimiva bitja, prav tako pa je njihova sposobnost pika marsikomu znana. Kljub temu so njihovi strupi in mehanizmi le-teh še vedno zelo neraziskani. Ekipa raziskovalcev je v strupu avstralske buldoške mravlje Myrmecia gulosa odkrila toksin Mg1a, ki deluje drugače od kateregakoli strupa odkritega do sedaj. Toksin oponaša sekvenco sesalčjih peptidnih hormonov, podobnih EGF (epidermalni rastni faktor) in s tem cilja ErbB1 receptor, da tarči sproži preobčutljivost. To, da Mg1a predstavlja ravno sesalčji EGF nakazuje na zanimiv primer konvergentne evolucije na molekularni ravni. Doslej je bilo mišljeno, da sta EGF in ErbB1 povezana le z rastjo in diferenciacijo celic (med drugim tudi rakastih, zato je inhibicija EGF pogost način zdravljenja bolezni), a dana raziskava prikaže novo, nenavadno vlogo pri signalizaciji bolečine, saj po poškodbi senzorični nevroni postanejo močno občutljivi zaradi aktivacije ErbB1 receptorjev na živčnih končičih. Preobčutljivost je neodvisna od kakršnegakoli vnetja in ekipa je predpostavila hipotezo, da do tega pride zaradi boljše zaščite rane. Vzpostavitev te povezave nakazuje, da je aktivacija ErbB1 pomemben posrednik pri preobčutljivosti ran in da bi njegova inhibicija lahko vodila do velikih odkritij na področju lajšanja predvsem dolgotrajnih bolečin, kjer so nova odkritja nujno potrebovana.<br /> <br /> === Trost, Teo: Sonogenetika in aktivacija živalskih celic z ultrazvokom ===<br /> Sonogenetika je približno desetletje star izraz za vedo, ki se ukvarja z aktivacijo različnih skupin celic s pomočjo ultrazvoka. Ultrazvok je dokazano varen in učinkovit način za globoko-možgansko stimulacijo in potencialno zdravljenje različnih bolezni (npr. Parkinsonova bolezen). Gre za minimalno invazivno metodo, pri kateri s pomočjo ultrazvočnih valov aktivirajo določene proteine. Iskanje proteinov, ki so občutljivi na ultrazvok so začeli pri valjastih črvih in odkrili protein TRP4, a ko so ga želeli prenesti v živalske celice, le-ta ni bil odziven. Po večih raziskavah so v človeškem sistemu našli protein hsTRPA1, ki je, poleg tega, da deluje kot senzor za bolečino, mraz in srbenje pri ljudeh, občutljiv tudi na ultrazvok. Ker pa je to relativno nova veda, se še ne ve točno, kakšni so lahko stranski učinki. Vemo sicer, da je ultrazvok varen, vemo pa tudi, da ga ne aktivira le ultrazvok ampak tudi druge snovi. Prav tako ima veliko elektrofilov sposobnost, da razširijo selektivni filter proteina ali pa kanala sploh ne odprejo. Kljub temu pa sonogenetika kaže očitne prednosti pred drugimi, novimi načini globoko-možganske stimulacije kot sta magnetogenetika in optogenetika. O takem načinu zdravljenja še ne vemo veliko, a gre za veliko manj invazivne posege, kar bi znatno zmanjšalo nepredvidene komplikacije pri invazivnejših operacijah.<br /> <br /> === Matek, Nik: Analogi somatostatina v strupu stožčastih polžev: z evolucijo do zdravil ===<br /> Somatostatin je univerzalen inhibitor. Proizvajajo ga delta celice v pankreasu in nevroendokrine celice v hipotalamusu. Ker imamo v telesu več receptorjev za Somatostatin, ima zelo široko območje delovanja. Odvisno od tega, kje je proizveden, inhibira različne procese.Družina Conidae zajema približno 750 vrst stožčastih polžev. Od teh se vsaj 100 prehranjuje z ribami (rod Conus). Vsem je skupno, da proizvajajo strupe. Strupi se imenujejo konotoksini in so relativno majhni polipeptidi (med 20 in 30 aminokislinskih ostankov). V tej raziskavi so izolirali nov konotoksin imenovan Consomatin Ro1 in testirali njegove učinke na miših. Glede na tip delovanja in zaporedje aminokislinskih ostankov so določili, da gre za analog somatostatina. En tak analog se že uporablja v zdravstvene namene in sicer za zdravljene kronične bolečine in bolečine rakavih bolnikov. Znanstveniki strmijo k tem, da bi nova odkritja konotoksinov lahko privedla do novih zdravil, ki bi nadomestila opioide kot je morfij.<br /> <br /> <br /> <br /> === Justin, Klemen: Protein SARS-CoV-2 krivec za okužbe, a tudi pot do rešitve ===<br /> V letu 2020 je prišlo do izbruha koronavirusa, ki ga povzroča SARS-CoV-19 virus. Virus se je domnevno prenesel iz netopirjev, njavečja ugotovljena asimiliteta je v podobni vezavi proteina na isti aceptor ACE2. Genom virusa kodira številne strukturne proteine ki olajšajo virionom vstop v celico. Eden takih je tudi SARS-CoV-2, ki se v človeškem in tudi živalskem telesu poveže z že prej omenjenim receptorjem ACE2, od tu tudi asimiliteta med virusi pri ljudeh in živalih. Virus je zaradi možne preaktivacije izjemno nalezljiv in se prenaša tudi skozi aerosol. Znanstveniki največ delajo na mRNA cepivih, ki spodbujajo imunski odziv, ter želijo nekako spremeniti proteinski fragment, natančneje področje S815-827, ki je tudi najbolj stabilna regija proteina.Limfociti CD4 + T celice so celice, ki so odgovorne za imunski odziv, poleg celic B, ki jih delimo na plazemske celice, ki razvijajo protitelesa in na spominske celice, ki si zapomnejo biokemijsko strukutro in tako v prihodnosti pride do zelo hitre prepoznave virusa. Biokemiki in klinični kemiki razvijajo tudi specifične T celice, ki naj bi prepoznavale točno določen epitop S proteina na delu S 815-827 ne pa več različnih epitopov vseh homologov. Za najbolj učinkovito cepivo je potrebna dokončna segmentacija in orisana struktura S proteina.<br /> <br /> <br /> <br /> === Varlamov, Mark: Strukturna ureditev procesa iniciacije transkripcije pri virusu črnih koz ===<br /> Medtem ko se številni virusi pri razmnoževanju v veliki meri opirajo na biokemične vire gostiteljske celice, virusi vakcinije v ta namen v svojem genomu kodirajo lastne molekularne mehanizme. Pomembni sestavini tega mehanizma sta dva encima: DNA polimeraza za razmnoževanje virusnih genov in RNA polimeraza za prepisovanje virusnih genov v mRNA. Evkarionti za prepis različnih podskupin genov uporabljajo tri strukturno sorodne jedrne večenotne RNAP (Pol I, Pol II in Pol III), ki sodelujejo z različnimi sklopi transkripcijskih dejavnikov. Večina virusov DNK za izražanje svojega genoma uporablja transkripcijski mehanizem Pol II gostitelja. Poksvirusi, ki povzročajo norice pri ljudeh in različne zoonoze, so izjema. Razmnožujejo se izključno v citoplazmi okuženih celic in so zato odvisni od lastnega sklopa dejavnikov, ki zagotavlja izražanje genov in razmnoževanje.S pomočjo dokončane vRNAP so rekonstruirali vrste kompleksov, ki predstavljajo začetna stanja transkripcije vakcinije od faze pred začetkom do pobega promotorja.<br /> <br /> === Kresal, Martin: Encim TPADO za prihodnost brez plastičnih odpadkov ===<br /> Vsako leto človeška rasa proizvede več kot 400 milijonov ton plastike. Večina odpadne plastike konča v velikih smetiščih, kjer počasi razpada. Počasni razpad plastike je eden od velikih problemov, katerega se človeštvo želi v prihodnosti čimprej znebiti. Ena od strategij kako rešiti ta problem je preko biološke pretvorbe in vzpostavitve krožnega sistema v naravi. Biološka predelava plastike z mikrobnimi encimi temelji na razumevanju in izboljšanju lastnosti teh encimov. Estrske vezi zmožne hidrolize so vseprisotne v našem ekosistemu in aromatične spojine s polarnimi substitueni so pogoste v metabolnih poteh raznolikih organizmov. Eden od encimov, ki bi lahko pospešil biološko predelavo plastike je encim TPADO skupaj z njegovo sorodno reduktazo. Encim TPADO iz družine Rieskejevih oksigenaz je pri raziskavah pokazal obetavne rezultate. TPADO je encim, ki katalizira dihidroksilacijo TPA (aromatska podenota PET) ob prisotnosti NADPH molekule. Dihidroksilacija je pomembna za to, da TPA izgubi aromatični obroč, pri tem nastaneza 2 nova kiralna centra v produktu DCD. DCD je spojina, ki je dobra za nadaljno predelavo v protokatehinsko kislino, ki je ena od naravnih kislin. Ta metabolna povezava nam predlaga, da kljub kompleksni sestavi TPADO encima ponuja začetno točko za tvorbo učinkovite poti za predelavo TPA v protokatehinsko kislino (PCA).<br /> <br /> === Trček, Laura : Komunikacija med kraljestvi mogoča z novorazvitimi 'nanoprevajalniki' ===<br /> Preživetje vsake vrste temelji na komunikaciji med organizmi. Znotraj istega kraljestva je komunikacija zaradi evolucijske sorodnosti dokaj podobna (npr. feromoni pri živalih), dlje kot pa je skupni prednik dveh organizmov, manj verjetno je, da se bosta znala ali sploh želela sporazumeti. Kljub temu pa znanstveniki razvijajo mehanizem, ki bi to omogočil. V izbrani raziskavi so iz silica nanodelcev sestavili tako imenovan 'nanoprevajalnik' (ang. nanotranslator), ki služi kot posrednik med celicami. Eksperiment so izvedli med bakterijami E. coli in kvasovkami S. ceravisiae. V nanoprevajalnik so vnesli molekulski sporočevalec fleomicin, na katerega so vezali protein ti. 'gatekeeper', ki je deloval kot glukoza oksidaza. Za sprožitev komunikacije so uporabili laktozo, ki so jo bakterije hidrolizirale, 'gatekeeper' je nastalo glukozo vezal in hkrati sprostil fleomicin iz nanoprevajalnika, ta pa je v stiku s kvasovkami sprožil izraz zelene fluorescence. To je izraz uspešne komunikacije. Ker je raziskava prva v tem področju, so preverili uspeh interakcije glede na zunanje faktorje, to je oddaljenost posameznih komponent in časovno učinkovitost. Rezultati kažejo, da je odstotek zaznane fluorescence v daljši inkubaciji večji, kot je tudi, ko so nanoprevajalnik in kvasovke bližje. Najdbe so ključne za nadaljnji razvoj podobnih nanomehanizmov, ki bi omogočili velik napredek na področju zdravljenja vseh vrst bolezni in boljše razumevanje ter nadzor nad biološkimi procesi.<br /> <br /> === Pečovnik Wutt, Naja: Vpliv proteina Npas4 na odvisnost ===<br /> Kokain je poživitvena droga, ki povzroča močno odvisnost. Za boljše razumevanje te problematike so se znanstveniki lotili raziskave bioloških faktorjev, ki vplivajo na to vedenje. Tako molekularno stikalo vpliva na takšno vedenje in determinira kako močno se bo organizem odzval na kokain. Protein Npas4 se je tako izkazal za pomemben regulator strukture in funkcije nevronskih celic, ki skrbijo za zasvojenost. Ob zmanjšanju tega proteina se je odzivnost na drogo močno zmanjšala. Tarčne molekule nevrotransmitorja Npas4 regulirajo predvsem strukturo nevronskih celic in število povezav med njimi. ko pa je prišlo do zmanjšanja proteina Npas4 so povezave izginile in zmanjšala se je gostota trnov na dendritih, ki oslabijo povezanost med nevroni. Miši so posledično šibkeje reagirale na dozo kokaina, ki jim je bila dana. Prav tako so rezultati pokazali, da je Npas4 reguliran preko posebnega molekularnega mehanizma. Protein se inducira preko dražljaja, ki povzroči povišano koncentracijo kalcija v nukleosu nevronskih celic. Ta dognanja bodo pripomogla tako pri biološkem razumevanju vpliva drog na organizem kot tudi pri novih terapevtskih pristopih.<br /> <br /> ===Pojbič, Taja: Potencialni antibiotik, ki uspešno uničuje trdožive patogene ===<br /> MDR (multidrug resistant) Gram-negativne bakterije so krivec za več smrti naše populacije. S prekomerno uporabo antibiotikov v zdravstvenem sistemu in živilski industriji so bakterije preko evolucijskega razvoja postale na te antibiotike rezistenčne - predvsem na kolistn, ki te patogene uspešno uničuje. Skupina znanstvenikov je želela najti rešitev in je s prečesavanjem bakterijskih genomov odkrila novo molekulo, ki so jo poimenovali makolaktin. Sami so jo v laboratoriju sintetizirali in nato izvedli vrsto eksperimentov. Preverjali so učinkovitost makolaktina v primerjavi s kolistinom na različnih kolistinu rezistenčnih bakterijah, kjer se je makolaktin izkazal za učinkovitega. Izvedli so tudi eksperiment na miših, katere so okužili z bakterijo in jim nato injicirali makolaktin, kolistin in fiziološko raztopino kot placebo. Pristopi študije in sam makolaktin z njegovimi analogi bi tako lahko v prihodnosti pripomogli v boju proti nevarnejšim rezistenčnim patogenom.<br /> <br /> ===Bernik, Miha: BOLJŠI NAČIN ZDRAVLJENJA TEŽKO OZDRAVLJIVIH BOLEZNI, S POMOČJO PROTITELES IN KOVINSKO-ORGANSKIH POROZNIH MATERIALOV ===<br /> Monoklonalana protitelesa, se že dolgo časa raziskujejo v biomedicini, kot natačnen , učinkovit in specifičen način dostave zdravil do tarčnih celic. Njihovih uporab je mnogo, kot markerji za identifikacijo bolezni, kot dostavljalci zdravil in kot sredstva za analizo celičnih analitov, vendar imajo en velik problem. Protitelesa imajo dve regiji, Fc in Fab. Regija, ki ima nalogo prepoznave antigenov, je samo Fab regija. Ko so poskušali konjugirati protitelesa z raznimi substancami, kot so QDs (quantum dots) ali pa zdravili, pogoto nimajo vpliva na katero mesto protiteles se bodo te substance vezale, zato se pogosto orientacija protiteles izgubi in posledično tudi njihova tarčnost upade. Poleg tega pride do večjih možnosti nezaželenih in nespecifičnh interakcij s tkivi. Da bi ohranili zaželeno orientacijo protiteles so znanstveniki začeli uporabljati okorne tehnike, ki pa tudi niso zelo hitre in učinkovite. Tukaj pride ideja, da bi uporabili Kovinsko-organske porozne materiale (MOF-je), ki se sepcifično kristalizirajo okoli Fc regije protitelesa in bi lahko posledično selektivno ohranili zaželeno orientacijo protiteles, brez da bi izgubili njihovo tarčno sposobnost.<br /> <br /> === Poljanšek, Aleš: Nov koncept za boj proti odpornosti bakterij na antibiotike ===<br /> Odpornost bakterij na antibiotike je eden izmed največjih izzivov moderne medicine. Pri bakterijah se pojavi, ko te razvijejo različne mehanizme za obrambo proti antibiotikom. Gram negativne bakterije se denimo proti β-laktam antibiotikom borijo tako, da tvorijo β-laktamaze, t.j. encime, ki hidrolizirajo β-laktamatski obroč v β-laktamih in s tem onemogočijo njihovo delovanje. Znanstveniki so se v boju proti tem bakterijam osredotočili na protein DsbA. To je encim, ki ga vsebujejo gram negativne bakterije in ki tvori disulfidne vezi v proteinih, ki vstopajo v periplazmo, kar vključuje tudi β-laktamaze. V E. coli in v nekaterih drugih enterobakterijah so inhibirali DsbB, ki je zadolžen za obnavljanje DsbA, in jim izmerili minimalne inhibicijske koncentracije za različne β-laktam antibiotike. To so ponovili tudi pri P. aeruginosi, ki izhaja iz rodu Pseudomas. Rezultati so pokazali, da se je minimalna inhibicijska koncentracija β-laktam antibiotikov pri vseh bakterijah močno zmanjšala. Da bi dokazali, da bi s tem pristopom lahko zdravili okužbe z multirezistentnimi gram negativnimi bakterijami, so ličinke molja okužili s P. aeruginoso in jih zdravili s cefazidimom. Stopnja preživetja se je ličinkam, ki so bile okužene z bakterijami z inhibiranim DSB sistemom, močno povečala, kar pomeni, da je ta pristop primeren za zdravljenje tovrstnih okužb.<br /> <br /> === Vranjes, Tin: Razkriti mehanizmi asimilacije dušika v rastlinah ===<br /> Dušik je sestavni del proteinov in nukleinskih kislin, zato je pomemben za vse žive organizme. Eden izmed delov dušikovega cikla je asimilacija, ki poteka v rastlinah. To je uvajanje dušika iz amonijevih in nitratnih ionov v organske molekule. Vnos amonijevih in nitratnih ionov je reguliran. V enocelični rdeči algi Cyanidioschyzon merolae je centralni regulator asimilacije dušika transkripcijski faktor CmMYB1. Ta pri nizki koncentraciji dušika v okolju aktivira transkripcijo drugih asimilatornih genov za dušik. V okolju bogatim z dušikom pa na CmMYB1 deluje post-transkripcijski mehanizem, ki ga lokalizira v citoplazmo. Pri tem sodeluje negativna domena in protein CmNDB1, ki preprečita delovanje transkripcijskega faktorja.<br /> <br /> === Agrež, Tim David: Odkrita struktura encima, pomembnega za sintezo trigliceridov ===<br /> Triacilgliceridi v organizmu predstavljajo najpomembnejši vir energije v evkariontskih organizmih. Pri biosintezi TGA je pomemben korak hidroliza fosfatidne kisline do diacilglicerola. Ta proces katalizirajo encimi imenovani fosfataze fosfatidne kisline. V raziskavi so znanstveniki odkrili strukturo in potek procesa katalize encima iz Tetrahymena thermophilile. Ugotovili so tudi, da se pri katalizi združita N-Lip in C-Lip regiji, da nastaneta dve prostorki domeni: prva podobna protitelesu, druga pa katalitičnim encimom iz superdružine haloalkanoičnih dehalogenaz. S pomočjo novih ugotovitev so tako pojasnili, kako delujejo nekateri človeški lipini in do česa pride pri nekaterih njihovih mutacijah.<br /> <br /> === Jeromelj, Tonja: Atossa: Poveljnica celične migracije ===<br /> Glavna funkcija imunskega sistema je obramba organizma, ki je konstantno izpostavljen različnim grožnjam. Imunske celice morajo vzdrževati različne procese, ki zahtevajo veliko energije. Eden izmed takih je migracija celic v tkiva, v času imunskega odziva. Kako je energija v celicah zagotovljena in kakšni so procesi, ki sprožijo povišano metabolično aktivnost, pa je bilo doslej neznano. Skupina raziskovalcev iz inštituta za znanost in tehnologijo v Avstriji je preučevala in poimenovala nuklearni protein Atossa, ki uravnava in izboljšuje sposobnost mitohondrijev za proizvodnjo energije, tako da inducira usklajeno mitohondrijsko reprogramiranje. Najprej Atossa aktivira dva metabolična encima, ki ustvarita več 'goriva' za mitohondrije, nato poviša še raven proteina Porthos, ki s svojim delovanjem pospeši in spodbudi proces celičnega dihanja. Celica s pomočjo teh sprememb doseže višji energetski nivo, ki je potreben za migracijo makrofagov pri vinskih mušicah (''Drosophila''). Znanstveniki so protein poimenovali po perzijski kraljici, saj s pomočjo treh drugih proteinov, ki jih nadzira, omogoča celicam, da osvojijo nove teritorije.<br /> <br /> === Vogrič, Vanja: Aholetin, hitinu podoben polisaharid, ki bo lahko nadomestil plastiko na nekaterih področjih ===<br /> Aholetin je polisaharid, ki so ga znanstveniki odkrili pred kratkim med izvajanjem širše raziskave. Ta je, namreč, hitinu zelo podoben polimer, ki ga proizvaja bakterija Acholeplasma laidlawii s pomočjo encima, ki so ga znanstveniki imenovali aholetin fosforilaza. Glikozidne fosforilaze, med katere spada tudi aholetin fosforilaza, so encimi, ki cepijo glikozidne vezi z reakcijo, ki ji pravimo fosforoliza. Pri polisaharidih, kakršna sta hitin in aholetin, so encimi sposobni izvajati tudi fosforolizi obratno reakcijo, kar bakterija Acholeplasma laidlawii izkorišča pri sintezi aholetina. Znanstveniki so po istem principu v laboratoriju sintetizirali aholetin. Ko bo mogoče cenejše pridobivanje primarnih materialov, bo lahko aholetin nov biopolimer, ki bo nadomestil vlogo plastika na nekaterih področjih, kot je npr. biomedicina.<br /> <br /> === Bunc, Zara: Prvi korak k odkritju vrelca mladosti ===<br /> Ker se nam življenjska doba podaljšuje, v ospredje prihajajo predvsem bolezni, povezane s starostjo. Vse več raziskav nakazuje, da je preprečevanje nalaganja senescentnih oz. starostnih celic ključno za preprečitev s starostjo povezanih bolezni in staranja samega. Pri tem pa naj bi imel ključno vlogo protein MondoA, transkripcijski faktor, ki s svojim delovanjem regulira proces senescence oz. celičnega staranja. Povzroči povečano izražanje gena Prdx3 v mitohondriju, kar pozitivno vpliva na homeostazo mihondrijev. Hkrati pa onemogoča aktivnost proteina Rubikon, katerega funkcija je, da zavira avtofagijo. Slednja pa je ključna pri ohranjanju celične funkcije. Prek teh dveh med sabo neodvisnih poti MondoA preprečuje, da bi celica, izpostavljena stresu, prešla v proces senescence. Senescentne celice izgubijo sposobnost celične delitve, so odporne na apoptozo, pride do sprememb v izražanju genov, ki vodi v drugače reguliran metabolizem (SASP). Njihova tvorba preprečuje razvoj celic v rakave, vendar če jih imunski sistem ne odstrani, je njihovo delovanje škodljivo za organizem. S starostjo se količina MondoA v jedru zmanjša, kar poveča tveganje za senescenco. Če bi uspeli ohraniti enake nivoje MondoA tudi pozneje v življenju, bi s tem preprečili nastanek senescentnih celic in njihovo nalaganje v organizmu, prek tega pa bi preprečili razvoj s starostjo povezanih bolezni in tudi samo staranje.<br /> <br /> === Pucihar, Samo: Spoznavanje pogovora med črevesnimi mikroorganizmi in možgani ===<br /> Mikroorganizmi so prisotni povsod, tudi v našem črevesju. A povezava med mikroorganizmi in gostiteljem je bistveno globja, kot se sprva zdi. Mikroorganizmi namreč vplivajo na možgansko delovanje in metabolizem. Znanstveni članek obravnava, če se ta vpliv lahko prenaša preko nevronov, ki neposredno prepoznavanjo komponente bakterijskih celičnih sten (peptidoglikanov oz. bolj natančno muropeptida MDP). Odkrili so, da v miših igra bakterijski peptidoglikan ključno vlogo kot medij črevesno-možganske komunikacije preko Nod2 receptorja. Muropeptidi se preko krvnega obtoka iz črevesja prenesejo v kri do možganov, kjer vplivajo na nevrone z izraženim Nod2 receptorjem. Delovanje tovrstnih nevronov je ključno za normalno regulacijo apetita (in posledično telsene teže) in metabolizma (in posledično telesne temperature), predvsem v samicah. Študija torej odkriva mehanizem bakterijske regulacije gostiteljevega metabolizma in prehranjevanja.<br /> <br /> === Stojić, Ivana: Biološke nevrone kmalu nadomestili umetni ===<br /> V prihodnosti bodo možgansko-strojni vmesniki, protetika in inteligentna robotika zahtevali povezovanje umetnih nevromorfnih naprav z biološkimi sistemi. Raziskovalci so prvič predstavili umetni organski nevron (OECN), živčno celico, ki jo je mogoče povezati z živo rastlino in umetno organsko sinapso. Tako nevron kot sinapsa sta izdelana iz natisnjenih organskih elektrokemičnih tranzistorjev. Organski polprevodniki so biokompatibilni, biološko-gradljivi, mehki in strukturno prilagodljivi. Delujejo pod 0,6 V in se odzivajo na več dražljajev, kar odpira nove možnosti za lokalizirane umetne nevronske sisteme, ki jih je mogoče povezati z bio-signalnimi sistemi rastlin, nevretenčarjev in vretenčarjev. Poleg tega jih je mogoče zlahka funkcionalizirati, tako da nudijo posebne zmožnosti vzbujanja, zaznavanja in aktiviranja ter podpirajo prenos elektronskih in ionskih signalov. Mehanizem delovanja OECN je podoben mehanizmu delovanja biološke živčne celice. Njegova edinstvena sposobnost, da zaznava več bioloških, fizikalnih in kemičnih signalov, omogoča zaznavanje več čutil, njihovo morebitno združevanje v samem nevronu pa omogoča razvoj novih biološko integriranih dogodkovnih senzorjev s senzoričnim združevanjem. Kot dokaz sposobnosti biointegracije OECN so znanstveniki ta nevron povezali z nevronom venerine mušnice. Kljub vsemu pa bo glavna prednost OECN, pred drugimi tehnikami modulacije, možnost nadzorovanega in nenadzorovanega učenja na ravni senzorja. Za to je integracija OECN z organskimi umetnimi sinapsami neizogibna.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Temelji_biokemije_2023_-_seminar&diff=19727 2022-03-03T20:22:15Z

<p>Ivanastojic: /* Seznam seminarjev */</p> <hr /> <div>Seminarje vodi doc. dr. Miha Pavšič. Seminarji so obvezni.<br /> <br /> Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. <br /> Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.<br /> Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &quot;##&quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.<br /> Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> <br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! Priimek in ime !! Naslov seminarja !! Povezava !! Rok za oddajo !! Rok za recenzijo !! Datum predstavitve !! Recenzent 1 !! Recenzent 2 !! Recenzent 3<br /> |-<br /> | Fink, Luka || Protitumorsko zdravilo spodbuja hujšanje pri miših || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220224140853.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Bunc, Zara || Pečovnik Wutt, Naja || Malik, Lara<br /> |-<br /> | Kogoj, Lena || Umetno narejene proteinske mišice zdaj realnost || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220128141254.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Pucihar, Samo || Pojbič, Taja || Novel, Matija<br /> |-<br /> | Korošec, Tinkara || Superbakterije in novi pristopi k razumevanju vzroka rezistence || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220217181730.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Kovaček, Lucija || Trček, Laura || Petrovič, Filip<br /> |-<br /> | Krašna, Deni || Odkrit ključ za nadzor celične smrti || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220218100724.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Stojić, Ivana || Bernik, Miha || Kolenc, Klara<br /> |-<br /> | Mezek, Tajda || Multipla skleroza verjetno posledica okužbe z Epstein-Barr virusom || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220113151342.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Trajković, Miljan || Jeromelj, Tonja || Koren, Žiga<br /> |-<br /> | Auer, Špela || Vpliv proteina na vnetja || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220125124029.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Žerovnik, Klara || Poljanšek, Aleš || Matek, Nik<br /> |-<br /> | Mikoš, Ula || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220225085843.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Zupanc, Lara || Vogrič, Vanja || Trost, Teo<br /> |-<br /> | Mužič, Taja || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220113111451.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Petrov, Mario || Vranješ, Tin || Varlamov, Mark<br /> |-<br /> | Rajterič, Lara || Z novim sistemom do hitrejšega nadzora nad nanodelci za dostavo zdravil || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220210114055.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Trobiš, Veronika || Agrež, Tim-David || Justin, Klemen<br /> |-<br /> | Simonič, Laura || || || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Velkovska, Tamara || Bunc, Zara || Kresal, Martin<br /> |-<br /> | Kristanc, Pia || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220218080243.htm || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Fink, Luka || Pucihar, Samo || Pečovnik Wutt, Naja<br /> |-<br /> | Lah, Urša || ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220223111242.htm || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Kogoj, Lena || Kovaček, Lucija || Pojbič, Taja<br /> |-<br /> | Mohar, Teja || || || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Korošec, Tinkara || Stojić, Ivana || Trček, Laura<br /> |-<br /> | Tušek, Marcel || || || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Krašna, Deni || Trajković, Miljan || Bernik, Miha<br /> |-<br /> | Brajer, Mirta || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220224112615.htm || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mezek, Tajda || Žerovnik, Klara || Jeromelj, Tonja<br /> |-<br /> | Kastelic, Gal || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Auer, Špela || Zupanc, Lara || Poljanšek, Aleš<br /> |-<br /> | Malik, Lara || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mikoš, Ula || Petrov, Mario || Vogrič, Vanja<br /> |-<br /> | Novel, Matija || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mužič, Taja || Trobiš, Veronika || Vranješ, Tin<br /> |-<br /> | Petrovič, Filip || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Rajterič, Lara || Velkovska, Tamara || Agrež, Tim-David<br /> |-<br /> | Kolenc, Klara ||Odkrili kako virusi povzročijo avtoimune bolezni ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220228103805.htm || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Simonič, Laura || Fink, Luka || Bunc, Zara<br /> |-<br /> | Koren, Žiga || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Kristanc, Pia || Kogoj, Lena || Pucihar, Samo<br /> |-<br /> | Matek, Nik || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Lah, Urša || Korošec, Tinkara || Kovaček, Lucija<br /> |-<br /> | Trost, Teo || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Mohar, Teja || Krašna, Deni || Stojić, Ivana<br /> |-<br /> | Varlamov, Mark || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Tušek, Marcel || Mezek, Tajda || Trajković, Miljan<br /> |-<br /> | Justin, Klemen || Protein SARS-CoV-2 krivec za okužbe, a tudi pot do rešitve || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220216121828.htm || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Brajer, Mirta || Auer, Špela || Žerovnik, Klara<br /> |-<br /> | Kresal, Martin || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Kastelic, Gal || Mikoš, Ula || Zupanc, Lara<br /> |-<br /> | Pečovnik Wutt, Naja || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Malik, Lara || Mužič, Taja || Petrov, Mario<br /> |-<br /> | Pojbič, Taja || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Novel, Matija || Rajterič, Lara || Trobiš, Veronika<br /> |-<br /> | Trček, Laura || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Petrovič, Filip || Simonič, Laura || Velkovska, Tamara<br /> |-<br /> | Bernik, Miha || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Kolenc, Klara || Kristanc, Pia || Fink, Luka<br /> |-<br /> | Jeromelj, Tonja || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Koren, Žiga || Lah, Urša || Kogoj, Lena<br /> |-<br /> | Poljanšek, Aleš || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Matek, Nik || Mohar, Teja || Korošec, Tinkara<br /> |-<br /> | Vogrič, Vanja || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Trost, Teo || Tušek, Marcel || Krašna, Deni<br /> |-<br /> | Vranješ, Tin || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Varlamov, Mark || Brajer, Mirta || Mezek, Tajda<br /> |-<br /> | Agrež, Tim-David || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Justin, Klemen || Kastelic, Gal || Auer, Špela<br /> |-<br /> | Bunc, Zara || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Kresal, Martin || Malik, Lara || Mikoš, Ula<br /> |-<br /> | Pucihar, Samo || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Pečovnik Wutt, Naja || Novel, Matija || Mužič, Taja<br /> |-<br /> | Dehondt, Johan || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || || || <br /> |-<br /> | Vitard, Arthur || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || || || <br /> |-<br /> | Kovaček, Lucija || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Pojbič, Taja || Petrovič, Filip || Rajterič, Lara<br /> |-<br /> | Stojić, Ivana ||Biološke nevrone kmalu nadomestili umetni ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220222121302.htm || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Trček, Laura || Kolenc, Klara || Simonič, Laura<br /> |-<br /> | Trajković, Miljan || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Bernik, Miha || Koren, Žiga || Kristanc, Pia<br /> |-<br /> | Žerovnik, Klara || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Jeromelj, Tonja || Matek, Nik || Lah, Urša<br /> |-<br /> | Zupanc, Lara || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Poljanšek, Aleš || Trost, Teo || Mohar, Teja<br /> |-<br /> | Petrov, Mario || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Vogrič, Vanja || Varlamov, Mark || Tušek, Marcel<br /> |-<br /> | Trobiš, Veronika || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Vranješ, Tin || Justin, Klemen || Brajer, Mirta<br /> |-<br /> | Velkovska, Tamara || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Agrež, Tim-David || Kresal, Martin || Kastelic, Gal<br /> |}<br /> <br /> ==Naloga==<br /> * Samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot '''1. avgusta 2021'''. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. <br /> * Članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].<br /> * Naslov izbrane teme (naslov seminarja v slovenščini) in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo .<br /> * [[TBK2021 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah – najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. <br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000 besed), vsebuje naj 1–2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!<br /> * Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu. Povezava je objavljena v [spletni učilnici https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 10 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.<br /> * Predstavitvi sledi razprava do 5 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve, tako kot ostali kolegi.<br /> * En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> '''Torej, povzeto''':<br /> <br /> 1. Seminarsko nalogo avtor do določenega datuma odda [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj], istočasno pa se povzetek v odda [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TBK2021_Povzetki_seminarjev tukaj].<br /> <br /> 2. Do določenega datuma recenzenti pregledajo nalogo in oddajo datoteko z morebitnimi komentarji/popravki [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj], istočasno pa oddajo svojo ''recenzentsko'' oceno preko povezave v [https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].<br /> <br /> 3. Avtor pripravi končno obliko seminarske naloge in jo odda [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj] vsaj 1 dan pred predstavitvijo.<br /> <br /> 4. Po predstavitvi ''vsi'' (tako recenzenti kot ostali kolegi) oddate oceno predstavitve preko povezave v [https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].<br /> <br /> Ne pozabite na pravila pri poimenovanju datotek.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate, poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!<br /> Poslati morate naslednje datoteke:<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor.docx<br /> * TBK_2022_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime.pdf za prezentacijo (PowerPoint -&gt; Shrani kot PDF), npr TBK_2022_Guncar_Gregor.pdf<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor_clanek.pdf<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://forms.office.com/r/8i5ma9ZvQZ recenzentsko poročilo] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar tako, da odda svoje [https://forms.office.com/r/LvF8vvL7mT mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Faktor vpliva==<br /> Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [https://plus.si.cobiss.net/opac7/jcr COBISS-u]. V polje &quot;Naslov revije&quot; vnesite ime revije, za katero želite izvedeti faktor vpliva, in pritisnite na gumb POIŠČI. Če želite videti vse revije, enostavno v iskalno polje vpišite *. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;'''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). &lt;br&gt;'''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br&gt;'''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Temelji_biokemije_2023_-_seminar&diff=19726 2022-03-03T19:47:22Z

<p>Ivanastojic: /* Seznam seminarjev */</p> <hr /> <div>Seminarje vodi doc. dr. Miha Pavšič. Seminarji so obvezni.<br /> <br /> Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. <br /> Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.<br /> Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &quot;##&quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.<br /> Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> <br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! Priimek in ime !! Naslov seminarja !! Povezava !! Rok za oddajo !! Rok za recenzijo !! Datum predstavitve !! Recenzent 1 !! Recenzent 2 !! Recenzent 3<br /> |-<br /> | Fink, Luka || Protitumorsko zdravilo spodbuja hujšanje pri miših || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220224140853.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Bunc, Zara || Pečovnik Wutt, Naja || Malik, Lara<br /> |-<br /> | Kogoj, Lena || Umetno narejene proteinske mišice zdaj realnost || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220128141254.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Pucihar, Samo || Pojbič, Taja || Novel, Matija<br /> |-<br /> | Korošec, Tinkara || Superbakterije in novi pristopi k razumevanju vzroka rezistence || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220217181730.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Kovaček, Lucija || Trček, Laura || Petrovič, Filip<br /> |-<br /> | Krašna, Deni || Odkrit ključ za nadzor celične smrti || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220218100724.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Stojić, Ivana || Bernik, Miha || Kolenc, Klara<br /> |-<br /> | Mezek, Tajda || Multipla skleroza verjetno posledica okužbe z Epstein-Barr virusom || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220113151342.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Trajković, Miljan || Jeromelj, Tonja || Koren, Žiga<br /> |-<br /> | Auer, Špela || Vpliv proteina na vnetja || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220125124029.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Žerovnik, Klara || Poljanšek, Aleš || Matek, Nik<br /> |-<br /> | Mikoš, Ula || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220225085843.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Zupanc, Lara || Vogrič, Vanja || Trost, Teo<br /> |-<br /> | Mužič, Taja || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220113111451.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Petrov, Mario || Vranješ, Tin || Varlamov, Mark<br /> |-<br /> | Rajterič, Lara || Z novim sistemom do hitrejšega nadzora nad nanodelci za dostavo zdravil || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220210114055.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Trobiš, Veronika || Agrež, Tim-David || Justin, Klemen<br /> |-<br /> | Simonič, Laura || || || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Velkovska, Tamara || Bunc, Zara || Kresal, Martin<br /> |-<br /> | Kristanc, Pia || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220218080243.htm || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Fink, Luka || Pucihar, Samo || Pečovnik Wutt, Naja<br /> |-<br /> | Lah, Urša || ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220223111242.htm || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Kogoj, Lena || Kovaček, Lucija || Pojbič, Taja<br /> |-<br /> | Mohar, Teja || || || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Korošec, Tinkara || Stojić, Ivana || Trček, Laura<br /> |-<br /> | Tušek, Marcel || || || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Krašna, Deni || Trajković, Miljan || Bernik, Miha<br /> |-<br /> | Brajer, Mirta || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220224112615.htm || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mezek, Tajda || Žerovnik, Klara || Jeromelj, Tonja<br /> |-<br /> | Kastelic, Gal || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Auer, Špela || Zupanc, Lara || Poljanšek, Aleš<br /> |-<br /> | Malik, Lara || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mikoš, Ula || Petrov, Mario || Vogrič, Vanja<br /> |-<br /> | Novel, Matija || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mužič, Taja || Trobiš, Veronika || Vranješ, Tin<br /> |-<br /> | Petrovič, Filip || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Rajterič, Lara || Velkovska, Tamara || Agrež, Tim-David<br /> |-<br /> | Kolenc, Klara ||Odkrili kako virusi povzročijo avtoimune bolezni ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220228103805.htm || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Simonič, Laura || Fink, Luka || Bunc, Zara<br /> |-<br /> | Koren, Žiga || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Kristanc, Pia || Kogoj, Lena || Pucihar, Samo<br /> |-<br /> | Matek, Nik || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Lah, Urša || Korošec, Tinkara || Kovaček, Lucija<br /> |-<br /> | Trost, Teo || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Mohar, Teja || Krašna, Deni || Stojić, Ivana<br /> |-<br /> | Varlamov, Mark || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Tušek, Marcel || Mezek, Tajda || Trajković, Miljan<br /> |-<br /> | Justin, Klemen || Protein SARS-CoV-2 krivec za okužbe, a tudi pot do rešitve || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220216121828.htm || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Brajer, Mirta || Auer, Špela || Žerovnik, Klara<br /> |-<br /> | Kresal, Martin || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Kastelic, Gal || Mikoš, Ula || Zupanc, Lara<br /> |-<br /> | Pečovnik Wutt, Naja || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Malik, Lara || Mužič, Taja || Petrov, Mario<br /> |-<br /> | Pojbič, Taja || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Novel, Matija || Rajterič, Lara || Trobiš, Veronika<br /> |-<br /> | Trček, Laura || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Petrovič, Filip || Simonič, Laura || Velkovska, Tamara<br /> |-<br /> | Bernik, Miha || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Kolenc, Klara || Kristanc, Pia || Fink, Luka<br /> |-<br /> | Jeromelj, Tonja || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Koren, Žiga || Lah, Urša || Kogoj, Lena<br /> |-<br /> | Poljanšek, Aleš || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Matek, Nik || Mohar, Teja || Korošec, Tinkara<br /> |-<br /> | Vogrič, Vanja || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Trost, Teo || Tušek, Marcel || Krašna, Deni<br /> |-<br /> | Vranješ, Tin || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Varlamov, Mark || Brajer, Mirta || Mezek, Tajda<br /> |-<br /> | Agrež, Tim-David || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Justin, Klemen || Kastelic, Gal || Auer, Špela<br /> |-<br /> | Bunc, Zara || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Kresal, Martin || Malik, Lara || Mikoš, Ula<br /> |-<br /> | Pucihar, Samo || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Pečovnik Wutt, Naja || Novel, Matija || Mužič, Taja<br /> |-<br /> | Dehondt, Johan || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || || || <br /> |-<br /> | Vitard, Arthur || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || || || <br /> |-<br /> | Kovaček, Lucija || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Pojbič, Taja || Petrovič, Filip || Rajterič, Lara<br /> |-<br /> | Stojić, Ivana ||Biološke nevrone kmalu zamenjali umetni ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220222121302.htm || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Trček, Laura || Kolenc, Klara || Simonič, Laura<br /> |-<br /> | Trajković, Miljan || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Bernik, Miha || Koren, Žiga || Kristanc, Pia<br /> |-<br /> | Žerovnik, Klara || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Jeromelj, Tonja || Matek, Nik || Lah, Urša<br /> |-<br /> | Zupanc, Lara || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Poljanšek, Aleš || Trost, Teo || Mohar, Teja<br /> |-<br /> | Petrov, Mario || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Vogrič, Vanja || Varlamov, Mark || Tušek, Marcel<br /> |-<br /> | Trobiš, Veronika || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Vranješ, Tin || Justin, Klemen || Brajer, Mirta<br /> |-<br /> | Velkovska, Tamara || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Agrež, Tim-David || Kresal, Martin || Kastelic, Gal<br /> |}<br /> <br /> ==Naloga==<br /> * Samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot '''1. avgusta 2021'''. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. <br /> * Članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].<br /> * Naslov izbrane teme (naslov seminarja v slovenščini) in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo .<br /> * [[TBK2021 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah – najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. <br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000 besed), vsebuje naj 1–2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!<br /> * Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu. Povezava je objavljena v [spletni učilnici https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 10 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.<br /> * Predstavitvi sledi razprava do 5 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve, tako kot ostali kolegi.<br /> * En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> '''Torej, povzeto''':<br /> <br /> 1. Seminarsko nalogo avtor do določenega datuma odda [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj], istočasno pa se povzetek v odda [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TBK2021_Povzetki_seminarjev tukaj].<br /> <br /> 2. Do določenega datuma recenzenti pregledajo nalogo in oddajo datoteko z morebitnimi komentarji/popravki [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj], istočasno pa oddajo svojo ''recenzentsko'' oceno preko povezave v [https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].<br /> <br /> 3. Avtor pripravi končno obliko seminarske naloge in jo odda [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj] vsaj 1 dan pred predstavitvijo.<br /> <br /> 4. Po predstavitvi ''vsi'' (tako recenzenti kot ostali kolegi) oddate oceno predstavitve preko povezave v [https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].<br /> <br /> Ne pozabite na pravila pri poimenovanju datotek.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate, poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!<br /> Poslati morate naslednje datoteke:<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor.docx<br /> * TBK_2022_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime.pdf za prezentacijo (PowerPoint -&gt; Shrani kot PDF), npr TBK_2022_Guncar_Gregor.pdf<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor_clanek.pdf<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://forms.office.com/r/8i5ma9ZvQZ recenzentsko poročilo] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar tako, da odda svoje [https://forms.office.com/r/LvF8vvL7mT mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Faktor vpliva==<br /> Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [https://plus.si.cobiss.net/opac7/jcr COBISS-u]. V polje &quot;Naslov revije&quot; vnesite ime revije, za katero želite izvedeti faktor vpliva, in pritisnite na gumb POIŠČI. Če želite videti vse revije, enostavno v iskalno polje vpišite *. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;'''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). &lt;br&gt;'''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br&gt;'''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Temelji_biokemije_2023_-_seminar&diff=19724 2022-03-03T17:56:59Z

<p>Ivanastojic: /* Seznam seminarjev */</p> <hr /> <div>Seminarje vodi doc. dr. Miha Pavšič. Seminarji so obvezni.<br /> <br /> Ocena seminarjev (6-10) predstavlja enako število odstotkov, ki se prišteje h končni pisni oceni izpita. <br /> Stran na strežniku s seminarskimi nalogami je zaščitena.<br /> Uporabniško ime je: tbk, password pa: samozame## &quot;##&quot; sta dve številki, ki ju izveste na predavanjih.<br /> Tudi za urejanje Wiki strani potrebujete geslo, ki se od zgornjega razlikuje. Postopek pridobitve Wiki uporabniškega imena in gesla je opisan [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Main_Page tukaj].<br /> <br /> == Seznam seminarjev ==<br /> <br /> {| class=&quot;wikitable&quot;<br /> ! Priimek in ime !! Naslov seminarja !! Povezava !! Rok za oddajo !! Rok za recenzijo !! Datum predstavitve !! Recenzent 1 !! Recenzent 2 !! Recenzent 3<br /> |-<br /> | Fink, Luka || Protitumorsko zdravilo spodbuja hujšanje pri miših || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220224140853.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Bunc, Zara || Pečovnik Wutt, Naja || Malik, Lara<br /> |-<br /> | Kogoj, Lena || Umetno narejene proteinske mišice zdaj realnost || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220128141254.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Pucihar, Samo || Pojbič, Taja || Novel, Matija<br /> |-<br /> | Korošec, Tinkara || Superbakterije in novi pristopi k razumevanju vzroka rezistence || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220217181730.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Kovaček, Lucija || Trček, Laura || Petrovič, Filip<br /> |-<br /> | Krašna, Deni || Odkrit ključ za nadzor celične smrti || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220218100724.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Stojić, Ivana || Bernik, Miha || Kolenc, Klara<br /> |-<br /> | Mezek, Tajda || Multipla skleroza verjetno posledica okužbe z Epstein-Barr virusom || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220113151342.htm || 04.03. || 07.03. || 10.03. || Trajković, Miljan || Jeromelj, Tonja || Koren, Žiga<br /> |-<br /> | Auer, Špela || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220125124029.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Žerovnik, Klara || Poljanšek, Aleš || Matek, Nik<br /> |-<br /> | Mikoš, Ula || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220225085843.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Zupanc, Lara || Vogrič, Vanja || Trost, Teo<br /> |-<br /> | Mužič, Taja || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/01/220113111451.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Petrov, Mario || Vranješ, Tin || Varlamov, Mark<br /> |-<br /> | Rajterič, Lara || Z novim sistemom do hitrejšega nadzora nad nanodelci za dostavo zdravil || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220210114055.htm || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Trobiš, Veronika || Agrež, Tim-David || Justin, Klemen<br /> |-<br /> | Simonič, Laura || || || 11.03. || 14.03. || 17.03. || Velkovska, Tamara || Bunc, Zara || Kresal, Martin<br /> |-<br /> | Kristanc, Pia || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220218080243.htm || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Fink, Luka || Pucihar, Samo || Pečovnik Wutt, Naja<br /> |-<br /> | Lah, Urša || ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220223111242.htm || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Kogoj, Lena || Kovaček, Lucija || Pojbič, Taja<br /> |-<br /> | Mohar, Teja || || || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Korošec, Tinkara || Stojić, Ivana || Trček, Laura<br /> |-<br /> | Tušek, Marcel || || || 18.03. || 21.03. || 24.03. || Krašna, Deni || Trajković, Miljan || Bernik, Miha<br /> |-<br /> | Brajer, Mirta || || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220224112615.htm || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mezek, Tajda || Žerovnik, Klara || Jeromelj, Tonja<br /> |-<br /> | Kastelic, Gal || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Auer, Špela || Zupanc, Lara || Poljanšek, Aleš<br /> |-<br /> | Malik, Lara || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mikoš, Ula || Petrov, Mario || Vogrič, Vanja<br /> |-<br /> | Novel, Matija || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Mužič, Taja || Trobiš, Veronika || Vranješ, Tin<br /> |-<br /> | Petrovič, Filip || || || 25.03. || 28.03. || 31.03. || Rajterič, Lara || Velkovska, Tamara || Agrež, Tim-David<br /> |-<br /> | Kolenc, Klara ||Odkrili kako virusi povzročijo avtoimune bolezni ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220228103805.htm || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Simonič, Laura || Fink, Luka || Bunc, Zara<br /> |-<br /> | Koren, Žiga || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Kristanc, Pia || Kogoj, Lena || Pucihar, Samo<br /> |-<br /> | Matek, Nik || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Lah, Urša || Korošec, Tinkara || Kovaček, Lucija<br /> |-<br /> | Trost, Teo || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Mohar, Teja || Krašna, Deni || Stojić, Ivana<br /> |-<br /> | Varlamov, Mark || || || 01.04. || 04.04. || 07.04. || Tušek, Marcel || Mezek, Tajda || Trajković, Miljan<br /> |-<br /> | Justin, Klemen || Protein SARS-CoV-2 krivec za okužbe, a tudi pot do rešitve || https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220216121828.htm || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Brajer, Mirta || Auer, Špela || Žerovnik, Klara<br /> |-<br /> | Kresal, Martin || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Kastelic, Gal || Mikoš, Ula || Zupanc, Lara<br /> |-<br /> | Pečovnik Wutt, Naja || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Malik, Lara || Mužič, Taja || Petrov, Mario<br /> |-<br /> | Pojbič, Taja || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Novel, Matija || Rajterič, Lara || Trobiš, Veronika<br /> |-<br /> | Trček, Laura || || || 08.04. || 11.04. || 14.04. || Petrovič, Filip || Simonič, Laura || Velkovska, Tamara<br /> |-<br /> | Bernik, Miha || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Kolenc, Klara || Kristanc, Pia || Fink, Luka<br /> |-<br /> | Jeromelj, Tonja || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Koren, Žiga || Lah, Urša || Kogoj, Lena<br /> |-<br /> | Poljanšek, Aleš || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Matek, Nik || Mohar, Teja || Korošec, Tinkara<br /> |-<br /> | Vogrič, Vanja || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Trost, Teo || Tušek, Marcel || Krašna, Deni<br /> |-<br /> | Vranješ, Tin || || || 15.04. || 18.04. || 21.04. || Varlamov, Mark || Brajer, Mirta || Mezek, Tajda<br /> |-<br /> | Agrež, Tim-David || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Justin, Klemen || Kastelic, Gal || Auer, Špela<br /> |-<br /> | Bunc, Zara || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Kresal, Martin || Malik, Lara || Mikoš, Ula<br /> |-<br /> | Pucihar, Samo || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || Pečovnik Wutt, Naja || Novel, Matija || Mužič, Taja<br /> |-<br /> | Dehondt, Johan || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || || || <br /> |-<br /> | Vitard, Arthur || || || 22.04. || 25.04. || 28.04. || || || <br /> |-<br /> | Kovaček, Lucija || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Pojbič, Taja || Petrovič, Filip || Rajterič, Lara<br /> |-<br /> | Stojić, Ivana || ||https://www.sciencedaily.com/releases/2022/02/220222121302.htm || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Trček, Laura || Kolenc, Klara || Simonič, Laura<br /> |-<br /> | Trajković, Miljan || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Bernik, Miha || Koren, Žiga || Kristanc, Pia<br /> |-<br /> | Žerovnik, Klara || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Jeromelj, Tonja || Matek, Nik || Lah, Urša<br /> |-<br /> | Zupanc, Lara || || || 29.04. || 02.05. || 05.05. || Poljanšek, Aleš || Trost, Teo || Mohar, Teja<br /> |-<br /> | Petrov, Mario || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Vogrič, Vanja || Varlamov, Mark || Tušek, Marcel<br /> |-<br /> | Trobiš, Veronika || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Vranješ, Tin || Justin, Klemen || Brajer, Mirta<br /> |-<br /> | Velkovska, Tamara || || || 06.05. || 09.05. || 12.05. || Agrež, Tim-David || Kresal, Martin || Kastelic, Gal<br /> |}<br /> <br /> ==Naloga==<br /> * Samostojno pripraviti seminar, katerega tema je novica iz področja biokemije na portalu [http://www.sciencedaily.com ScienceDaily], ki je bila objavljena kasneje kot '''1. avgusta 2021'''. Osnova za seminar naj bo znanstveni članek, ki je podlaga za to novico. Poleg tega članka za seminar uporabite še najmanj pet drugih virov, od teh vsaj še dva druga znanstvena članka, ki se navezujeta na to vsebino. <br /> * Članke na temo lahko iščete [https://scholar.google.com/ z Google učenjakom].<br /> * Naslov izbrane teme (naslov seminarja v slovenščini) in povezavo do novice vpišite v tabelo seminarjev takoj ko ste si izbrali temo, najkasneje pa en teden pred rokom za oddajo .<br /> * [[TBK2021 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah – najkasneje do dne, ko morate oddati seminar recenzentom. <br /> * Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.<br /> * Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava Cambria, font 11, enojni razmak, 2,5 cm robovi; tekst naj obsega okoli 1000 besed), vsebuje naj 1–2 sliki. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko. Vse uporabljene vire citirajte v tekstu, kot npr. (Nobel, 2010), na koncu pa navedite točen seznam literature, kot je opisano spodaj!<br /> * Celotni seminar naj obsega 2 strani A4 formata (po možnosti dvostransko tiskanje).<br /> * Seminar oddajte do datuma oddaje, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tega obrazca].<br /> * Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/bioseminar/ tukaj].<br /> * Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu. Povezava je objavljena v [spletni učilnici https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/].<br /> * Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 10 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni. Prvi recenzent vodi predstavitve in razpravo ter skrbi za to, da vse poteka v zastavljenih časovnih okvirih.<br /> * Predstavitvi sledi razprava do 5 minut. Sledijo vprašanja prisotnih, recenzenti postavijo vsak vsaj dve vprašanji in na koncu podajo oceno predstavitve, tako kot ostali kolegi.<br /> * En dan pred predstavitvijo na strežnik oddajte tudi končno verzijo. Na dan predstavitve morate oddati tudi končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.<br /> * Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!<br /> <br /> '''Torej, povzeto''':<br /> <br /> 1. Seminarsko nalogo avtor do določenega datuma odda [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj], istočasno pa se povzetek v odda [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/TBK2021_Povzetki_seminarjev tukaj].<br /> <br /> 2. Do določenega datuma recenzenti pregledajo nalogo in oddajo datoteko z morebitnimi komentarji/popravki [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj], istočasno pa oddajo svojo ''recenzentsko'' oceno preko povezave v [https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].<br /> <br /> 3. Avtor pripravi končno obliko seminarske naloge in jo odda [http://bio.ijs.si/~zajec/tbk/poslji/ tukaj] vsaj 1 dan pred predstavitvijo.<br /> <br /> 4. Po predstavitvi ''vsi'' (tako recenzenti kot ostali kolegi) oddate oceno predstavitve preko povezave v [https://ucilnica.fkkt.uni-lj.si/ spletni učilnici].<br /> <br /> Ne pozabite na pravila pri poimenovanju datotek.<br /> <br /> ==&lt;font color=green&gt;Imena datotek&lt;/font&gt;==<br /> Prosim vas, da vse datoteke, ki jih pošiljate, poimenujete po spodnjih pravilih. Ne uporabljajte ČŽŠčžš!<br /> Poslati morate naslednje datoteke:<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime.doc(x) za seminar, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor.docx<br /> * TBK_2022_Priimek_ime_final.doc(x) za končno verzijo seminarja<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime_rec_Priimek2.doc(x) za recenzijo, kjer je Priimek2 priimek recenzenta, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor_rec_Scott.docx (če se pišete Scott in odajate recenzijo za seminar, ki ga je napisal Gunčar)<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime.pdf za prezentacijo (PowerPoint -&gt; Shrani kot PDF), npr TBK_2022_Guncar_Gregor.pdf<br /> * TBK_2022_Priimek_Ime_clanek.pdf za datoteko PDF, ki vsebuje izvirni članek, npr. TBK_2022_Guncar_Gregor_clanek.pdf<br /> <br /> ==Ocenjevanje seminarjev==<br /> Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [https://forms.office.com/r/8i5ma9ZvQZ recenzentsko poročilo] na spletu.<br /> <br /> == Mnenje o predstavitvi ==<br /> Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar tako, da odda svoje [https://forms.office.com/r/LvF8vvL7mT mnenje] najkasneje v enem tednu po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.<br /> <br /> ==Urejanje spletnih strani na wikiju==<br /> Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''<br /> <br /> ==Faktor vpliva==<br /> Faktor vpliva (angl. impact factor) neke revije pove, kolikokrat so bili v poprečju citirani članki v tej reviji v dveh letih skupaj pred objavo tega faktorja. Faktorje vpliva za posamezno revijo lahko najdete v [https://plus.si.cobiss.net/opac7/jcr COBISS-u]. V polje &quot;Naslov revije&quot; vnesite ime revije, za katero želite izvedeti faktor vpliva, in pritisnite na gumb POIŠČI. Če želite videti vse revije, enostavno v iskalno polje vpišite *. V skrajnem desnem stolpcu se bodo izpisali faktorji vpliva za revije, ki ustrezajo vašim iskalnim kriterijem. Zadetkov za posamezno revijo je več zato, ker so navedeni faktorji vpliva za posamezno leto. Za tekoče leto faktorji vpliva še niso objavljeni, zato se orientirajte po faktorjih vpliva zadnjih par let. Če faktorja vpliva za vašo izbrano revijo ne najdete v bazi COBISS, potem izberite članek iz kakšne druge revije.<br /> <br /> ==Citiranje virov==<br /> Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.&lt;br&gt;'''Citiranje knjig:'''&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica.&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.&lt;br&gt;Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005.&lt;br&gt;Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.&lt;br&gt;Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.). &lt;br&gt;'''Citiranje člankov:'''&lt;br&gt;Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani.&lt;br&gt;Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:&lt;br&gt;Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.&lt;br&gt;Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.Revija Science uporablja skrajšani zapis:&lt;br&gt;C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007)&lt;br&gt;V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).&lt;br&gt;'''Citiranje spletnih virov:'''&lt;br&gt;Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov&lt;br&gt;strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life&lt;br&gt;Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.</div>

Ivanastojic