Wiki FKKT - User contributions [en]

KE2-seminar

2011-02-28T09:50:14Z

Janja: /* Seznam seminarjev */

= Biološka kemija- seminar =

Seminarje vodi doc. dr. Gregor Gunčar in so na urniku vsak ponedeljek od 9:00 do 10:00.

Ocena seminarjev predstavlja ??% končne ocene in vsebuje vse točke, ki jih študent/ka lahko zbere pri seminarju in ostalih dejavnostih, ki niso del pisnega izpita.

== Seznam seminarjev==
{| border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="border:#c9c9c9 1px solid; margin: 1em 1em 1em 0; border-collapse: collapse;"

| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Ime in priimek'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Slovenski naslov članka'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Tema'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Faktor vpliva revije'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za oddajo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Rok za recenzijo'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Datum predstavitve'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 1'''
| align="center" style="background:#f0f0f0;"|'''Recenzent 2'''
|-
| Katja Bokalič||Neva Klančar||naslov||Prenos signalov||||07.03.||10.03.||14.03.||||
|-
| Brigita Kranjc||Mateja Kožar||naslov||Prenos signalov||||07.03.||10.03.||14.03.||||
|-
| Martin Gladovič||Miha Zadnik||naslov||Prenos signalov||||07.03.||10.03.||14.03.||||
|-
| Maja Makarovič||Tanja Lipec||naslov||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||||
|-
| ||||naslov||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||||
|-
| Veronika Erjavec||Janja Sotlar||naslov||Prenos signalov||||14.03.||17.03.||21.03.||||
|-
| ||||naslov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||17.03.||21.03.||||
|-
| ||||naslov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||||
|-
| ||||naslov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||||
|-
| ||||naslov||Glikoliza, glukoneogeneza, pentoza fosfatna pot||||14.03.||21.03.||28.03.||||
|-
| Taja Pöschl||Luka Hribernik||naslov||Cikel citronske kisline||||14.03.||21.03.||28.03.||||
|-
| ||||naslov||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||||
|-
| ||||naslov||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||||
|-
| Esmira Nikočević||Blaž Gartner||naslov||Cikel citronske kisline||||21.03.||28.03.||04.04.||||
|-
| ||||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||21.03.||28.03.||04.04.||||
|-
| ||||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||||
|-
| ||||naslov||Katabolizem maščobnih kislin||||28.03.||04.04.||11.04.||||
|-
| ||||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||||
|-
| ||||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||28.03.||04.04.||11.04.||||
|-
| ||||naslov||Katabolizem aminokislin in cikel uree||||04.04.||11.04.||18.04.||||
|-
| ||||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||||
|-
| ||||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||||
|-
| ||||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||04.04.||11.04.||18.04.||||
|-
| ||||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||||
|-
| ||||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||||
|-
| ||||naslov||Oksidativna fosforilacija in fotofosforilacija||||24.04.||03.05.||09.05.||||
|-
| Manca Mrvar || Urša Osolnik ||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||24.04.||03.05.||09.05.||||
|-
| Špela Trafela||Urška Videmšek||naslov||Biosinteza ogljikovih hidratov v rastlinah in bakterijah||||04.05.||09.05.||16.05.||||
|-
| Natalia Lozak || Jan Pecar||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||||
|-
| Sasa Janezic || Ursa Honigsman||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||||
|-
| Urša Tiringer || Špela Smole||naslov||Biosinteza lipidov||||04.05.||09.05.||16.05.||||
|-
| Mateja Paščinski ||Jernej Jerebic||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||||
|-
| Katja Lapanje||Jernej Bobnar||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||||
|-
| Špela Planinc||Ana Skvarča||naslov||Biosinteza aminokislin, nukleotidov in sorodnih molekul||||09.05.||16.05.||23.05.||||
|-
| Andrej Iskra||Andraž Mavrič||naslov||Regulacija metabolizma||||09.05.||16.05.||23.05.||||
|-
| Urša Tomažin || Maja Milovanovič ||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||||
|-
| Janja Lakner || Lara Kobal ||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||||
|-
| ||||naslov||Regulacija metabolizma||||16.05.||23.05.||30.05.||||
|-
| ||||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||16.05.||23.05.||30.05.||||
|-
| ||||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||||
|-
| ||||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||||
|-
| ||||naslov||Hormonska regulacija metabolizma pri sesalcih||||23.05.||30.05.||06.06.||||
|}

==Naloga==
* po dva/dve v skupini pripravita seminar, katerega osnova je znanstveni članek s tematiko vpisano v tabeli, ki ga po želji izberete v znanstveni reviji, ki ima faktor vpliva večji kot 3.5 in je bil objavljen v letu 2011. Poleg tega članka morate za seminar uporabiti še najmanj pet drugih virov! http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=JCR
* osnovni članek in naslov pošljete meni, najkasneje pet dni pred rokom za oddajo (rok-5), da ocenim, če je primeren za predstavitev. Naslov tudi vpišete v tabelo.
* [[Ke2 Povzetki seminarjev|Povzetek seminarja]] opišete na wikiju v približno 200 besedah - najkasneje do dne ko morate oddati seminar recenzentom. Povezave do slik so dobrodošle, niso pa nujne.
* Povezavo do povzetka vnesete v tabelo seminarjev tekočega letnika.
* Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi; važno je, da je obseg od 2800 do 3000 besed), vsebovati mora najmanj eno sliko. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
* Natisnjen seminar oddajte do roka vsakemu od recenzentov (docentu ga pošljite po e-pošti v formatu .doc ali .docx).
* Recenzenti do dneva določenega v tabeli določijo popravke in podajo oceno pisnega dela, v predpisanem formatu elektronskega obrazca na internetu.
* Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 5+5 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
* Predstavitvi sledi razprava. Recenzenti postavijo vsakemu po eno vprašanje.
* Na dan predstavitve morate docentu oddati končno (popravljeno) in natisnjeno verzijo seminarja v enem izvodu.
* Seminarska naloga in povzetek na wikiju morajo biti v slovenskem jeziku!

==Ocenjevanje seminarjev==
Recenzenti ocenijo seminar tako, da izpolnijo [[https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dEJTek1zMWprX2NLVFRPUlNHZy1BRHc6MA recenzentsko poročilo]] na spletu.

== Mnenje o predstavitvi ==
Vsak posameznik '''mora''' oceniti seminar, tako da odda svoje [https://spreadsheets.google.com/viewform?formkey=dHNjZzVwcFNZU3RqSUlBMWs1UFJDcmc6MA mnenje] najkasneje v treh dneh po predstavitvi. Kdor na seminarju ni bil prisoten, mnenja '''ne sme''' oddati.

==Urejanje spletnih strani na wikiju==
Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji ([http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Editing tule] v angleščini in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Urejanje_strani tu] v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. ''Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.''

==Citiranje virov==
Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se v seminarju držite ene same.
Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati.
Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. [http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=6&sqi=2&ved=0CEUQFjAF&url=http%3A%2F%2Fwww.tre.sik.si%2Fmain%2Fpomoc%2Ffiles%2Fcitiranje_in_navajanje_virov.pdf&rct=j&q=citiranje%20po%20pravilniku%20ISO%20690&ei=jPBqTe6FC9DKswaWk-TmDA&usg=AFQjCNF8r6X9Y781sanDObaXNdCew4suUg&sig2=cTqKObSJsTicekWGRGa72g&cad=rja Pravila], ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati. 
'''Citiranje knjig:''' 
Priimek, I. ''Naslov''. Kraj: Založba, letnica. 
Priimek, I. ''Naslov: podnaslov''. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN. 

Boyer, R. ''Temelji biokemije''. Ljubljana: Študentska založba, 2005. 
Glick BR in Pasternak JJ. ''Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA''. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4. 
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo ''et al''. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme ''in vivo'', ''in vitro'' ipd.).

'''Citiranje člankov:''' 
Priimek, I. Naslov. ''Naslov revije'', letnica, letnik, številka, strani. 
Lartigue C. ''et al''. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 2007, letn. 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole: 
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani. 
Lartigue C. ''et al.'' (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. ''Science'', 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis: 
C. Lartigue ''et al''. Science 317, 632 (2007) 

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne).

'''Citiranje spletnih virov:''' 
Priimek, I. ''Naslov dokumenta''. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov 
strangeguitars. ''On the brink of artificial life''. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life 
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.

Koencim Q10

2010-01-05T19:36:15Z

Janja:

Koencim Q10 (oz. ubikinon) je provitamin, ki nastaja v telesu in ima vlogo v maščobah topnega elektronskega prenašalca v mitohondrijski dihalni verigi. Kemično je to 2,3-dimetoksi-5-metil-6-dekaprenil benzokinon. V naravi je v več oblikah, najdemo pa ga lahko v mikroorganizmih, rastlinah in sesalcih. Nahaja se v vseh celicah evkariontov in v skoraj vseh celicah prokariontov. Številka ob imenu označuje, koliko kemičnih podenot ima molekula v svoji sestavi (število izoprenskih podenot). Pri ljudeh ubikinon vsebuje deset izoprenskih enot. Ker ga lahko sami sintetiziramo v telesu, ne spada med snovi, ki jih moramo nujno vnesti s hrano, čeprav ga lahko precej zaužijemo tudi s hrano (npr. govedina, perutnina, brokoli…).

http://www.q10.si/?menu=2

'''SINTEZA'''

Koencim Q10 se sintetizira v telesu. Sinteza vključuje tri glavne stopnje: iz tirozina ali fenilalanina poteka sinteza benzokinona; sinteza izoprenske verige poteka s pomočjo acetilkoencima A preko mevalonatne poti; tretji korak pa je sklopitev teh struktur. Za sintezo so pomembni tudi vitamin B6, B12, vitamin C, folna kislina, itd..

'''VLOGA'''

Molekula koencima Q10 ima v organizmu dve vlogi: je pomembna spojina v procesu pridobivanja celične energije in ima lastnosti antioksidanta.
ATP (energijska molekula, iz katere črpajo celice energijo za svoje delovanje) nastaja na notranji mitohondrijski membrani v procesu oksidativne fosforilacije. V tej verigi reakcij je ubikinon prenašalec elektronov med spojinami in s tem direktno sodeluje pri nastanku energije v obliki ATP.
Druga naloga ubikinona je njegovo antioksidacijsko delovanje oz. varovanje celic pred prostimi radikali. Varuje pred peroksidacijo maščob, beljakovin in DNK. Lahko bi ga imenovali tudi lovilec prostih radikalov. Slednji so visokoreaktivne molekule, pomembne za nastanek številnih bolezni (rakasta obolenja, Parkinsonova bolezen, ateroskleroza…) in ki sodelujejo v procesih staranja. S starostjo količina ubikinona v telesu upada. Nekateri menijo, da so staranje in starostne degenerativne bolezni povezane z zmanjšano sposobnostjo organizma, da bi obdržal take koncentracije ubikinona, ki bi ustrezale potrebi za antioksidacijsko obrambo.

VIRI:

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikinon 

• http://goriska.zdruzenje-ms.si/rehabilitacija/Koencim%20Q10.pdf 

• http://www.zdrava.si/koencim-q10-a-78.php 

[[Category:LEX]]

Koencim Q10

2009-12-27T11:39:23Z

Janja: New page: Koencim Q10 (oz. ubikinon) je provitamin, ki nastaja v telesu in ima vlogo v maščobah topnega elektronskega prenašalca v mitohondrijski dihalni verigi. Kemično je to 2,...

Koencim Q10 (oz. ubikinon) je provitamin, ki nastaja v telesu in ima vlogo v maščobah topnega elektronskega prenašalca v mitohondrijski dihalni verigi. Kemično je to 2,3-dimetoksi-5-metil-6-dekaprenil benzokinon. V naravi je v več oblikah, najdemo pa ga lahko v mikroorganizmih, rastlinah in sesalcih. Nahaja se v vseh celicah evkariontov in v skoraj vseh celicah prokariontov. Številka ob imenu označuje, koliko kemičnih podenot ima molekula v svoji sestavi (število izoprenskih podenot). Pri ljudeh ubikinon vsebuje deset izoprenskih enot. Ker ga lahko sami sintetiziramo v telesu, ne spada med snovi, ki jih moramo nujno vnesti s hrano, čeprav ga lahko precej zaužijemo tudi s hrano (npr. govedina, perutnina, brokoli…).

http://www.q10.si/?menu=2

'''SINTEZA'''

Koencim Q10 se sintetizira v telesu. Sinteza vključuje tri glavne stopnje: iz tirozina ali fenilalanina poteka sinteza benzokinona; sinteza izoprenske verige poteka s pomočjo acetilkoencima A preko mevalonatne poti; tretji korak pa je sklopitev teh struktur. Za sintezo so pomembni tudi vitamin B6, B12, vitamin C, folna kislina, itd..

'''VLOGA'''

Molekula koencima Q10 ima v organizmu dve vlogi: je pomembna spojina v procesu pridobivanja celične energije in ima lastnosti antioksidanta.
ATP (energijska molekula, iz katere črpajo celice energijo za svoje delovanje) nastaja na notranji mitohondrijski membrani v procesu oksidativne fosforilacije. V tej verigi reakcij je ubikinon prenašalec elektronov med spojinami in s tem direktno sodeluje pri nastanku energije v obliki ATP.
Druga naloga ubikinona je njegovo antioksidacijsko delovanje oz. varovanje celic pred prostimi radikali. Varuje pred peroksidacijo maščob, beljakovin in DNK. Lahko bi ga imenovali tudi lovilec prostih radikalov. Slednji so visokoreaktivne molekule, pomembne za nastanek številnih bolezni (rakasta obolenja, Parkinsonova bolezen, ateroskleroza…) in ki sodelujejo v procesih staranja. S starostjo količina ubikinona v telesu upada. Nekateri menijo, da so staranje in starostne degenerativne bolezni povezane z zmanjšano sposobnostjo organizma, da bi obdržal take koncentracije ubikinona, ki bi ustrezale potrebi za antioksidacijsko obrambo.

VIRI:

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Ubikinon

• http://goriska.zdruzenje-ms.si/rehabilitacija/Koencim%20Q10.pdf

• http://www.zdrava.si/koencim-q10-a-78.php